ČEZ DRN IN STRN PO POHORJU

Size: px
Start display at page:

Download "ČEZ DRN IN STRN PO POHORJU"

Transcription

1 III. gimnazija Maribor Gosposvetska cesta Maribor ČEZ DRN IN STRN PO POHORJU Avtentična naloga Uporaba trajnostnih energijski virov v domačem okolju avtor: Sergej Gutsmandl, 1.B mentorica: Jasna Ul Može, prof. Maribor, junij 2012

2 Povzetek Ta naloga prikazuje uporabo energijskih virov v domačem okolju ter nasplošno po svetu in v Sloveniji. Obnovljivi energijski viri niso toliko izkoriščeni kot bi lahko bili, kajti še vedno je najbolj pomemben vir nafta; tako v svetu, kot v Sloveniji. Primanjkljaj je predvsem na področju izkoriščanja vode ( hidroelektrarne ),uporabe geotermalne energije, sončne energije, energije vetra... V nalogi boste seznanjeni z vir,i ki so uporabljeni v mojem domačem okolju, saj je moj dom kar precej oddaljen od mesta in je tudi uporaba energijskih virov drugačna kot v mestu. Med drugim ugotavljam, da za energijo zapravimo, porabimo veliko denarja. Z obnovljivimi energijskimi viri se nam denarna naložba običajno povrne po določenem času uporabe, kot npr: nakup sončnih celic. Te predstavljajo velik finančni vložek vendar hkrati prihranimo veliko denarja na dolgi rok. V nalogi je izpostavljen tudi primer prekomerne uporabe energijskih virov, ki niso obnovljivi, kot so zemeljski plin, nafta, ruda...s temi viri so povezani tudi ekološki problemi, kajti z izkoriščanjem le teh zelo uničujemo naravno. Ugotavljam, da bi lahko bili vsi energijski viri, tako obnovljivi in neobnovljivi, bolje izkoriščeni, vendar smo premalo osveščeni; premalo ali celo nič se ne oziramo na naravno in na škode, ki jih naredijo velika podjetja, ko hočejo zlahka zaslužiti veliko denarja. povzetek v angleščini This task shows the use of energy resources in the domestic environment and generally around the world and in Slovenia. Renewable energy sources are not used as much as they could be because oil is still the most important source of them all.the renewable energy sources could be used better all around the world even in our own country. Everywhere we could see more hydro power plants and bigger usage of geothermal energy solar power and greater utilization of wind... Here you will also get familiar with the sources that are used in my home environment, because my home is quite outside of town the energy sources that are used are also different.. Among other things,you will also discover that we spend alot of money of energy sources.when we buy renewable energy sources the money returns to us after a certain time of use e. g. : when we buy solar cells which are not so cheap and we use them for 1 year within this time of usage and later we save a lot of money because we don't have to buy them every year unlike some other sources, such as for example wood or oil. In the assigment we have the exposed problem of excessive use of non-renewable energy sources such as natural gas, oil, ore...with this we also couse alot of ecological problem for example : we discover oil which is situated under a specific forest or under any natural system, and because of this oil we destroy the natural system and paralyze the nature. In short, all the sources could be better exploited, both renewable and non-renewable, but people are too careless of the damage that are coused by large companies whic want to get to the new sources that would consequently get them even more money. 2

3 1. Kazalo vsebine 1. Kazalo vsebine Slikovno kazalo UVOD Energijski viri Veter Splošno Nekoč Danes Pridelava energije Izkoristek v sloveniji Izkoristek po svetu Slabosti Prednosti Voda Nekoč Danes Okoljski vpliv Izkoristek v Sloveniji Izkoristek po svetu Prednosti Slabosti Geotermalna energija Problem Izkoriščanje Sončna energija SONCE Pretvorba energije Izkoriščanje v sloveniji Izkoriščanje po svetu Prednosti Bio masa Izkoriščanje v Sloveniji

4 24.1 Izkoriščanje po svetu Prednosti Slabosti Ugotovitve v mojem okolju Zaključek Viri Priloga Vprašalnik Slikovno kazalo Slika 1: Vetrnice... 6 Slika 2: Hidro elektrarna... 9 Slika 3 : Geotermalna elektrarna Slika 4 : Sončne celice Slika 5 : Tovarna biomase Slika 6 : Prikaz gorenja

5 3. UVOD Predstavil vam bom alternativne energijske vire v Sloveniji in povsod po svetu. Za to nalogo sem uporabil internetne vire te knjižne vire, nekaj malega informacij pa sem dobil tudi iz ustnih virov ki so pripomogli k moji končni obliki naloge in ki so pomembne za vsakdanje življenje. 4. Energijski viri 5. Veter 1.1 Splošno Veter je obnovljiv vir energije, ki je že v preteklosti poganjal mline in podobne naprave. V zadnjem času pa postaja vse bolj popularno izkoriščanje vetra za proizvodnjo električne energije. 2.1 Nekoč Ljudje so se v preteklosti že zgodaj naučili izkoriščati energijo vetra. že pred 3000leti so gradili ladje, ki so lovile veter v svoja jadra in z njegovo pomočjo preplule cel svet in odkrivale nove celine.konec 19. stoletja je bilo v Evropi več sto tisoč mlinov na veter. V Ameriki je bil že do začetka 20. stoletja veter pomemben za črpanje vode. Raba vetrne energije za črpanje vode je še danes zelo pomembna v deželah v razvoju. 3.1 Danes Okoli leta 1920 so bile postavljene prve elektrarne, ki so za proizvajanje električne energije koristile energijo vetra. Od razvoja prve vetrne elektrarne je tehnologija močno napredovala in padla je tudi cena takih elektrarn. Vetrna elektrarna pretvarja energijo vetra v električno energijo. 5

6 4.1 Pridelava energije Teoretično jo lahko pretvori največ do 60% praktično pa le 20 d 30 %. Moči vetrnih elektrarn se gibljejo od nekaj kw do nekaj MW. Elektrarne z večjo močjo lahko proizvedejo več električne energije. Z napredovanjem tehnologije se te moči vedno bolj povečujejo. Preden se odločimo za postavitev elektrarn na veter moramo narediti natančne meritve vetra na izbranih lokacijah. Meritve vetra opravljamo z posebnimi merilnimi napravami imenovanimi anemometri. Meritve morajo biti opravljene na ustreznih višinah, pri čemer je treba upoštevati,da se z oddaljevanjem od zemeljskega površja hitrost vetra povečuje. Iz meritev dobimo podatke o hitrosti vetra, njegovi smeri, itn. Na podlagi teh podatkov lahko ocenimo količino električne energije, ki bi jo proizvajala elektrarna na veter. 5.1 Izkoristek v Sloveniji Vetrna energija je obnovljiv vir energije, ki ga v Sloveniji zelo malo izkoriščamo. Postavljene so manjše vetrnice za proizvodnjo majhne količine električne energije na odročnih krajih. Meritve vetra potekajo pa celotni Primorski, kjer se namerava v prihodnosti postaviti prve elektrarne na veter v Sloveniji. Slika 1: Vetrnice 6

7 6.1 Izkoristek po svetu V svetu se izkoriščanje vetra za proizvodnjo električne energije že nekaj časa odvija. Postavitev novih elektrarn oz. polj elektrarn na veter raste približno 20 % letno. 7.1 Slabosti Elektrarne na veter imajo dve pomembnejši slabosti: vizualni vpliv na okolico zaradi svoje velikosti, v neposredni bližini povzročajo določen nivo hrupa 8.1 Prednosti Elektrarne na veter imajo številne prednosti: enostavna tehnologija za pretvorbo energije vetra v električno energijo, proizvodnja električne energije iz vetrne elektrarne ne povzroča emisij in tako zmanjšuje onesnaževanje zraka, raba vetrne energije zmanjšuje rabo primarne energije (nafte, plina, itn.). 6. Voda Voda je eden izmed najstarejših virov energije, ki se jih je človek naučil izkoriščati. Je naj pomembnejši obnovljivi vir energije. Kar 21,6% vse električne energije na svetu je proizvedeno z izkoriščanjem energije vode oz. hidroenergije. 9.1 Nekoč Hidroenergijo so začeli izkoriščati naši predniki že pred dvema tisočletjema. Več stoletij je hidroenergija namesto človeka opravljala fizično delo. Uporabljala se je v glavnem za direkten pogon mlinov, žag, črpalk in drugih podobnih naprav. Kasneje so ljudje ugotovili, da lahko hidroenergijo pretvorijo v električno energijo. 7

8 10.1 Danes Ljudje so izkoriščanje hidroenergije v energetske namene skozi vso zgodovino le izpopolnjevali in večali njen obseg. Rezultat tega razvoja so velike hidrocentrale, ki imajo moči od nekaj 100 do nekaj 1000 MW. Danes se hidroenergija koristi predvsem za proizvodnjo električne energije. Izkoriščanje vodne energije je odvisno od mnogih geografskih in klimatskih pogojev. Nekatere države tako na ta način proizvedejo pretežni delež celotne električne energije Okoljski vpliv Postavitev velikih hidroelektrarn pomeni seveda velik poseg v okolje, ki se kaže kot: vpliv na naravno okolje (sprememba klime, tal, reliefa, vodnega toka, struge, itd.), vpliv na urbano okolje (sprememba prostora, odstranitev ali prestavitev obstoječih objektov, itd.), vpliv na rastlinstvo in živalstvo 12.1 Izkoristek v Sloveniji V Sloveniji je v hidroelektrarnah proizvedeno 24,5% vse proizvedene električne energije. Velike hidroelektrarne so postavljene na Dravi, Savi in Soči, majhne hidroelektrarne pa na manjših vodotokih. 8

9 Slika 2: Hidro elektrarna 13.1 Izkoristek po svetu Trenutno je hidroenergija najpomembnejši obnovljivi vir energije v svetu. V prihodnosti se ne pričakuje bistvenega povečevanja izkoriščanja tega vira energije predvsem zaradi omejenega tehniškega potenciala in velikega vpliva na okolje Prednosti Prednosti izkoriščanje hidroenergije: je obnovljiv vir energije, proizvodnja električne energije ne onesnažuje okolja, (zmanjševanje emisij kot je npr. CO2, zmanjšuje učinek tople grede, zaradi katere nastaja ozonska luknja), dolga življenjska doba in relativno nizki obratovalni stroški. 9

10 15.1 Slabosti Slabosti izkoriščanja hidroenergije: izgradnja hidrocentral predstavlja velik poseg v okolje, nihanje proizvodnje glede na razpoložljivost vode po različnih mesecih leta, visoka investicijska vrednost. 7. Geotermalna energija Geotermalna energija je vir energije, ki nastaja zaradi vroče zemeljske notranjosti. V nekaterih delih sveta, na primer na Islandiji so količine geotermalne energije, ki doseže površino, občutno večje kot drugod in se jo da neposredno uporabljati za ogrevanje hiš. V drugih državah ogrevajo stanovanja z vročo vodo iz vrtin, ki segajo od 2000 do 3000 m globoko. Največje rezerve geotermalne energije so vsekakor globlje, pri okoli 6000 m globine. Ker so kamnine v tej globini suhe, je težje in dražje izčrpati toploto, ker je potrebno najprej shraniti vodo. Problem izrabe geotermalne energije predstavljajo visoki zagonski stroški. Tudi vzdrževalni stroški zaradi rje niso zanemarljivi Geotermalna energija ima številne prednosti pred tradicionalnimi viri energije, ki temeljijo na fosilnih gorivih. Največja prednost geotermalne energije je, da je čista in varna za okolje. Metoda se uporablja za pridobitev električne energije in ne proizvaja škodljivih emisij v okolje. Z uporabo geotermalne energije se zmanjšuje uporaba fosilnih goriv, zaradi tega se zmanjšujejo tudi emisije toplogrednih plinov. Druga prednost so zaloge energije, ki so na razpolago. Zaloge geotermalne energije so praktično neizčrpne. Geotermalne elektrarne zavzamejo malo prostora za razliko od na primer hidroelektrarn. Geotermalne elektrarne so zgrajene neposredno na viru energije in okolici zlahka oddaja toploto in električno energijo. Poleg majhnega zasedanja prostora so takšne elektrarne zelo zanesljive. Geotermalna energija je zanesljiva, ker ni odvisna od vremenskih vplivov, za razliko od hidroelektrarn, ki so odvisne od količine vode na voljo. Solarni sistem ne zmore delati ponoči in je odvisen od vremenskih pogojev. Električna energija se lahko iz geotermalnih virov proizvaja 24 ur na dan. 10

11 Geotermalne elektrarne imajo zelo nizke stroške proizvodnje. Največja pomanjkljivost je, da ni veliko krajev, ki so primerni za geotermalno energijo in primerni za gradnjo geotermalnih elektrarn. Najboljše lokacije so tiste, ki imajo dovolj vroče zemeljske stene do globine primerne za vrtanje in da so dovolj mehke. Geotermalno energijo ni mogoče prevažati, zato se uporablja samo za ogrevanje hiš v okoliških mestih in za proizvodnjo električne energije Problem Problem pri uporabi je sproščanje snovi in plinov globoko iz zemlje, ki so lahko škodljivi, ko pridejo na površje. Najbolj nevaren je vodikov sulfid, ki je zelo koroziven in zelo težko ga je pravilno razpolagati. Geotermalna energija se lahko uporablja za proizvodnjo električne energije v geotermalnih elektrarn, sistem daljinskega ogrevanja v stanovanjskih območjih, ogrevanje rastlinjakov. Slika 3 : geotermalna elektrarna 11

12 17.1 Izkoriščanje Ogrevanje objekta in izkoriščanje geotermalne energije v procesu pridobivanja električne energije, ni edini način za uporabo te energije. Geotermalna energija se lahko uporablja tudi za druge namene, kot na primer pri proizvodnji papirja in pasterizacija mleka, bazeni, v procesu sušenja lesa in volne, živinoreja, in za mnoge druge namene.. 8. Sončna energija 18.1 SONCE Sonce je zvezda, ki zaradi zlitja vodikovih jeder v notranjosti oddaja v vesolje ogromno količino energije. Sončna energija, ki prispe na površino zemlje, je krat večja od celotne energetske porabe človeštva. Aktivna raba sončne energije pomeni rabo s pomočjo sončnih kolektorjev. V sončnih kolektorjih se segrejeta: voda - za pripravo tople vode ali zrak - za ogrevanje prostorov. Sončni kolektorji Absorber je bistveni del sončnega kolektorja. Navadno je iz kovine. Na njem je plast, ki absorbira sončno energijo. Glavna naloga absorberja je,da prenese toploto iz te plasti na vodo ali zrak, ki teče skozenj. Sončne kolektorje običajno povežemo skupaj v sistem sončnih kolektorjev, ki ga postavimo na streho zgradbe. Sončni kolektorji sprejmejo največ sončne energije, če so postavljeni pod kotom in so obrnjeni v smeri J ali JZ Pretvorba energije Pretvorba sončne energije v električno Sončne celice ki so sestavljene iz najmanj dveh plasti polprevodnega materiala. Ena plast ima pozitivni naboj, druga negativnega. Pri absorpciji svetlobe se na kovinskih stikih plasti vzpostavi električni potencial. To sprosti elektrone na negativni plasti sončne celice, ki začno teči iz polprevodnika po zunanjem krogu nazaj na pozitivno plast. Tok steče, ko se priključijo naprave oz. porabniki in s tem sklenejo krog. 12

13 Slika 4 : Sončne celice 20.1 Izkoriščanje v Sloveniji Sončna energija je v Sloveniji razmeroma slabo izkoriščen obnovljiv vir energije. Vgrajenih imamo: preko m2 sončnih kolektorjev za pripravo tople vode, približno 50 kw sistemov sončnih celic, ki z elektriko oskrbujejo planinske koče in posamezne naprave. Celotne energetske potrebe Slovenije bi s pretvorbo sončne energije z danes poznanimi napravami zagotovili s površino teh naprav na 50 km Izkoriščanje po svetu Sončna energija je obnovljiv vir, katerega izkoriščanje v svetu hitro narašča. 13

14 22.1 Prednosti Prednosti izkoriščanja sončne energije: proizvodnja električne energije iz fotovoltaičnih sistemov je okolju prijazna (ne povzroča emisij, je tiha in vizualno nemoteča), izkoriščanje sončne energije ne onesnažuje okolja (zmanjševanje emisij kot je npr. CO2, zmanjšuje učinek tople grede, zaradi katere nastaja ozonska luknja), proizvodnja in poraba energije sta na istem mestu (manjše izgube pri prenosu energije), fotovoltaika omogoča oskrbo z električno energijo odročnih področij in oddaljenih naprav te ave pri izkoriščanju sončne energije zaradi različnega sončnega obsevanja posameznih lokacij, cena električne energije pridobljene iz sončne energije je veliko dražja od tiste proizvedene iz tradicionalnih virov kot so npr. nafta, plin, itn. 9. Biomasa Biomaso predstavljajo les, trave, energetske rastline, rastlinska olja, itn. Iz biomase lahko s kurjenjem pridobivamo toploto, ki jo lahko nato po potrebi pretvorimo v mehansko in električno energijo. Energijo pridobljeno iz biomase imenujemo bioenergija. Zaradi veliko oblik biomase in različnih načinov njenega izkoriščanja bomo v nadaljevanju izpostavili lesno biomaso, ki je najbolj znana oblika biomase in jo kot vir energije tudi najpogosteje uporabljamo. Okrog 7-10% osnovnih energetskih potreb na svetu zadostimo z lesno biomaso. Lesna biomasa obsega predvsem naravni les: les iz gozdov (hlodi, vejevje, grmovje itn.), 14

15 lesne odpadke iz industrije (odpadni kosi, agovina, lubje in odpadni proizvodi iz lesa kot so gajbice, palete itn.). Les z raznimi dodatki kot so npr. zaščitna sredstva, barvila in lepila ni primeren za pridobivanje energije Od odkritja ognja so ljudje uporabljali biomaso za pridobivanje energije za kuhanje in ogrevanje. Izkoriščanje gozdov, ki so glavni vir biomase, je danes ponekod doseglo tolikšno mero, da so že celotna področja ekološko ogrožena. V 20. stoletju smo biomaso marsikje nadomestili s fosilnimi viri energije (premog, nafta, zemeljski in naftni plin, itn.) zaradi njihove cenenosti in udobja pri uporabi. Slabost teh virov energije pa je, da onesnažujejo okolje in so na voljo v omejenih količinah. Lesne biomase ni neomejeno mnogo a je v primerjavi s fosilnimi gorivi obnovljiv vir energije. To pomeni, da je ob pravilni rabi ne zmanjka (se obnavlja) in ne onesnažuje okolja, saj se po določenem času povrne v prvotno obliko. Okolje se v zadnjih letih vse bolj spreminja. To spreminjanje povzroča predvsem človek s svojim delovanjem. Pri tem v veliki meri nepotrebno onesnažuje in s tem škodi sam sebi. Znanstveniki domnevajo, da so razne naravne nesreče, ki pestijo naš planet v zadnjem času, predvsem posledica spreminjanja ozračja. Ogrevanje ozračja oz. učinek tople grede, katerega glavni pokazatelj je povišanje povprečne temperature, povzročajo različni plini med katerimi je najpomembnejši CO2. Predvsem uporaba fosilnih goriv nenehno povečuje delež CO2 v atmosferi. Slika 5 : tovarna biomase 15

16 23.1 Izkoriščanje v Sloveniji Energetsko izkoriščanje lesne biomase pomeni manjšo rabo fosilnih virov energije in s tem čistejše okolje. Zaradi tega uvrščamo biomaso med obnovljive in ekološko neoporečne vire energije. V Sloveniji je les narodno bogastvo, saj je kar 54% ozemlja poraščenega z gozdovi. Za energetske namene se porabi okoli 1,2 milijona m3 lesa, kar predstavlja 4% potreb po primarni energiji, od tega: 70% za ogrevanje hiš, 30% za energetske potrebe v industriji. Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso se pri nas šele uveljavlja. Prav tako se spet uveljavljajo manjši kotli za centralno ogrevanje hiš na polena, sekance ali pelete, ki omogočajo avtomatsko ogrevanje in nizke emisije. Pridobivanje elektrike iz biomase pri nas še ni zaživelo. Po ocenah strokovnjakov naj bi se v prihodnjih letih delež izkoriščanja biomase v energetske namene podvojil predvsem z izgradnjo sistemov daljinskega ogrevanja in večjo uporabo sodobnih individualnih kotlov. Slika 6 : Prikaz gorenja 16

17 24.1 Izkoriščanje po svetu Ocenjujejo, da znaša delež biomase približno 13% celotne primarne energije v svetu. Danes je biomasa v svojem širšem pomenu 4. največji vir energije na svetu Prednosti Prednosti izkoriščanja lesne biomase so mnogovrstne: je obnovljiv vir energije, prispeva k nujnemu čiščenju gozdov, zmanjšuje onesnaževanje (manjša raba fosilnih goriv), denar za nakup goriva ostaja doma, zagotavlja razvoj podeželja, odpira nova delovna mesta Slabosti Slabosti izkoriščanja biomase so predvsem vse tiste, ki pestijo tudi vse druge obnovljive vire energije: visoka cena tehnologije, ljudje se še ne zavedajo pomena obnovljivih virov energije Ugotovitve v mojem okolju V domačem okolju sem naredil anketo na vzorcu 15 ljudi, v kateri sem jih vprašal ali poznajo pojem obnovljivi energijski viri, katere izmed teh virov poznajo, katere uporabljajo doma, koliko zaradi teh prihranijo na leto ter kateri obnovljivi energijski vir bi najraje uporabljali če bi ga lahko. Rezultati so skladni s pričakovanji. Na vasi in v manjših, odročnih krajih ljudje še vedno kot glavni vir energije 17

18 najbolj uporabljalo les, sledi kurilno olje. Le en sokrajan v moji okolici uporablja kot glavni vir sončno energijo. Rezultate ankete prikazujejo tabele in grafi. Vprašanje: Koliko zaradi teh (obnovljivih virov) prihranite v letu kurilni sezoni? Prihranek število ljudi Tabela1: prihranek denarja na kurilno sezono prihranek število ljudi Graf 1. Prihranek denarja na kurilno sezono Zaključek: Prebivalci v mojem kraju prihranijo med 250 in 400 EUR na leto, če uporabljajo v kurilni sezoni večinoma les. Vprašanje: Kater obnovljive energijske vire uporabljate doma? Les 10 Sonce 1 Drugo 4 drugo 27% Tabela 2: Uporaba različnih energijskih virov v mojem okolju sonce 7% les 66% les sonce drugo. Graf 2: Uporaba različnih energijskih virov v mojem okolju Zaključek: V našem naselju prebivalci večinoma uporabljajo les, kar je pričakovani rezultat, saj nas obkrožajo gozdovi. Večina prebivalcev je tudi lastnikov gozda. Vprašanje: Katere obnovljive vire bi najraje uporabljali doma, če bi imeli možnost? 18

19 sonce 12 veter 3 veter 20% Tabela 3: Katere vire bi v mojem okolju uporabljali če bi imeli možnost sonce veter sonce 80% Graf 3: Katere vire bi v mojem okolju uporabljali če bi imeli možnost 12. Zaključek Iz te naloge sem se naučil veliko novega o obnovljivih virih o tem da jih glede na možnosti, v Sloveniji izkoriščamo premalo. So ekološko bolj prijazni od neobnovljivih, njihova tehnologija pogosto sploh ne obremenjuje okolja. Ljudje se težje odločamo zanje zaradi visokih začetnih stroškov. V mojem domačem okolju ljudje uporabljajo večinoma obnovljive energijske vire, kar sem tudi pričakoval. Če bi imeli možnost, vidijo prednosti v izkoriščanju vetra in sonca. Nadaljnja raziskovanja bi bila lahko namenjena primerjavi statističnih podatkov o uporabi različnih energentov zadnjih 10 let v Sloveniji in primerjalno v svetu. V domačem okolju bi bilo zanimivo spremljati morebitni porast uporabe sončne energije; ne samo za ogrevanje, ampak tudi za proizvodnjo elektrike. 19

20 13. Viri Jarh Albert 1984 Energetsko gospodarstvo Celja v času in prostoru, 1984 Celje: zveza društev inženirjev in tehnikov. Viri: ministrstvo za gospodarstvo RS, REN21, Wald Matthew L. januar Priloga 27.1 Vprašalnik Kaj pomeni izraz obnovljivi energetski viri? Katere obnovljive energijske vire poznaš? 20

21 Kater obnovljive energijske vire uporabljate doma? Koliko zaradi teh prihranite v letu kurilni sezoni? Katere obnovljive vire bi najraje uporabljali doma? 21

FOTOVOLTAIKA KOT POMEMBEN VIR PRIDOBIVANJA ELEKTRIČNE ENERGIJE

FOTOVOLTAIKA KOT POMEMBEN VIR PRIDOBIVANJA ELEKTRIČNE ENERGIJE UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Mia Dobovičnik FOTOVOLTAIKA KOT POMEMBEN VIR PRIDOBIVANJA ELEKTRIČNE ENERGIJE diplomsko delo Celje, september 2010 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO

More information

Kazalniki energijske učinkovitosti stavb PURES 2010 nzeb KnaufInsulation Energija

Kazalniki energijske učinkovitosti stavb PURES 2010 nzeb KnaufInsulation Energija Sistemi stavbnih instalacij in kazalniki energijske učinkovitosti stavb Kazalniki energijske učinkovitosti stavb PURES 2010 nzeb KnaufInsulation Energija Raba energije v stavbah EPBD I/II Energijo v sodobnih

More information

Attempt to prepare seasonal weather outlook for Slovenia

Attempt to prepare seasonal weather outlook for Slovenia Attempt to prepare seasonal weather outlook for Slovenia Main available sources (ECMWF, EUROSIP, IRI, CPC.NCEP.NOAA,..) Two parameters (T and RR anomally) Textual information ( Met Office like ) Issued

More information

SOLARNI DIMNIK. Zaključni seminar na študijskem programu 1.stopnje Fizika MARTIN KRANER. Maribor, 2010

SOLARNI DIMNIK. Zaključni seminar na študijskem programu 1.stopnje Fizika MARTIN KRANER. Maribor, 2010 SOLARNI DIMNIK Zaključni seminar na študijskem programu 1.stopnje Fizika MARTIN KRANER V seminarju je predstavljen solarni dimnik, njegovi sestavni deli in delovanje. Kot primer ţe delujočega solarnega

More information

Dobava. Obnovljiv vir. Brez emisij. Toplota.

Dobava. Obnovljiv vir. Brez emisij. Toplota. Dobava Obnovljiv vir Brez emisij Toplota www.solar-district-heating.eu Spremna beseda in uvod Za tiste, ki verjamemo v potrebo po razvoju trajnostnega modela ogrevanja in hlajenja v EU, je to razburljiv

More information

Izkoriščanje energije morja

Izkoriščanje energije morja Oddelek za fiziko Seminar Ia - 1. letnik, II. stopnja Izkoriščanje energije morja Avtor: Saša Hrka Mentor: prof. dr. Boštjan Golob Ljubljana, januar 2015 Povzetek V seminarju so predstavljeni različni

More information

Reševanje problemov in algoritmi

Reševanje problemov in algoritmi Reševanje problemov in algoritmi Vhod Algoritem Izhod Kaj bomo spoznali Zgodovina algoritmov. Primeri algoritmov. Algoritmi in programi. Kaj je algoritem? Algoritem je postopek, kako korak za korakom rešimo

More information

Prof.dr. Sašo Medved, izr.prof.dr. Ciril Arkar Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Aškerčeva 6; DS N3

Prof.dr. Sašo Medved, izr.prof.dr. Ciril Arkar Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Aškerčeva 6; DS N3 Tehnologije instalacij 201 /201 Prof.dr. Sašo Medved, izr.prof.dr. Ciril Arkar Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Aškerčeva 6; DS N3 saso.medved@fs.uni-lj.si Teorija študijsko gradivo www.ee.fs.uni-lj.si

More information

Seminar pri predmetu jedrska tehnika in energetika

Seminar pri predmetu jedrska tehnika in energetika Seminar pri predmetu jedrska tehnika in energetika Izdelal: Bor Kos Mentor: Izr. Prof. Iztok Tiselj Kemična sestava Sonca: H (60%), He(35%), 5% - O, Mg, Fe, Si, Na Rumena pritlikavka Sonce je ogromen fuzijski

More information

VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA ENERGETSKO VARČNA GRADNJA Z UPORABO GEOTERMALNE ENERGIJE V STAVBI

VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA ENERGETSKO VARČNA GRADNJA Z UPORABO GEOTERMALNE ENERGIJE V STAVBI VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA DIPLOMSKO DELO ENERGETSKO VARČNA GRADNJA Z UPORABO GEOTERMALNE ENERGIJE V STAVBI NINA ERJAVEC VELENJE 2017 VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA DIPLOMSKO DELO ENERGETSKO VARČNA GRADNJA

More information

ENERGY AND MASS SPECTROSCOPY OF IONS AND NEUTRALS IN COLD PLASMA

ENERGY AND MASS SPECTROSCOPY OF IONS AND NEUTRALS IN COLD PLASMA UDK621.3:(53+54+621 +66), ISSN0352-9045 Informaclje MIDEM 3~(~UU8)4, Ljubljana ENERGY AND MASS SPECTROSCOPY OF IONS AND NEUTRALS IN COLD PLASMA Marijan Macek 1,2* Miha Cekada 2 1 University of Ljubljana,

More information

MECHANICAL EFFICIENCY, WORK AND HEAT OUTPUT IN RUNNING UPHILL OR DOWNHILL

MECHANICAL EFFICIENCY, WORK AND HEAT OUTPUT IN RUNNING UPHILL OR DOWNHILL original scientific article UDC: 796.4 received: 2011-05-03 MECHANICAL EFFICIENCY, WORK AND HEAT OUTPUT IN RUNNING UPHILL OR DOWNHILL Pietro Enrico DI PRAMPERO University of Udine, Department of Biomedical

More information

OPTIMIRANJE IZDELOVALNIH PROCESOV

OPTIMIRANJE IZDELOVALNIH PROCESOV OPTIMIRANJE IZDELOVALNIH PROCESOV asist. Damir GRGURAŠ, mag. inž. str izr. prof. dr. Davorin KRAMAR damir.grguras@fs.uni-lj.si Namen vaje: Ugotoviti/določiti optimalne parametre pri struženju za dosego

More information

Energetska pismenost. Osrednja načela in temeljne usmeritve za izobraževanje o energiji

Energetska pismenost. Osrednja načela in temeljne usmeritve za izobraževanje o energiji Energetska pismenost Osrednja načela in temeljne usmeritve za izobraževanje o energiji O priročniku in projektu EN-LITE Slovenska različica priročnika»energetska pismenost: Osrednja načela in temeljne

More information

Komentar na Osnutek predloga Nacionalnega energetskega programa Republike Slovenije za obdobje do leta 2030:»aktivno ravnanje z energijo«greenpeace v

Komentar na Osnutek predloga Nacionalnega energetskega programa Republike Slovenije za obdobje do leta 2030:»aktivno ravnanje z energijo«greenpeace v Komentar na Osnutek predloga Nacionalnega energetskega programa Republike Slovenije za obdobje do leta 2030:»aktivno ravnanje z energijo«greenpeace v Sloveniji Oktober, 2011 Kazalo Uvodno pojasnilo...

More information

This Project (Contract No. EIE/09/848 SI ) is supported by:

This Project (Contract No. EIE/09/848 SI ) is supported by: IEE Projekt BiogasIN PRIPOROČILA ZA ŠTIRI REGIONALNE OBLASTI Delovni sklop 2: izdelek 2.6.7. Larisa Lovrenčec in Stanislav Sraka, RA Sinergija Oktober 2010 This Project (Contract No. EIE/09/848 SI2.558364)

More information

Elektroenergetska zanesljivost in prednosti jedrske energije v Sloveniji

Elektroenergetska zanesljivost in prednosti jedrske energije v Sloveniji ELABORAT 2010 Elektroenergetska zanesljivost in prednosti jedrske energije v Sloveniji KAJA ČERNJAVIČ Nad gomilo 1A, 2103 Maribor kaja.cernjavic@gmail.com 00386 31 349 839 EPF, Univerza v Mariboru Stran

More information

Obnovljivi Viri Energije

Obnovljivi Viri Energije Zelena Slovenija Obnovljivi viri energije () v Sloveniji Renewable Energy Sources (RES) in Slovenia Obnovljivi Viri Energije 1 Renewable Energy Sources Zbirka Zelena Slovenija Evropske direktive IPPC (Integrated

More information

MICROWAVE PLASMAS AT ATMOSPHERIC PRESSURE: NEW THEORETICAL DEVELOPMENTS AND APPLICATIONS IN SURFACE SCIENCE

MICROWAVE PLASMAS AT ATMOSPHERIC PRESSURE: NEW THEORETICAL DEVELOPMENTS AND APPLICATIONS IN SURFACE SCIENCE UDK621.3:(53+54+621 +66), ISSN0352-9045 Informacije MIDEM 38(2008)4, Ljubljana MICROWAVE PLASMAS AT ATMOSPHERIC PRESSURE: NEW THEORETICAL DEVELOPMENTS AND APPLICATIONS IN SURFACE SCIENCE T. 8elmonte*,

More information

Odgovor rastlin na povečane koncentracije CO 2. Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin

Odgovor rastlin na povečane koncentracije CO 2. Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin Odgovor rastlin na povečane koncentracije CO 2 Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin Spremembe koncentracije CO 2 v atmosferi merilna postaja Mauna Loa, Hawaii. koncentracija CO 2 [μmol mol -1 ]

More information

ENAČBA STANJA VODE IN VODNE PARE

ENAČBA STANJA VODE IN VODNE PARE ENAČBA STANJA VODE IN VODNE PARE SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU JEDRSKA TEHNIKA IN ENERGETIKA TAMARA STOJANOV MENTOR: IZRED. PROF. DR. IZTOK TISELJ NOVEMBER 2011 Enačba stanja idealni plin: pv = RT p tlak,

More information

Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta. Tokamak - ITER. Kristina Kleč. Seminarska naloga pri predmetu Didaktika tehnike s seminarjem I

Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta. Tokamak - ITER. Kristina Kleč. Seminarska naloga pri predmetu Didaktika tehnike s seminarjem I Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta Tokamak - ITER Kristina Kleč Seminarska naloga pri predmetu Didaktika tehnike s seminarjem I Mentor: dr. Janez Jamšek, doc. Ljubljana, 2009 Povzetek Seminarska

More information

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE. O neeksaknotsti eksaktnega binomskega intervala zaupanja

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE. O neeksaknotsti eksaktnega binomskega intervala zaupanja UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Zaključna naloga (Final project paper) O neeksaknotsti eksaktnega binomskega intervala zaupanja (On the inexactness

More information

Analiza polja vetrnih elektrarn na morju v programu SAM

Analiza polja vetrnih elektrarn na morju v programu SAM Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Aleksander Ušaj Analiza polja vetrnih elektrarn na morju v programu SAM Zaključna naloga Visokošolskega študijskega programa I. stopnje ETAP Mentor: v.

More information

RABA ENERGIJE V JAVNEM SEKTORJU, STROŠKI ZANJO IN VPLIVI NA OKOLJE

RABA ENERGIJE V JAVNEM SEKTORJU, STROŠKI ZANJO IN VPLIVI NA OKOLJE RABA ENERGIJE V JAVNEM SEKTORJU, STROŠKI ZANJO IN VPLIVI NA OKOLJE Matjaž Česen, matjaz.cesen@ijs.si, Institut Jožef Stefan Center za energetsko učinkovitost Andreja Urbančič, andreja.urbancic@ijs.si,

More information

USING THE DIRECTION OF THE SHOULDER S ROTATION ANGLE AS AN ABSCISSA AXIS IN COMPARATIVE SHOT PUT ANALYSIS. Matej Supej* Milan Čoh

USING THE DIRECTION OF THE SHOULDER S ROTATION ANGLE AS AN ABSCISSA AXIS IN COMPARATIVE SHOT PUT ANALYSIS. Matej Supej* Milan Čoh Kinesiologia Slovenica, 14, 3, 5 14 (28) Faculty of Sport, University of Ljubljana, ISSN 1318-2269 5 Matej Supej* Milan Čoh USING THE DIRECTION OF THE SHOULDER S ROTATION ANGLE AS AN ABSCISSA AXIS IN COMPARATIVE

More information

Underground natural stone excavation technics in Slovenia. Tehnike podzemnega pridobivanja naravnega kamna v Sloveniji

Underground natural stone excavation technics in Slovenia. Tehnike podzemnega pridobivanja naravnega kamna v Sloveniji RMZ Materials and Geoenvironment, Vol. 56, No. 2, pp. 202 211, 2009 202 Underground natural stone excavation technics in Slovenia Tehnike podzemnega pridobivanja naravnega kamna v Sloveniji Jo ž e Ko rt

More information

Baroklina nestabilnost

Baroklina nestabilnost Baroklina nestabilnost Navodila za projektno nalogo iz dinamične meteorologije 2012/2013 Januar 2013 Nedjeljka Zagar in Rahela Zabkar Naloga je zasnovana na dvoslojnem modelu baroklinega razvoja, napisana

More information

UPORABA METODE KALKULIRANJA STROŠKOV NA PODLAGI SESTAVIN DEJAVNOSTI V IZBRANIH DRŽAVAH

UPORABA METODE KALKULIRANJA STROŠKOV NA PODLAGI SESTAVIN DEJAVNOSTI V IZBRANIH DRŽAVAH UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO UPORABA METODE KALKULIRANJA STROŠKOV NA PODLAGI SESTAVIN DEJAVNOSTI V IZBRANIH DRŽAVAH Študentka: Urška Drevenšek Naslov: Pohorska

More information

ACTA BIOLOGICA SLOVENICA LJUBLJANA 2012 Vol. 55, [t. 1: 29 34

ACTA BIOLOGICA SLOVENICA LJUBLJANA 2012 Vol. 55, [t. 1: 29 34 ACTA BIOLOGICA SLOVENICA LJUBLJANA 2012 Vol. 55, [t. 1: 29 34 Survey of the Lynx lynx distribution in the French Alps: 2005 2009 update Spremljanje razširjenosti risa v francoskih Alpah: 2005 2009 Eric

More information

TOPLJENEC ASOCIIRA LE V VODNI FAZI

TOPLJENEC ASOCIIRA LE V VODNI FAZI TOPLJENEC ASOCIIRA LE V VODNI FAZI V primeru asociacij molekul topljenca v vodni ali organski fazi eksperimentalno določeni navidezni porazdelitveni koeficient (P n ) v odvisnosti od koncentracije ni konstanten.

More information

METODE ZA IZRAČUN PRIHRANKOV ENERGIJE PRI IZVAJANJU UKREPOV ZA POVEČANJE UČINKOVITOSTI RABE ENERGIJE IN VEČJO UPORABO OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE

METODE ZA IZRAČUN PRIHRANKOV ENERGIJE PRI IZVAJANJU UKREPOV ZA POVEČANJE UČINKOVITOSTI RABE ENERGIJE IN VEČJO UPORABO OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE Institut "Jožef Stefan", Ljubljana, Slovenija Center za energetsko učinkovitost (CEU) METODE ZA IZRAČUN PRIHRANKOV ENERGIJE PRI IZVAJANJU UKREPOV ZA POVEČANJE UČINKOVITOSTI RABE ENERGIJE IN VEČJO UPORABO

More information

KLIMATSKI DEJAVNIKI (2) 5 skupin

KLIMATSKI DEJAVNIKI (2) 5 skupin KLIMATSKI DEJAVNIKI (2) 5 skupin Sončno obsevanje Transmisijske lastnosti atmosfere za prenos različnih sevanj (aerosoli in plini tople grede) Cirkulacija atmosfere in oceanov Lastnosti površja Relief

More information

Anja Urbanija. Magistrsko delo

Anja Urbanija. Magistrsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Predmetno poučevanje Anja Urbanija NAČRTOVANJE TEHNIŠKEGA DNE O IZKORISTKU SONČNIH CELIC Magistrsko delo Ljubljana, 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

More information

JEDRSKA URA JAN JURKOVIČ. Fakulteta za matematiko in fiziko Univerza v Ljubljani

JEDRSKA URA JAN JURKOVIČ. Fakulteta za matematiko in fiziko Univerza v Ljubljani JEDRSKA URA JAN JURKOVIČ Fakulteta za matematiko in fiziko Univerza v Ljubljani Natančnost časa postaja vse bolj uporabna in pomembna, zato se rojevajo novi načini merjenja časa. Do danes najbolj natančnih

More information

(kr kci':) Klancek.si. ;c2-=t= jr -=tk~j -1 Ce.(Z.)= Cy el., ~ (2:) L ~ -t Cr(c) Cbt~)-l. ~ ~.O ')../f. cby 'MeM.\\tv ok";..,, It- Nthwv. rurt,.

(kr kci':) Klancek.si. ;c2-=t= jr -=tk~j -1 Ce.(Z.)= Cy el., ~ (2:) L ~ -t Cr(c) Cbt~)-l. ~ ~.O ')../f. cby 'MeM.\\tv ok;..,, It- Nthwv. rurt,. Klancek.si J 5L~' /.t ~ rcs;~1,/ \'\a~c'~t.s;~. ~ (~rv; aat) 'tu»"~\(,.~ omoe.:u ~~t""t. N1fe''M. ~ ~.O ')../f 1; + cby 'MeM.\\tv ok";..,,

More information

Zakasneli nevtroni v reaktorjih s tekočim gorivom

Zakasneli nevtroni v reaktorjih s tekočim gorivom Seminar Zakasneli nevtroni v reaktorjih s tekočim gorivom Avtor: Janez Kokalj januar, 2015 Mentor: Dr. Luka Snoj Povzetek Četrta generacija jedrskih reaktorjev, kamor spadajo tudi reaktorji na staljeno

More information

ENERGIJSKA VREDNOST KOMUNALNIH ODPADKOV

ENERGIJSKA VREDNOST KOMUNALNIH ODPADKOV OŠ Gustava Šiliha Laporje Laporje 31, 2318 Laporje ENERGIJSKA VREDNOST KOMUNALNIH ODPADKOV Področje: fizika Raziskovalna naloga Avtorja: Jurij Hojnik in Uroš Sobotič Verdnik, 8. a Mentorja: Marijan Krajnčan,

More information

Tritij kot jedrsko gorivo

Tritij kot jedrsko gorivo Oddelek za ziko Tritij kot jedrsko gorivo Seminar AVTOR: Anºe Jazbec MENTOR: doc. dr. Andrej Trkov SOMENTOR: dr. Luka Snoj Ljubljana, 2012 Povzetek Fuzija je jedrska reakcija, pri kateri se laºja jedra

More information

Dejan ŽELEZNIK, Sebastijan SEME, Primož TRUČL, Jože VORŠIČ

Dejan ŽELEZNIK, Sebastijan SEME, Primož TRUČL, Jože VORŠIČ 22. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2013 1 PRIMERJAVA IZRAČUNA SENČENJA SONČNE ELEKTRARNE Z MERITVAMI Dejan ŽELEZNIK, Sebastijan SEME, Primož TRUČL, Jože VORŠIČ POVZETEK

More information

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA POSLOVNA IN OKOLJSKA POLITIKA DO SISTEMA LOČENEGA ZBIRANJA ODPADKOV OB NOVI NALOŽBI V MAJHNEM PODJETJU DIPLOMSKO DELO Maja Mrak Mentor: asist. Drago Papler,

More information

THE TOWNS AND THE TRAFFIC OF THEIR OUTSKIRTS IN SLOVENIA

THE TOWNS AND THE TRAFFIC OF THEIR OUTSKIRTS IN SLOVENIA UDC 911. 37:38(497. 12-201)=20 Marjan Zagar * THE TOWNS AND THE TRAFFIC OF THEIR OUTSKIRTS IN SLOVENIA In the urban policy of the long-term development of SR Slovenia the decision has been made that in

More information

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA ANALIZA ENERGETSKIH IZKORISTKOV TEHNOLOGIJ ZA PRIDOBIVANJE IN PRETVORBO VODIKA MAGISTRSKO DELO

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA ANALIZA ENERGETSKIH IZKORISTKOV TEHNOLOGIJ ZA PRIDOBIVANJE IN PRETVORBO VODIKA MAGISTRSKO DELO UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA ANALIZA ENERGETSKIH IZKORISTKOV TEHNOLOGIJ ZA PRIDOBIVANJE IN PRETVORBO VODIKA MAGISTRSKO DELO Dean Cotič Mentor: prof. dr. Matjaž Valant Nova Gorica,

More information

VKLJUČITEV HRANILNIKA ELEKTRIČNE ENERGIJE V DISTRIBUCIJSKO OMREŽJE

VKLJUČITEV HRANILNIKA ELEKTRIČNE ENERGIJE V DISTRIBUCIJSKO OMREŽJE VKLJUČITEV HRANILNIKA ELEKTRIČNE ENERGIJE V DISTRIBUCIJSKO OMREŽJE BORIS TURHA Elektro Ljubljana d.d. Boris.Turha@elektro-ljubljana.si, JURIJ CURK Metronik Energija d.o.o. Jurij.Curk@metronik.si MILAN

More information

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA INVESTICIJA V OGREVALNI SISTEM STANOVANJSKE HIŠE S TOPLOTNO ČRPALKO DIPLOMSKO DELO.

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA INVESTICIJA V OGREVALNI SISTEM STANOVANJSKE HIŠE S TOPLOTNO ČRPALKO DIPLOMSKO DELO. UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA INVESTICIJA V OGREVALNI SISTEM STANOVANJSKE HIŠE S TOPLOTNO ČRPALKO DIPLOMSKO DELO Matjaž Jejčič Mentor: asist. Drago Papler, mag. gosp. inţ. Nova Gorica,

More information

MALE ČRPALNE HIDROELEKTRARNE NA POHORJU

MALE ČRPALNE HIDROELEKTRARNE NA POHORJU UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matej MLAKAR MALE ČRPALNE HIDROELEKTRARNE NA POHORJU Diplomska naloga Maribor, februar 009 I FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO

More information

Makroekonomija 1: 4. vaje. Igor Feketija

Makroekonomija 1: 4. vaje. Igor Feketija Makroekonomija 1: 4. vaje Igor Feketija Teorija agregatnega povpraševanja AD = C + I + G + nx padajoča krivulja AD (v modelu AS-AD) učinek ponudbe denarja premiki vzdolž krivulje in premiki krivulje mikro

More information

Multipla korelacija in regresija. Multipla regresija, multipla korelacija, statistično zaključevanje o multiplem R

Multipla korelacija in regresija. Multipla regresija, multipla korelacija, statistično zaključevanje o multiplem R Multipla koelacia in egesia Multipla egesia, multipla koelacia, statistično zaklučevane o multiplem Multipla egesia osnovni model in ačunane paametov Z multiplo egesio napoveduemo vednost kiteia (odvisne

More information

FOTONSKI POGON. Avtor: Črt Harej Mentor: prof. dr. Simon Širca. Ljubljana, Maj 2016

FOTONSKI POGON. Avtor: Črt Harej Mentor: prof. dr. Simon Širca. Ljubljana, Maj 2016 FOTONSKI POGON Seminar I b - 1. letnik, II. stopnja Avtor: Črt Harej Mentor: prof. dr. Simon Širca Ljubljana, Maj 2016 Povzetek Človeštvo že skoraj 60 let raziskuje in uresničuje vesoljske polete. V tem

More information

ANALIZA RABE ENERGIJE NA PODROČJU SPTE IN OVE

ANALIZA RABE ENERGIJE NA PODROČJU SPTE IN OVE Igor Topolič ANALIZA RABE ENERGIJE NA PODROČJU SPTE IN OVE (magistrsko delo) Maribor, marec 2016 ANALIZA RABE ENERGIJE NA PODROČJU SPTE IN OVE (magistrsko delo) Študent: Igor Topolič, univ. dipl. inž.

More information

Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko. oddelek za fiziko. Vetrna energija

Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko. oddelek za fiziko. Vetrna energija Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko oddelek za fiziko Vetrna energija Avtor: Ivo Krajnik Mentor: prof. dr. Denis Arčon Ljubljana, 15. december 2010 Povzetek V pričujočem seminarju se

More information

Varčna raba energije v stavbah

Varčna raba energije v stavbah Energije in okolje Prof.dr. Sašo Medved, UL FS Varčna raba energije v stavbah Vsebina Bivalno ugodje v stavbah Raba energije v stavbah Kako zmanjšamo rabo energije v stavbah? Nizko-energijske in pasivne

More information

VPLIV GEOMETRIJSKIH PARAMETROV NA ENERGIJSKO BILANCO STAVBE

VPLIV GEOMETRIJSKIH PARAMETROV NA ENERGIJSKO BILANCO STAVBE UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Kaja Vidovič VPLIV GEOMETRIJSKIH PARAMETROV NA ENERGIJSKO BILANCO STAVBE Diplomsko delo Maribor, september 2012 II Diplomsko delo univerzitetnega študijskega

More information

ANALIZA DELOVANJA SONČNE TERMOELEKTRARNE S HRANILNIKOM TOPLOTE S STALJENO SOLJO

ANALIZA DELOVANJA SONČNE TERMOELEKTRARNE S HRANILNIKOM TOPLOTE S STALJENO SOLJO Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko JERNEJ ŠTEMBERGER ANALIZA DELOVANJA SONČNE TERMOELEKTRARNE S HRANILNIKOM TOPLOTE S STALJENO SOLJO Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija prve

More information

ENERGETSKA UČINKOVITOST STAVB: INFORMATIZACIJA ENERGETSKIH PROCESOV

ENERGETSKA UČINKOVITOST STAVB: INFORMATIZACIJA ENERGETSKIH PROCESOV Slađan Vasić ENERGETSKA UČINKOVITOST STAVB: INFORMATIZACIJA ENERGETSKIH PROCESOV Diplomsko delo Maribor, junij 2013 ENERGETSKA UČINKOVITOST STAVB: INFORMATIZACIJA ENERGETSKIH PROCESOV Diplomsko delo Študent:

More information

ENERGY AND MASS DISTRIBUTIONS OF IONS DURING DEPOSTITION OF TiN BY TRIODE ION PLATING IN BAI 730 M

ENERGY AND MASS DISTRIBUTIONS OF IONS DURING DEPOSTITION OF TiN BY TRIODE ION PLATING IN BAI 730 M ISSN 1318-0010 KZLTET 32(6)561(1998) M. MA^EK ET AL.: ENERGY AND MASS DISTRIBUTION OF IONS... ENERGY AND MASS DISTRIBUTIONS OF IONS DURING DEPOSTITION OF TiN BY TRIODE ION PLATING IN BAI 730 M ENERGIJSKE

More information

(Received )

(Received ) 79 Acta Chim. Slov. 1997, 45(1), pp. 79-84 (Received 28.1.1999) THE INFLUENCE OF THE PROTEINASE INHIBITOR EP475 ON SOME MORPHOLOGICAL CHARACTERISTICS OF POTATO PLANTS (Solanum tuberosum L. cv. Desirée)

More information

»prednosti jedrske energije za Slovenijo«

»prednosti jedrske energije za Slovenijo« »prednosti jedrske energije za Slovenijo«brez energije ni življenja 3 3 2 brez energije ni življenja »brez energije ni življenja«osnova življenja so nenehne energijske spremembe. Energija ne izgine, temveč

More information

1 Luna kot uniformni disk

1 Luna kot uniformni disk 1 Luna kot uniformni disk Temperatura lune se spreminja po površini diska v širokem razponu, ampak lahko luno prikažemo kot uniformni disk z povprečno temperaturo osvetlitve (brightness temperature) izraženo

More information

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA IZKORIŠČANJE ODPADNE TOPLOTE SINHRONSKEGA KOMPENZATORJA ZA OGREVANJE ZGRADB DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA IZKORIŠČANJE ODPADNE TOPLOTE SINHRONSKEGA KOMPENZATORJA ZA OGREVANJE ZGRADB DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA IZKORIŠČANJE ODPADNE TOPLOTE SINHRONSKEGA KOMPENZATORJA ZA OGREVANJE ZGRADB DIPLOMSKO DELO Aleksander Bernetič Mentor: doc. dr. Henrik Gjerkeš Nova Gorica,

More information

OA07 ANNEX 4: SCOPE OF ACCREDITATION IN CALIBRATION

OA07 ANNEX 4: SCOPE OF ACCREDITATION IN CALIBRATION OA07 ANNEX 4: SCOPE OF ACCREDITATION IN CALIBRATION Table of contents 1 TECHNICAL FIELDS... 2 2 PRESENTING THE SCOPE OF A CALIBRATION LABOORATORY... 2 3 CONSIDERING CHANGES TO SCOPES... 6 4 CHANGES WITH

More information

IZ ZGODOVINE VESOLJA V PRIHODNOST ČLOVEŠTVA**

IZ ZGODOVINE VESOLJA V PRIHODNOST ČLOVEŠTVA** TEORIJA RAZVOJA Jan MAKAROVIČ* IZ ZGODOVINE VESOLJA V PRIHODNOST ČLOVEŠTVA** Es wird eine Wissenschaft sein. Marx 1356 Povzetek. Proces globalizacije sodobnega sveta se kaže po eni strani v vse širši geografski

More information

Materiali za shranjevanje vodika

Materiali za shranjevanje vodika Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Oddelek za fiziko Seminar Materiali za shranjevanje vodika Avtor: Jaka Petelin Mentor: dr. Denis Arčon Ljubljana, Maj 008 Povzetek V seminarju bom

More information

Calculation of stress-strain dependence from tensile tests at high temperatures using final shapes of specimen s contours

Calculation of stress-strain dependence from tensile tests at high temperatures using final shapes of specimen s contours RMZ Materials and Geoenvironment, Vol. 59, No. 4, pp. 331 346, 2012 331 Calculation of stress-strain dependence from tensile tests at high temperatures using final shapes of specimen s contours Določitev

More information

široka raba stavbe ostalo industrija promet široka raba stavbe ogrevanje topla voda razsvetljava naprave kuhanje ogrevanje klimatizacija razsvetljava

široka raba stavbe ostalo industrija promet široka raba stavbe ogrevanje topla voda razsvetljava naprave kuhanje ogrevanje klimatizacija razsvetljava Energija in okolje Predavanje # 8 Varčna raba energije v stavbah Vsebina Bivalno ugodje v stavbah Raba energije v stavbah Kako zmanjšamo rabo energije v stavbah? Nizko-energijske in pasivne stavbe #8 prof.

More information

ZASNOVA AVTOMATSKEGA METEOROLOŠKEGA MERILNEGA SISTEMA GLEDE NA ZAHTEVE UPORABNIKOV METEOROLOŠKIH PODATKOV Z UPORABO METODE RAZVOJA FUNKCIJ KAKOVOSTI

ZASNOVA AVTOMATSKEGA METEOROLOŠKEGA MERILNEGA SISTEMA GLEDE NA ZAHTEVE UPORABNIKOV METEOROLOŠKIH PODATKOV Z UPORABO METODE RAZVOJA FUNKCIJ KAKOVOSTI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA FIZIKO UNIVERZITETNI PODIPLOMSKI ŠTUDIJ VARSTVO OKOLJA Joško KNEZ ZASNOVA AVTOMATSKEGA METEOROLOŠKEGA MERILNEGA SISTEMA GLEDE NA ZAHTEVE

More information

DESIGN OF AN EFFICIENT MICROWAVE PLASMA REACTOR FOR BULK PRODUCTION OF INORGANIC NANOWIRES

DESIGN OF AN EFFICIENT MICROWAVE PLASMA REACTOR FOR BULK PRODUCTION OF INORGANIC NANOWIRES UDK621.3:(53+54+621 +66), ISSN0352-9045 Informacije MIDEM 38(2008)4, Ljubljana DESIGN OF AN EFFICIENT MICROWAVE PLASMA REACTOR FOR BULK PRODUCTION OF INORGANIC NANOWIRES Jeong H. Kim, Vivekanand Kumar,

More information

Determining the Leakage Flow through Water Turbines and Inlet- Water Gate in the Doblar 2 Hydro Power Plant

Determining the Leakage Flow through Water Turbines and Inlet- Water Gate in the Doblar 2 Hydro Power Plant Elektrotehniški vestnik 77(4): 39-44, 010 Electrotechnical Review: Ljubljana, Slovenija Določanje puščanja vodnih turbin in predturbinskih zapornic v hidroelektrarni Doblar Miha Leban 1, Rajko Volk 1,

More information

Energijska uèinkovitost pnevmatiènih sistemov poraba energije in stroški

Energijska uèinkovitost pnevmatiènih sistemov poraba energije in stroški Energijska uèinkovitost pnevmatiènih sistemov poraba energije in stroški Dragica NOE Izvleček: Pnevmatični sistemi in komponente se v avtomatizaciji kljub nizkemu energijskemu izkoristku pogosto uporabljajo

More information

ENERGIJA PRIHODNOSTI JEDRSKA FUZIJA

ENERGIJA PRIHODNOSTI JEDRSKA FUZIJA UDK 620.92:546.291:546.11 ISSN 1580-2949 Strokovni ~lanek MTAEC9, 39(6)229(2005) J. VOJVODI^ TUMA ET AL.: ENERGIJA PRIHODNOSTI JEDRSKA FUZIJA ENERGIJA PRIHODNOSTI JEDRSKA FUZIJA ENERGY FOR THE FUTURE NUCLEAR

More information

Trajnostno poročilo skupine GEN za leto 2013

Trajnostno poročilo skupine GEN za leto 2013 Trajnostno poročilo skupine GEN za leto 2013 Trajnostno poročilo skupine GEN za leto 2013 Trajnostno poročilo 2013 2 ENERGIJA DANES ZA JUTRI. Od kod jo dobimo? Od kod dobimo energijo, da nam je doma in

More information

IMPACT OF THE NEW ROAD TRAFFIC SAFETY LAW ON THE NUMBER OF ROAD ACCIDENTS IN SLOVENIA

IMPACT OF THE NEW ROAD TRAFFIC SAFETY LAW ON THE NUMBER OF ROAD ACCIDENTS IN SLOVENIA P. To mine: Impact of the New Road Traffic Safety Law on the Number of Road Accidents in Slovenia POLONA TOMINC, D. Sc. Ekonomsko-poslovna fakulteta Razlagova 14, 2000 Maribor, Republika Slovenija e-mail:

More information

Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Oddelek za fiziko. Projekt ITER SEMINAR. Avtor: Jure Maglica Mentor: doc. dr.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Oddelek za fiziko. Projekt ITER SEMINAR. Avtor: Jure Maglica Mentor: doc. dr. Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Oddelek za fiziko Projekt ITER SEMINAR Avtor: Jure Maglica Mentor: doc. dr. Milan Čerček Ljubljana, April 005 POVZETEK V seminarju je opisan kratek

More information

POLUTANTI V ATMOSFERI

POLUTANTI V ATMOSFERI Matej Kapus SEMINAR POLUTANTI V ATMOSFERI Mentor: Prof. Andrej Likar Zahvala: Prof. Tomaž Vrhovec Mag. Andrej Kobe (ARSO) November, 00 Povzetek V zapisu predstavljam osnove iz področja ekologije zraka.

More information

TOPLOTNO OKOLJE IN UGODJE V PROSTORU II

TOPLOTNO OKOLJE IN UGODJE V PROSTORU II TOPLOTNO OKOLJE IN UGODJE V PROSTORU II LOKALNO NEUGODJE (SIST EN ISO 7730:006 Ergonomija toplotnega okolja Analitično ugotavljanje in interpretacija toplotnega ugodja z izračunom indeksov PMV in PPD ter

More information

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Predmet: Izbrana poglavja iz diskretne matematike 1 Course title: Topics in discrete mathematics 1 Študijski program in stopnja Study programme

More information

Jupiter. Ime in priimek: Doman Blagojević Šola: O.Š.Antona Martina Slomška Vrhnika Razred: 8.a/8 Predmet: Fizika Mentor: prof.

Jupiter. Ime in priimek: Doman Blagojević Šola: O.Š.Antona Martina Slomška Vrhnika Razred: 8.a/8 Predmet: Fizika Mentor: prof. Jupiter Seminarska naloga Ime in priimek: Doman Blagojević Šola: O.Š.Antona Martina Slomška Vrhnika Razred: 8.a/8 Predmet: Fizika Mentor: prof. Primož Trček Copyright by: Doman Blagojević www.cd copy.tk

More information

Trki pritlikavih galaksij z Rimsko cesto

Trki pritlikavih galaksij z Rimsko cesto Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Oddelek za fiziko SEMINAR II Trki pritlikavih galaksij z Rimsko cesto Rok Zaplotnik Mentor: dr. Tomaž Zwitter Februar, 2007 Povzetek Kozmologija hierarhičnih

More information

POLJSKA EMISIJA (MINIATURIZACIJA KATODNE CEVI)

POLJSKA EMISIJA (MINIATURIZACIJA KATODNE CEVI) POLJSKA EMISIJA (MINIATURIZACIJA KATODNE CEVI) V zadnjih 50 letih smo priče posebnemu tehnološkemu procesu, imenovanemu miniaturalizacija. Če je bil konec 19. in nekje do sredine 20. stoletja zaznamovan

More information

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Geodetska uprava Republike Slovenije TOPO & INSPIRE WORKSHOP

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Geodetska uprava Republike Slovenije TOPO & INSPIRE WORKSHOP Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Geodetska uprava Republike Slovenije TOPO & INSPIRE WORKSHOP Ljubljana, 5. februar 2014 VSEBINA DELAVNICE DAY 1 Wednesday FEBRUARY 5 th 2014 9.00 10.30 PLENARY

More information

2A skupina zemeljskoalkalijske kovine

2A skupina zemeljskoalkalijske kovine 1. NALOGA: V ČEM SE RAZLIKUJETA BeO IN MgO? 1. NALOGA: ODGOVOR Elementi 2. periode (od Li do F) se po fizikalnih in kemijskih lastnostih (diagonalne lastnosti) znatno razlikujejo od elementov, ki so v

More information

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Parcialne diferencialne enačbe Partial differential equations. Študijska smer Study field

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Parcialne diferencialne enačbe Partial differential equations. Študijska smer Study field Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Parcialne diferencialne enačbe Partial differential equations Študijski program in stopnja Study programme and level Magistrski

More information

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE LILJANA RUŠNJAK MAGISTRSKO DELO 2015 UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE MAGISTRSKO DELO RAVNANJE Z LESNIMI ODPADKI IN NJIHOVA PREDELAVA PRILOŽNOSTI

More information

World primary energy consumption -Reference Case (Source: IGU) UM FERI Laboratorij za energetiko Jože VORŠIČ Energetski trg

World primary energy consumption -Reference Case (Source: IGU) UM FERI Laboratorij za energetiko Jože VORŠIČ Energetski trg World primary energy consumption -Reference Case (Source: IGU) 3000 GW novih zmogljivosti 1000 GW samo za nadomestitev odsluženih Obstoječe zmogljivosti Nove zmogljivosti Danes je 80 % vse rabe energije

More information

IZRAČUN MEMBRANSKE RAZTEZNE POSODE - "MRP" za HLADNOVODNE SISTEME (DIN 4807/2)

IZRAČUN MEMBRANSKE RAZTEZNE POSODE - MRP za HLADNOVODNE SISTEME (DIN 4807/2) IZPIS IZRAČUN MEMBRANSKE RAZTEZNE POSODE - "MRP" za HLADNOVODNE SISTEME Izhodiščni podatki: Objkt : Vrtc Kamnitnik Projkt : PZI Uporaba MRP : Črpalna vrtina Datum : 30.8.2017 Obdlal : Zupan Skupna hladilna

More information

ZDRAVLJENJE BOLNICE S VON WILLEBRANDOVO BOLEZNIJO TIPA 3 IN INHIBITORJI

ZDRAVLJENJE BOLNICE S VON WILLEBRANDOVO BOLEZNIJO TIPA 3 IN INHIBITORJI ZDRAVLJENJE BOLNICE S VON WILLEBRANDOVO BOLEZNIJO TIPA 3 IN INHIBITORJI B. Faganel Kotnik, L. Kitanovski, J. Jazbec, K. Strandberg, M. Debeljak, Bakija, M. Benedik Dolničar A. Trampuš Laško, 9. april 2016

More information

EFFECT OF 818A AND 827N FLOCCULANTS ON SEAWATER MAGNESIA PROCESS

EFFECT OF 818A AND 827N FLOCCULANTS ON SEAWATER MAGNESIA PROCESS UDK 546.46:54-36:551.464 ISSN 1318-0010 Izvirni znanstveni ~lanek KZLTET 33(6)473(1999) N. PETRIC ET AL.: EFFECT OF 818A AND 827N FLOCCULANTS ON SEAWATER EFFECT OF 818A AND 827N FLOCCULANTS ON SEAWATER

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI

UNIVERZA V LJUBLJANI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VREDNOTENJE KAKOVOSTI SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH SLOVENSKIH FAKULTET Ljubljana, september 2003 MATEJA DOLNIČAR IZJAVA Študentka Mateja Dolničar

More information

Simulation of multilayer coating growth in an industrial magnetron sputtering system

Simulation of multilayer coating growth in an industrial magnetron sputtering system RMZ Materials and Geoenvironment, Vol. 57, No. 3, pp. 317 330, 2010 317 Simulation of multilayer coating growth in an industrial magnetron sputtering system Simulacija rasti večplastnih prevlek v industrijski

More information

Seminar - 1. letnik bolonjske magistrske stopnje. O energijskih bilanci v fuzijskem reaktorju - Lawsonov kriterij. Avtor: Matic Kunšek

Seminar - 1. letnik bolonjske magistrske stopnje. O energijskih bilanci v fuzijskem reaktorju - Lawsonov kriterij. Avtor: Matic Kunšek Seminar - 1. letnik bolonjske magistrske stopnje O energijskih bilanci v fuzijskem reaktorju - Lawsonov kriterij Avtor: Matic Kunšek Mentor: dr. Tomaž Gyergyek Ljubljana, marec 2014 Povzetek: V tem seminarju

More information

Raziskava možnosti za nadaljnjo eksploatacijo zalog rjavega premoga v Sloveniji RTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik

Raziskava možnosti za nadaljnjo eksploatacijo zalog rjavega premoga v Sloveniji RTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik RMZ Materials and Geoenvironment, Vol. 56, No. 2, pp. 212 228, 2009 212 Raziskava možnosti za nadaljnjo eksploatacijo zalog rjavega premoga v Sloveniji RTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik Evaluation of possibilities

More information

BOGATITEV URANA Z METODO LIS

BOGATITEV URANA Z METODO LIS Seminar pri predmetu Seminar 1a: BOGATITEV URANA Z METODO LIS Avtor: Klemen Ambrožič Mentor: Dr. Iztok Tiselj Ljubljana, 7.11.2012 Povzetek Bogatenje urana za proizvodnjo električne energije že vrsto desetletij

More information

Assessment of surface deformation with simultaneous adjustment with several epochs of leveling networks by using nd relative pedaloid

Assessment of surface deformation with simultaneous adjustment with several epochs of leveling networks by using nd relative pedaloid RMZ - Materials and Geoenvironment, Vol. 53, No. 3, pp. 315-321, 2006 315 Assessment of surface deformation with simultaneous adjustment with several epochs of leveling networks by using nd relative pedaloid

More information

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Predmet: Analiza 3 Course title: Analysis 3. Študijska smer Study field ECTS

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Predmet: Analiza 3 Course title: Analysis 3. Študijska smer Study field ECTS UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Predmet: Analiza 3 Course title: Analysis 3 Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski program Matematika

More information

Distance reduction with the use of UDF and Mathematica. Redukcija dolžin z uporabo MS Excel ovih lastnih funkcij in programa Mathematica

Distance reduction with the use of UDF and Mathematica. Redukcija dolžin z uporabo MS Excel ovih lastnih funkcij in programa Mathematica RMZ Materials and Geoenvironment, Vol. 54, No. 2, pp. 265-286, 2007 265 Distance reduction with the use of UDF and Mathematica Redukcija dolžin z uporabo MS Excel ovih lastnih funkcij in programa Mathematica

More information

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Zaključna naloga Uporaba logistične regresije za napovedovanje razreda, ko je število enot v preučevanih razredih

More information

Evolucija dinamike Zemljine precesije

Evolucija dinamike Zemljine precesije Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko oddelek za fiziko Evolucija dinamike Zemljine precesije Avtor: Ivo Krajnik Ljubljana, 15. marec 2011 Povzetek Bistvo tega seminarja je v sklopu klasične

More information

Usmerjenost v samopreseganje in dosežke vodenje samega sebe

Usmerjenost v samopreseganje in dosežke vodenje samega sebe Usmerjenost v samopreseganje in dosežke vodenje samega sebe Petra Povše* Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu, Novi trg 5, 8000 Novo mesto, Slovenija petra.koprivec@gmail.com Povzetek: Raziskovalno

More information

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA IZBOLJŠAVA IZKORISTKA FOTONAPETOSTNEGA MODULA DIPLOMSKO DELO. Matej Boltar

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA IZBOLJŠAVA IZKORISTKA FOTONAPETOSTNEGA MODULA DIPLOMSKO DELO. Matej Boltar UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA IZBOLJŠAVA IZKORISTKA FOTONAPETOSTNEGA MODULA DIPLOMSKO DELO Matej Boltar Mentorja: prof. dr. Marko Zavrtanik, dr. Egon Pavlica Nova Gorica, 2012 II ZAHVALA

More information

Preizkušanje energetskih strojev

Preizkušanje energetskih strojev Študijsko gradivo Vaje Avtorja: Marko Hočevar Brane Širok Ljubljana, februar 2010 Uvod: Študijski red Pri predmetu sta tedensko dve uri vaj, od tega izbrano število ur vaj v učilnici in v laboratoriju.

More information