široka raba stavbe ostalo industrija promet široka raba stavbe ogrevanje topla voda razsvetljava naprave kuhanje ogrevanje klimatizacija razsvetljava

Transcription

1 Energija in okolje Predavanje # 8 Varčna raba energije v stavbah Vsebina Bivalno ugodje v stavbah Raba energije v stavbah Kako zmanjšamo rabo energije v stavbah? Nizko-energijske in pasivne stavbe #8 prof. Sašo Medved Sonaravna bivališča Ljudje so svoja bivališča nekoč prilagajali okolju in jih gradili iz naravnih, lokalno dostopnih snovi. Glavni namen nekoč: zaščita pred naravnim okoljem 1

2 #8 prof. Sašo Medved Sonaravne stavbe Danes uporabljamo za tak način gradnje učen izraz bioklimatske stavbe! upoštevamo lokalno podnebje izkoriščamo obnovljive naravne vire in energijo (toploto in hlad) okolice gradimo jih iz lokalno dostopnih naravnih materialov (smreka:tropski les) Glavni namen nekoč: zaščita pred naravnim okoljem Glavni namen danes: zdravo, prijetno, storilno in varno notranje okolje v stavbah #8 prof. Sašo Medved Sonaravne stavbe = energijsko varčne stavbe Sodobne stavbe so bistveno bolj odvisne od delovanja tehnoloških stavbnih sistemov, toda principi bioklimatskega načrtovanja morajo biti vključeni v proces načrtovanja stavb. Naloga načrtovalcev stavb torej tudi naše stroke je: Zgraditi stavbo z najboljšo možno kakovostjo bivanja ob čim manjši rabi energije in vplivih na okolje... in to ni enostavna naloga 2

3 #8 prof. Sašo Medved Raba energije v stavbah industrija ostalo široka raba stavbe 100% 90% 80% promet End-use of energy (%) 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% Domestic Industry Commercial Transport Berlin Bologna Brussels Copenhagen Hanover Helsinki London #8 prof. Sašo Medved Raba energije v stavbah industrija ostalo široka raba stavbe ogrevanje topla voda razsvetljava naprave kuhanje promet Stanovanjske stavbe (%) Stanovanjske in poslovne stavbe Poslovne 20 stavbe (%) ogrevanje klimatizacija razsvetljava ostalo 3

4 #8 prof. Sašo Medved Ugodje bivanja Primerno bivalno ugodje v stavbah dosežemo s primernimi toplotnim ugodjem, prezračevanjem stavb, osvetlitvijo in zaščito pred hrupom! Toplotno ugodje Svetlobno ugodje Kvaliteta zraka IAQ Zvočno ugodje Bivalno ugodje IEQ Indoor environment quality #8 Toplotno ugodje v stavbah Človek je toplokrvno bitje. S toploto, ki jo proizvajamo v notranjih organih z zgorevanjem (oksidacijo) beljakovin, masti, vzdržujemo v telesih stalno temperaturo. Ta proces imenujemo presnavljanje ali bazalni metabolizem. Človek je razmeroma energijsko neučinkovit toplotni stroj, ki proizvaja mehansko delo in prenaša toploto v okolico. Le tako lahko deluje = preživi. Pri tem se presnavljanje uravnava tako, da je telo v toplotnem ravnotežju z okolico s pomočjo različnih mehanizmov prenosa toplote. Bolj ko smo aktivni, več energije potrebujemo in več toplote mora telo oddati. Če tega prenosa toplote ne zaznamo in nas pri bivanju ne moti smo dosegli želen cilj: primerno toplotno ugodje! odvajanje toplote (W) Kelvinova definicija II. zakona termodinamike: ni mogoč toplotni stroj, ki bi toploto stalno pretvarjal v delo, brez prenosa toplote v okolico. 160 W konvekcija C 30 g/h izparevanje 116 g/h 40 sevanje temp. zraka (C) 4

5 #8 prof. Sašo Medved Toplotno ugodje v stavbah Osnovni fizikalni parametri s katerimi opisujemo toplotno okolje v prostorih so: temperatura zraka v prostoru (ti) srednja (povprečna) sevalna temperatura obodnih površin prostora (ts) hitrost gibanja zraka v prostoru (v) vlažnost zraka v prostoru (ϕ) Opomba: na toplotno ugodje na določenem delovnem mestu vplivajo tudi drugi parametri kot na primer: nesimetričnost sevalne temperature ( t) spreminjanje temperature po višini prostora prepih temperatura poda (tp) in toplotna vpojnost (b) snovi s katerimi smo v stiku bosi,. #8 prof. Sašo Medved Toplotno ugodje v stavbah Toplotno ugodje vrednotimo s pomočjo integralnega kazalnika PMV (predicted mean vote) napovedana stopnja toplotnega ugodja. Je relativna vpliva naštetih parametrov toplotnega okolja na ljudi. Vrednost PMV so po dogovoru med -3 (mrzlo), 0 nevtralno in +3 (vroče). Z napravo na sliki lahko izmerimo vse parametre, nastavimo aktivnost in oblečenost ljudi v prostoru ter odčitamo PMV vrednost. S pomočjo znane PMV lahko ugotovimo odstotek ljudi, ki bo v takem okolju zadovoljnih. Opomba: to je najenostavnejša in najbolj razširjena skala imenovana po Fangerju. mrzlo hladno prijetno hladno nevtralno prijetno toplo toplo vroče 5

6 #8 prof. Sašo Medved Raba energije za ogrevanje in hlajenje stavb Energijski tokovi v stavbi pozimi prehod toplote preko ovoja stavbe Rabo energije za ogrevanje in hlajenje določimo z energijsko bilanco toplotnih tokov. solarni dobitkinaravno ogrevanje s soncem notranji viri toplote prezračevanje stavb Varčno rabo dosežemo z: dobro toplotno zaščito ovoja stavbe (poletje+zima) Energijski tokovi v stavbi poleti prehod toplote preko ovoja stavbe učinkovitim prezračevanjem (zima) nočnim prezračevanjem (poletje) naravnim ogrevanjem s soncem (zima) solarni dobitki - pregrevanje stavb zaradi sončnega sevanja notranji viri toplote prezračevanje stavb senčenjem steklenih površin (poletje) nadzorom nad notranjimi viri energije (poletje+zima) #8 prof. Sašo Medved Prehod toplote skozi gradbene konstrukcije Prehod toplote v gradbenih konstrukcijah je posledica razlik v temperaturi med notranjostjo stavbe in okolico. Na prehod toplote vplivajo vsi trije mehanizmi prestop s konvekcijo in sevanjem ter prevod toplote. Toplotni tok s konvekcijo in sevanjem prestopa na hladnejšo notranjo površino gradbene konstrukcije Toplotni tok s konvekcijo in sevanjem prestopa na hladnejšo notranjo površino gradbene konstrukcije Toplotni tok se prevaja skozi vsak od slojev gradbene konstrukcije 6

7 #8 prof. Sašo Medved Toplotna prehodnost U gradbene konstrukcije Ena od najpomembnejših toplotnih lastnosti gradbene konstrukcije navaja toplotni tok, ki prehaja skozi m 2 veliko površino gradbene konstrukcije pri razliki med temperaturo v stavbi in okolici 1 K. To lastnost imenujemo toplotna prehodnost gradbene konstrukcije U (W/m 2 K). Posamezne mehanizme prehoda toplote (prestop toplote, prevod toplote,..) lahko ovrednotimo z njihovimi recipročnimi vrednostmi, ki jih imenujemo toplotne upornosti. Toplotna prehodnost U gradbene konstrukcije je enaka recipročni vrednosti vsote vseh uporov prehodu toplote ΣR! ΣR = R 1 + R 2 + R 3 + R 4 + R 5 + R 6 U = 1/ΣR Toplotno prehodnost U najučinkoviteje zmanjšamo s toplotno izolacijskimi materiali. To so porozne snovi z zaprtimi zračnimi prostori v katerih zrak miruje. #8 prof. Sašo Medved Toplotna prehodnost U gradbene konstrukcije W/m 2 K 0,6 Toplotna prehodnost U zidu iz 19 cm debele opeke s toplotno izolacijo različnih debelin 0,4 V Sloveniji dovoljene toplotne prehodnosti U 0, (cm) Debelina toplotne izolacije Toplotna prehodnost gradbenih konstrukcij ni linearno odvisna od debeline toplotne izolacije podvojena debelina toplotne izolacije ne zmanjša toplotno prehodnost gradbene konstrukcije U na polovico! 7

8 #8 prof. Sašo Medved Toplotna prehodnost U oken Konvektivni in sevalni prestop toplote med stekli Konvektivni in sevalni prestop toplote na notranji strani zasteklitve Konvektivni in sevalni prestop toplote na zunanji strani zasteklitve Prevod toplote v steklu Prehod toplote je bolj kompleksen, zato za določitev Uoken uporabljamo računalniška orodja ali preskuse. Toplotne prehodnosti zasteklitve so nekajkrat večje kot toplotna prehodnost kvalitetno toplotno izoliranega zidu! Toplotna prehodnost zasteklitev zmanjšamo s povečanjem uporov konvektivnemu in sevalnemu prenosu toplote med stekli! večjim številom stekel (2 -> 3) (U = 2 W/m 2 K) zamenjava zraka med stekli z žlahtnimi plini (Ar, Kr, Xe) (U = 1,4 W/m 2 K) z nizko-emisijskim nanosom na steklu (U = 0,8 W/m 2 K) #8 prof. Sašo Medved Preverjanje U na zgrajenih stavbah Konstrukcije z visoko toplotno prehodnostjo imajo nižjo temperaturo na notranji površini, in višjo temperaturo na zunanji površini; z uporabo termografije ali IR slikanja stavb ugotavljamo šibke toplotne točke stavbe. Streha neogrevanega podstrešja Stavba je ogrevana Izoliran zid Okno Nezoliran zid Okno s spuščen roleto Vir: M. Zupan 8

9 Kakovost #8 prof. Sašo zraka Medvedv stavbah (IAQ) Prezračevanje stavb Prezračevanje stavb je proces s katerim razredčimo onesnaževala zraka v stavbi z zrakom iz okolice. Zrak v stavbah je onesnažen zaradi onesnaževal, ki jih oddajajo: ljudje (oddajajo CO 2, vodno paro, mnoge druge pline,..) rastline (oddajajo vodno paro) pohištvo, naprave (trdne delce, ozon, hlapljive ogljikovodike,..) Prezračevanje je učinkovito kadar: razredčimo onesnaževala v zraku, ki ga vdihujejo ljudje z najmanjšo možno količino svežega zraka (približno m 3 svežega zraka na uro vsaki osebi); če za segrevanje (pozimi) ali hlajenje (poleti) zunanjega zraka s katerim stavbo prezračujemo porabimo čim manj energije. Neučinkovito prezračevanje lahko povzroči učinek bolnih stavb (sick buildings sindrome) v katerih ljudje bolj pogosto zbolijo (astma, virusni prehladi, obolenja dihal, ) Kakovost #8 prof. Sašo zraka Medvedv stavbah (IAQ) Prezračevanje stavb Stavbe prezračujemo naravno ali mehansko: naravno prezračevanje poteka skozi netesne rege stavbnega pohištva ali prezračevalne odprtine; je posledica razlike v tlaku zraka zaradi razlike v gostoti zraka zaradi različnih temperatur v okolici in stavbi; pri mehanskem prezračevanju ustvarja potrebno tlačno razliko ventilator, po ceveh ali kanalih dovajamo pa svež zrak dovajamo v bivalne prostore in iz njih odvajamo onesnažen ( star ) zrak. Zaradi učinkovite rabe energije oboje za segrevanje in hlajenje zraka ter delovanje sistemov morajo stavbe biti primerno tesne. Tesnost preverjamo z različnimi metodami, med njimi z metodo vrat z ventilatorjem ( Blower door ) in navajamo kot število izmenjav zraka na uro (n [h -1 ] pove kolikokrat se zrak v prostoru zamenja z zunanjim vsako uro). Je opredeljena v predpisih o varčni rabi energije v stavbah. p = 50 Pa. V 9

10 Kakovost #8 prof. Sašo zraka Medvedv stavbah (IAQ) Prezračevanje stavb problem radona Pozor! Radon Rn-222 je radioaktivni žlahtni plin, ki nastaja pri razpadu urana; Oddaja α delce, ki se nahajajo v zraku in jih vdihujemo, naša čutila ga ne zaznajo, povzroča maligna obolenja; V stavbe prihaja iz okoliškega terena, greznic, netesnih instalacijskih vodov, drenaž Kemijski simbol in število protonov U 92 Pa 91 Th 90 Ac 89 Ra 88 Fr 87 Rn 86 At 85 Po 84 Bi 83 Pb 82 TI 81 α 206 Pb β β β 210 Po 210 Tl α α β β 214 Po 214 Pb α α 218 Po masno število (protoni+neutroni) α 222 Rn α 226 Ra α 230 Th β β 234 U 234 Th α 238 U Povprečna koncentracija radona v naravnem okolju SLO je 74 Bq/m 3 (Taborska jama 6000 Bq/m 3 ). Rešitev: tesnjenje razpok, odprtin v stiku s terenom in prezračevanje - v slabo prezračevanih stavbah namesto 100 Bq/m 3 kar Bq/m 3 Kakovost #8 prof. Sašo zraka Medvedv stavbah Prezračevanje (IAQ) stavb ali so stavbe lahko pretesne Pozor! Pri sanaciji starejših objektov najpogosteje stanovalci zamenjajo okna, z novimi bolj tesnimi Posledica je bistveno višja vlažnost zraka in občutek zatohlega zraka. Rešitev: prenova ogrevalnega sistema (prostori se ne pregrevajo); toplotna izolacija ovoja (temperature zidu znotraj so višje in razvoj plesni preprečen); mehansko prezračevanje po potrebi. 10

11 Kakovost #8 prof. Sašo zraka Medvedv stavbah Zmanjšanje (IAQ) toplotnih izgub pri prezračevanju S posebnimi prenosniki toplote prenašamo toploto iz toplega odpadnega zraka na sveži zrak, ki vstopa v prostore. V prenosniku sta svež in onesnažen zrak ločena. Te naprave imenujemo rekuperatorji toplote. dovod odpadnega zraka iz prostorov odvod svežega zraka v prostore ohišje ventilator za sveži zrak z zaščito proti zmrzovanju posoda za kondenzat filter dovod svežega zraka iz okolice odvod odpadnega zraka lamelni prenosnik toplote ventilator za odpadni zrak gumijasti podstavek preprečuje širjenje tresljajev Uporabljamo dve izvedbi: križne in protitočne rekuperatorje. Tin,stavba Tokolica Tout,stavba Kakovost #8 prof. Sašo zraka Medvedv stavbah Zmanjšanje (IAQ) toplotnih izgub pri prezračevanju Učinkovitost rekuperatorjev navajamo s temperaturnim izkoristkom: T η rek = T in,stavba out,stavba T T okolica okolica Teoretični izkoristek križnih prenosnikov 75%, protitočnih 100%. V praksi do 95%. Energijska učinkovitost (ang. COP coefficient of performance)) rekuperatorjev je razmerje med preneseno toploto in porabljeno električno energijo za delovanje v istem časovnem obdobju. Najboljše izvedbe imajo COP do 20. Učinkovitost delovanja povečamo s senzorji zasedenosti prostorov, vsebnosti CO 2 ali vlažnosti zraka (v stanovanjskih stavbah), ki poskrbijo, da se prezračevanje vklopi le ko je potrebno. Vgradnja rekuperatorjev toplote v prezračevalne sisteme je obvezna: v vseh večjih stavbah v katerih potrebujemo za prezračevanje velike količine svežega zraka; v energijsko varčnih stavbah, saj zgolj dobra toplotna izolacija ovoja stavbe ne zadostuje za izpolnitev zahtev in moramo uporabiti mehansko prezračevanje. 11

12 Kakovost #8 prof. Sašo zraka Medved v stavbah (IAQ) kot primarno energijo notranja energija goriva; kurilnost premoga v TE-TO Ljubljana Kako navajamo rabo energije? Kot končno energijo elektrika, toplota, bencin,..energija v obliki, ki jo lahko uporabimo za delovanje naprav; toplota, ki jo prenesemo v stavbo v toplotni postaji ( ) Zakaj ogrevanje s soncem? kot koristno energijo svetloba, kinetična energija,, toplota, ki jo prenesemo na zrak v prostoru, da je njegova temperatura 20 C Kakovost #8 prof. Sašo zraka Medved v stavbah (IAQ) Kako navajamo rabo energije v stavbah? Koristna energija Stavba Toplotno ugodje Svetlobno ugodje Zaščita pred hrupom Kakovost zraka 12

13 Zakaj ogrevanje s soncem? Kakovost #8 prof. Sašo zraka Medvedv stavbah (IAQ) Kako navajamo rabo energije v stavbah? Primarna energija Končna energija Koristna energija Energenti, vplivi na okolje Sistemi, naprave Stavba Toplotno ugodje Svetlobno ugodje Zaščita pred hrupom Kakovost zraka Kakovost #8 prof. Sašo zraka Medvedv stavbah (IAQ) Kako navajamo rabo energije v stavbah? Primarna energija Končna energija Koristna energija Lastnosti energetskih sistemov, izbira energentov Lastnosti sistemov stavbnih Lastnosti instalacij sistemov Lastnosti stavbnih električnih aparatov instalacij naprav Lastnosti stavbe in navade prebivalcev

14 Kakovost #8 prof. Sašo zraka Medvedv stavbah (IAQ) Nizko-energijske in pasivne stavbe trenutno na osnovi rabe koristne energije za ogrevanje kwh/m 2 a Kvalitetno toplotno izolirane stavbe Stavbe z nizko rabo toplote Pasivne stavbe Zero energy house Energy + - stavbe s presežkom energije Kakovost #8 prof. Sašo zraka Medvedv stavbah (IAQ) Nizko-energijske in pasivne stavbe kwh/m 2 a Kvalitetno toplotno izolirane stavbe Dobra toplotna zaščita ovoja v stavbe Stavbe z nizko rabo toplote Pasivne stavbe Zero energy house Stavbne instalacije OVE Energija okolja Energie + - stavbe s presežkom energije 14

15 Kakovost #8 prof. Sašo zraka Medvedv stavbah (IAQ) Nizkoenergijske in pasivne stavbe V NE in PS se poleg bistvenega zmanjša rabe energije in izboljšanega bivalnega ugodja, bistveno zmanjša tudi potrebna moč ogrevalnih in hladilnih sistemov. To pomeni, da lahko uporabimo za ogrevanje nižje (namesto 60+ C ->25 C), za hlajenje pa višje temperature (namesto 7 C ->18 C) nosilcev toplote in/ali hladu (najpogosteje voda ali zrak) t.i. nizko-eksergijske sisteme. Izkoriščanje OVE in toplote/hladu okolja postane veliko bolj učinkovito! raba energije za ogrevanje ovoj stavbe prezračevanje evanje topla sanitarna voda raba energije za ogrevanje ovoj stavbe prezračevanje evanje topla sanitarna voda Kakovost #8 prof. Sašo zraka Medvedv stavbah (IAQ) Primeri low-ex tehnik: kondenzacijski kotli Naprave v katerih zgorevajo fosilna goriva, biomasa,. Pri gorenju (oksidaciji) vodika iz goriva nastane vodna para; če jo utekočinimo pridobimo še nekaj toplote. zgorevalna toplota kurilnost Utekočinjenje je mogoče, če ima grelni medij zadosti nizko temperaturo -> nizko-energijske in pasivne stavbe. Ker tradicionalno merimo izkoristek kotla brez upoštevanja toplote pridobljene s kondenzacijo vodne pare v dimnih plinih, imajo take naprave: COP 1,05 (1,07) 15

16 Kakovost #8 prof. Sašo zraka Medved v stavbah (IAQ) Primeri low-ex tehnik: toplotne črpalke Pretvarjajo navidez nekoristno toploto okolja, ki jo je v okolju ogromno (0K -> 283K) v koristno (303 K 323 K) S TČ tekočino (imenujemo jo hladivo) spremenimo v plin z veliko količino toplote, ki jo imenujemo uparjalna toplota; ker ima tekočina v uparjalniku nizek tlak se uparja pri temperaturah okolja (zrak, podtalnica, zemlja) nizek tlak hladiva visok tlak hladiva kompresor kondenzator Za delovanje rabimo električno energijo, toda porabimo jo mnogo manj kot je v stavbo prenesena količina toplote! COP 5 Možni viri toplote v okolju za delovanje TČ Kakovost #8 prof. Sašo zraka Medved v stavbah Primeri (IAQ) low-ex tehnik: zemeljski prenosnik toplote Pred vstopov v prezračevalni sistem lahko zrak predgrejemo (pozimi) ali predohladimo (poleti) v zemeljskem prenosniku toplote. Cevni prenosnik dolžine 60 do 80 m premera 120 mm (enodružinska stavba) Tvstop Tokolica Ker za delovanje porabimo le nekoliko več električne energije za pogon ventilatorja je COP 50 16

17 Kakovost #8 prof. Sašo zraka Medvedv stavbah (IAQ) Primeri low-ex tehnik: hlapilno hlajenje Drobne kapljice vode v zraku hlapijo, za kar črpajo toploto iz zraka. Zrak se zato ohladi učinek fontane. Če v odpadni zrak, ki ga poleti sesamo iz stavbe brizgamo kapljice vode dobimo enak učinek. H 2 O Hlad se v rekuperatorju prenese na svež zrak, ki se zato pred vstopom v prostore zato ohladi. 32 Ker porabimo za brizganje vode v tok zraka zelo malo energije je V večji predaval nici: -40 kwp ventilation air temperature ( C) Ta Tevaporative COP number of hours per year Kakovost #8 prof. Sašo zraka Medvedv stavbah (IAQ) Varčna raba energije pri osvetlitvi stavb Zahteve svetlobnega okolja izhajajo iz psiholoških in fizioloških potreb ljudi: osvetlitev usmerja pri gibanju in orientiranju v prostoru sovpada z interno uro v našem telesu naredi predmete prostorsko prepoznavne usmerja pozornost in pripomore k razločevanju pomembnosti informacij zagotavlja občutek individualnosti z bolj ali manj osvetljenimi deli velikih prostorov odpravlja občutek strahu v okolju kjer pričakujemo nevarnost (hodniki, podhodi) Kakovostna osvetlitev pomembno vpliva na storilnost in je predvsem v poslovnih 20 stavbah povezava z veliko rabo (električne) energije) ogrevanje klimatizacija razsvetljava ostalo 17

18 Kakovost #8 prof. Sašo zraka Medvedv stavbah (IAQ) Varčna raba energije pri osvetlitvi stavb Osnovni zahtevi svetlobnega ugodja: nivo osvetlitve, merimo v lx, odvisno od zahtevnosti del lx) enakomernost osvetlitve delovnih površin v globini prostora (1:3, 1:6) Kakovostna in energijsko varčna osvetlitev: optimalna in usklajena kombinacija naravne in električne osvetlitve energijsko učinkovite sijalke in svetilke Poraba električne energije za razsvetljavo (kwh/m 2 a) Aok/ Atal = 50% Aok/ Atal = 16% Transmitivnost svetlobe zasteklitve (%) vir umetne svetlobe žarnica z žarilno nitko halogenska žarnica fluorescentna sijalka električna moč (W/m 2 ) poraba električne energije (kwh/m 2 ) 25 9,6 20 7,6 6 2,3 Kakovost #8 prof. Sašo zraka Medvedv stavbah (IAQ) Nizkoenergijske in pasivne stavbe Varčna raba energije v sodobnih stavbah ni odvisna zgolj od zasnove in toplotne zaščite stavb, temveč (predvsem) od učinkovitih in usklajeno delujočih sistemov stavbnih instalacij! 18

19 Kakovost #8 prof. Sašo zraka Medvedv stavbah (IAQ) Nizkoenergijske in pasivne stavbe Sodobne stavbe so zato opremljene s centralnimi nadzornimi sistemi (ang.bms Building Management System), ki preko senzorjev, krmilnikov in kontrolnih elementov v stavbi usklajujejo delovanje sistemov.. Senzorja: magnetno stikalo, temperaturno zaznavalo Krmilnik v klimakonvektorju Kontrolni elementi v napravi povezane z računalniki pa omogočajo tudi nadzor nad rabo energije. Spremljanje rabe energije pa je pogoj za varčno rabo energije v stavbah! #8 prof. Sašo Medved Možna izpitna vprašanja Kaj je bioklimatsko načrtovanje stavb? Opišite parametre in kazalnike s katerimi vrednotimo toplotno ugodje v stavbah? Kako zmanjšamo toplotne izgube stavb? Kako zmanjšamo rabo energije pri prezračevanju stavb? Kaj so nizko eksergijske tehnologije, ki jih uporabljamo v nizkoenergijskih in pasivnih stavbah? Kaj veste o varčevanju z energijo pri osvetljevanju stavb? Zakaj uporabljamo v stavbah CNS? 19