Prof.dr. Sašo Medved, izr.prof.dr. Ciril Arkar Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Aškerčeva 6; DS N3

Transcription

1 Tehnologije instalacij 201 /201 Prof.dr. Sašo Medved, izr.prof.dr. Ciril Arkar Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Aškerčeva 6; DS N3 saso.medved@fs.uni-lj.si Teorija študijsko gradivo geslo Varstvo okolja in obnovljivi viri energije, Medved, Novak Energija in okolje: Obnovljivi viri energije Medved, Arkar Heating, Cooling, Lighting for Architects; Lechner Building Service and Equipment ; Hall Gradbena fizika II, Medved IDES-EDU Predavanja obvezna, na predavanja (prosim!) prinesite gradivo Ocena: projekt stanovanjskega objekta pisni izpit tehnologija, naprave in sistemi ocena seminarja zasnova instalacij v objektu

2 Vsebina PREDAVANJA Energija in okolje Ogrevanje UNI LJ, FA, Tehnologija instalacij; prof. Sašo Medved Priprava TSV Prezračevanje Hlajenje Klimatizacija Razsvetljava Oskrba in ravnanje z vodo Transportne naprave Naprave in sistemi za gašenje Elektro instalacije Inteligentne instalacije EPBD sistemi LOTZ_Laboratorij za okoljske tehnologije v zgradbah 2015

3 UNI LJ, FA, Tehnologija instalacij; prof. Sašo Medved Vrednost oziroma stroški stavbe Cilji : snovalcev notranje okolje stavb : in bivalno oskrba ugodje, stavb z zdravo energijo in varno notranje okolje in varčna raba energije najboljše bivalno ugodje ob varčni rabi energije z najmanjšimi vplivi na okolje Faze obdobju stavbe odločitev zasnova detajli izgradnja uporaba

4 UNI LJ, FA, Tehnologija instalacij; prof. Sašo Medved Raba energije v stavbah Energijo v sodobnih družbah potrebujemo v različnih oblikah in gorivih: 80% na temperaturnem nivoju do 250 C toploto električno energijo goriva (trdna, tekoča, plinasta) 100% 90% 80% End-use of energy (%) 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% Berlin Bologna Brussels Domestic Industry Copenhagen Hanover Commercial Transport Helsinki London V stavbah v EU pretvorimo v povprečju ~ 40% vseh energetskih virov (primarna energija).

5 Viri energij - OVE Sončno obsevanje, ki se v naravi spreminja v toploto, povzroča nastanek vetrov, valovanje, akumulacijo vodne energije in biomase. S tehnološkimi napravami ga pretvorimo v toploto in električno energijo. Planetarna energija Lune in Sonca, ki skupaj s kinetično energijo Zemlje povzročata periodično nastajanje plime in oseke. Toplota, ki iz notranjosti Zemlje prehaja proti površju in jo imenujemo geotermalna energija.

6 Viri energij - OVE Sončno obsevanje se v naravi pretvarja v različne oblike energij. Večina od njih je v obliki prehodnih energij. Le v obliki biomase, ki nastaja s procesom fotosinteze in kot toplota, ki je uskladiščena v oceanih je sončna energija v naravi shranjena poljubno dolgo. Sončno obsevanje je najpomembnejši vir energije za naš planet in ljudi. sončno sevanje na robu atmosfere 100% sončno sevanje na površini Zemlje 70% se pretvori v toploto 47% energija za kroženje vode v atmosferi 23% 0.2% energija vetra in gibanja oceanov 0.1% porabijo rasline 0.005% dodatno neobnovljivi viri

7 OVE Viri energij - OVE V Sončnem jedru so temperature med 8 in 40 milijoni K, poteka zlitje jeder -> 4 1 H v 4 He. Masa atomov H je večja od mase nastalih atomov He -> E = Dm. c 2 Večina sevanja, ki doseže površje Zemlje prihaja iz fotosfere, dela Sonca, ki ga vidimo na nebu. Energija se prenaša v obliki elektromagnetnega valovanja, katerega valovne dolžine so definirane s temperaturo fotosfere.

8 OVE Viri energij - OVE toploto, ki je uskladiščena v Zemljini notranjosti imenujemo geotermalna energija; nastala je iz gravitacijske energije, katere del se je v času oblikovanja planetov v našem osončju pred okoli 4.5 milijardami let spremenil v začetno toplotno energijo; vir geotermalne energije je radiogena toplota, ki nastaja ob razpadu naravnih radioaktivnih izotopov z dolgo razpolovno dobo predvsem urana U 235 in U 238, torija Th 232 in kalija K 40 ; ocenjujemo, da se je do sedaj na tak način sprostilo približno 1/3 toplote, 2/3 pa jo bo z radioaktivnim razpadom še nastalo;

9 OVE Viri energij - OVE Toplota prehaja iz Zemljinega jedra (v Vesolje) s prevodom in konvekcijo: v neprepustnih kameninah prevladuje prevod toplote, zaradi majhnih toplotnih prevodnosti kamenin povprečna gostota toplotnega toka le okoli 60 mw/m 2 v granitnih kameninah in do 100 mw/m 2 v bazaltnih kameninah; s konvekcijo tekočin, kot so magma in geotermalne vode.

10 Viri energij - OVE Delež tehnologij OVE v primarni energiji OVE, delež OVE v skupni rabi energije 9,4 % Delež tehnologij OVEpri proizvodnji električne energije iz OVE, v celotni rabi električne energije v EU delež OVE 18,2%

11 UNI LJ, FA, Tehnologija instalacij; prof. Sašo Medved Fosilna goriva Nastali pred več milijoni let iz organskih snovi Ogljikovodiki z več kot 20 atomi C (trdni), 4-20 atomi C (tekoči) in z manj kot 4 atomi C (plini); vsebujejo tudi S, N, O, vodo, negorljive snovi

12 Jedrska energija Pri jedrskih reakcijah se sprosti veliko energije pri razcepu izotopov težkih elementov (uran) pri združitvi izotopov lahkih elementov (vodik) Jedrska fizija Jedrska fuzija eutron U U fizijski delec neutron Zaloge so praktično neomejene. Ni radioaktivnih odpadkov. neutron fizijski delec Toda za trajno reakcijo potrebujemo zelo visoke T in p. edina poznana trajna reakcija zlitja teče v jedru Sonca.

13 UNI LJ, FA, Tehnologija instalacij; prof. Sašo Medved O energiji Oskrba in raba energije skozi zgodovino Tehnologije so vplivale na rabo virov Prehod iz obnovljivih na neobnovljivi viri energije in ponovno na OVE!?

14 O energiji Raba energije v Sloveniji Raba energije v Sloveniji Narašča (zadnje desetletje) zmanjšuje se delež OVE Trend se obrača! Poraba električne energije narašča +3,8% na leto, več kot pri drugih energentih Potrebna električna moč Vršna moč enakomerno razporejena preko celega leta, poleti Pmax ob 13 uri, pozimi ob 19 uri.

15 O energiji Problemi?

16 Toplogredni učinek ozračja spodnji sloj ali troposfera sega 10 do 12 km visoko temperatura se znižuje 5 do 7 K na km višine zelo turbulentna z močnimi navpičnimi tokovi, zato se snovi enakomerno porazdelijo vreme se dogaja v troposferi sloj suhega zraka nad troposfero imenujemo stratosfera temperatura v stratosferi narašča zato je sloj tudi zelo stabilen Škodljive snovi se v ozračju zadržujejo različno dolgo zelo dolgotrajno če preidejo v stratosfero

17 UNI LJ, FA, Tehnologija instalacij; prof. Sašo Medved Energijska bilanca Zemlje Odbito kratkovalovno sončno sevanje, proporcionalno odbojnosti ali albedu (0,3 3 mm) Temperatura vesolja ~ 1,5 K površina R 2 površina 4 R 2 G=1372 W / m R R Zemlja kot optièno èrno telo Kratkovalovno sončno sevanje (0,3 3 mm) Dolgovalovno sevanje Zemlje v Vesolje ( mm proporc. T 4 Planet Solarna konstanta (W/m 2 ), III.2.1. Albedo Ekvivalentna temperatura (K) Resnična temperatura (K) (1) Zemlja Mars Venera

18 UNI LJ, FA, Tehnologija instalacij; prof. Sašo Medved Toplogredni učinek ozračja toplogredni plini Planet Solarna konstanta (W/m 2 ), III.2.1. Albedo Ekvivalentna temperatura (K) Resnična temperatura (K) (1) Zemlja Mars Venera atmosfera na Marsu je izredno redka (tlak 30 Pa) atmosfera na Veneri je 100 gostejša kot na Zemlji, predvsem CO2 CO, H O, CH, N O, CFC, O Atmosfera Vesolje Zemlja

19 Spremembe toplogrednega učinka ozračja Vzroki za povišanje temperature ob površju v zadnjih 100 letih niso samo naravni, npr. spreminjanje aktivnosti Sonca, izbruhi vulkanov, temveč predvsem emisije škodljivih snovi, ki so posledica aktivnosti ljudi.

20 UNI LJ, FA, Tehnologija instalacij; prof. Sašo Medved Spremembe toplogrednega učinka ozračja Pretvarjanje fosilnih goriv v toploto in električno energijo ter intenzivno kmetijstvo po začetku industrijske revolucije sredini devetnajstega stoletja je povzročilo eksponentno naraščanje vsebnosti glavnih toplogrednih plinov v troposferi.

21 UNI LJ, FA, Tehnologija instalacij; prof. Sašo Medved Toplogredni plini in CO2 ekvivalent Ogljikov dioksid ni edini toplogredni plin (TGP). Po mednarodnem dogovoru navajamo emisije naslednjim plinov ali skupin plinov: ogljikov dioksid metan didušikov oksid fluorirani ogljikovodiki perfluorirani ogljikovodiki žveplov heksafluorid Nastanek in delež TGP Vsak od naštetih plinov ima lasten toplogredni potencial (angl. GWP -global warming potential). Določen je relativno glede na učinek CO 2 na razliko med prejetim kratkovalovnim sončnim sevanjem in dolgovalovnim sevanjem Zemlje v določenem časovnem obdobju. Zato mora biti za GWP navedeno tudi časovno obdobje.»življenjska GWP Plin doba«(leta) 20 let 100 let 500 let metan didušikov oksid HFC-134a (perfluorirani ogljikovodiki) 13, HFC-23 (perfluorirani ogljikovodiki) žveplov heksafluorid ogljikov dioksid 1 1 1

22 Možne posledice spreminjanja toplogrednega učinka Med najbolj izpostavljenimi možnimi posledicami so: Naraščanje višine morij predvsem kot posledica toplotnega raztezanja vode v oceanih Zaustavitev atlantskega oceanskega toka zaradi vdora hladne (težje, površinske) sladke vode iz raztopljenega ledu na Arktiki. Posledica zamrznitev EU do 40 vzporednika. Zmanjševanje albeda in večja absorbcija sončnega obsevanja (1979 levo, 2003 desno) Spremenjena količina padavin (modro več, rdeče manj), predvsem pa več vremenskih ekstremov!

23 Dokazi o spreminjanju podnebja El Ninjo in La Ninja pasatni vetrovi in morski tok potiska vodo proti zahodu - Aziji pasatni vetrovi se obrnejo, toplo vodo žene od vzhoda proti Južni Ameriki nalivi, v Avstraliji suša hladna voda Humboldovega toka se dviga na površje bogata je s hranili za prehrano rib in ptic El Ninjo (deček), povezava s časom nastanka (okoli Božiča), posledica delovanja oceanov in ozračja topla voda preprečuje dviganje hladne zaradi pomanjkanja hranil se živali izginejo

24 UNI LJ, FA, Tehnologija instalacij; prof. Sašo Medved Dokazi o spreminjanju podnebja tudi v Sloveniji Letne srednje, maksimalne in minimalne temperature z njihovimi linearnimi trendi v obdobju od 1951 do 2000 in za Ljubljano še v zadnji dekadi. Levo spreminjanje velikosti ledenika pod Triglavom.

25 Stratosferski ozon V atmosferi se zadrži skoraj vse kratkovalovno UV sevanje. Zakaj? se absorbira c preide nevarno UV sevanje valovne dolžine (mm) potrebno pri fotosintezi Zemlja sprejema sončno sevanje (kratkovalovno) Kako so naše celice občutljive na različna UV sevanja? Katero od UV sevanje prihaja do površja? Zakaj naše celice niso odporne na UV-C sevanje? 2 Spektralno sevanje (W/m m m) N a robu atmosfere N a zemeljskem površju UV-C UV-B UV-A valovna dolžina sonènega sevanja ( m) Relativna biološka obèutljivost DNA Zemlja oddaja (dolgovalovno m sevanje)

26 Stratosferski ozon Ozon je fotokemijski oksidant, ki nastaja v stratosferi ko sončno sevanje z zadosti veliko energijo (UV-C)razgradi molekulo kisika Molekule ozona delno absorbirajo nevarno UV-B sevanje! UNI LJ, FA, Tehnologija instalacij; prof. Sašo Medved Posledica je oblikovanje sloja ozona in segrevanje stratosfere. Nastane toplotna inverzija, zato je stratosfera tako stabilna. Ozonski plašč sta odkrila leta 1913 Francosta fizika Fabry in Buisson. Višina (km) Relativna vsebnost ozona

27 Tanjšanje sloja ozona v stratosferi ali ozonska luknja Sončno sevanje osvobodi iz halonov (C,F,Cl) klorov atom, ki poškoduje molekul ozona, preden se vrne v troposfero! Vsebnost ozona v stratosferi merimo z Dobsonovimi enotami (DU). Navaja debelino sloja zgoščenih molekul ozona. Ena DU predstavlja 0.1 mm debel sloj zgoščenih molekul ozona. Običajne vrednosti DU znašajo med 300 in 400; zgoščena plast molekul ozona iz 40 kilometrov debele stratosfere le 3 cm. UNI LJ, FA, Tehnologija instalacij; prof. Sašo Medved Zaradi meteoroloških razmer je spreminjanje vsebnosti ozona še posebej razvidno nad Antarktiko

28 Možne posledice tanjšanje sloja ozona v stratosferi biološko aktivno UV sevanje naj bi se povečevalo za 5% na dekado v zmernih zemljepisnih širinah, 10% v polarnem pasu; pri 10% povečanju naj bi se število rakastih obolenj povečalo za 26%; 1% zmanjšanje molekul O3 naj bi povzročilo slepoto do ljudi; fitoplankton v oceanih proizvede toliko biomase, kot rastline, večja količina UV_B sevanja je v področju Antarktike povzročila 6-12% manjšo proizvodnjo fitoplanktona ; 6 do 9% zmanjšanje števila rib; razbarvanje, zmanjšanje mehanske odpornosti snovi. potrebujemo zaščito! Jakost UV sevanja navajamo z UV indeksom. Ta je določen z meritvami jakosti pri l 290, 350 in 400 nm, upoštevana je nadmorska višina kraja (vsak km se vrednost poveča za 6%) in oblačnost (popolnoma oblačno nebo prepušča le 31% UV sevanja.

29 UNI LJ, FA, Tehnologija instalacij; prof. Sašo Medved Zimski in poletni smog Zimski smog Žveplov dioksid skupaj z aerosoli in trdnimi delci v megli tvori zimski smog. Najizraziteje so posledice zaznali v Londonu decembra leta Območje Londona je bilo prekrito z meglo več dni, zaradi toplotne inverzije, pa dimni plini, ki so bili posledica zgorevanja fosilnih goriv niso prehajali v višje plasti ozračja. Skovanka besed smoke in fog izvira obdobja. iz tega Glavna povzročitelja SO2 in trdni delci PM10

30 Zimski in poletni smog Poletni ali fotokemični smog Sončno sevanje sproži med onesnaževali v troposferi fotokemijske reakcije. Pri katerih nastanejo številni t.i. sekundarni onesnaževalci, ki jim pravimo fotokemični oksidanti. Eden od najpomembnejših oksidantov je ozon (O 3 ). Ozon je eden najpomembnejših tvorcev poletnega smoga. Imenujemo ga troposferski (prizemni) ozon in je zaradi škodljivega vpliva v okolju nezaželen. Smog zaznamo kot meglico, ki lebdi nad mesti in zmanjšuje vidljivost.

31 UNI LJ, FA, Tehnologija instalacij; prof. Sašo Medved Zimski in poletni smog V prvi fazi nastajanja smoga (ozona) zaradi sončnega sevanja razpade molekula dušikovega dioksida na dušikov oksid in atom kisika. Ta se z molekulo kisika veže v ozon: NO2 h NO O O2 O O3 h predstavlja zmnožek Plankove konstante in frekvence sončnega sevanja = sončno energijo Proces poteka tudi v obratni smeri: NO O3 NO2 O2 B A

32 UNI LJ, FA, Tehnologija instalacij; prof. Sašo Medved Zimski in poletni smog Los Angeles, 60 leta prejšnjega stoletja Vsebnosti NO, NO 2 in O 3 (ppb) NO NO ura v dnevu 2 O 3 Ljubljana, 2002

33 UNI LJ, FA, Tehnologija instalacij; prof. Sašo Medved Zimski in poletni smog povzroča in pospešuje razvoj bolezni dihalnih organov, še posebej bronhitisa. Ugotovljeno je bilo, da v okoljih s fotokemičnim smogom naraste število alergij, vnetja sluznic. škodljivo vpliva na rastline, saj povzročajo zakisljevanje padavin in zmanjšuje rast rastlin in pridelek kmetijskih rastlin (omejitve hitrosti na avtocestah, omejene imisije v dobi vegetacije) škodljivo vpliva na gradbene snovi, saj razgrajuje gradbene materiale kot so plastične mase, guma, PVC,

34 UNI LJ, FA, Tehnologija instalacij; prof. Sašo Medved Zakislevanje padavin V čisti vodi je v ravnotežju vsebnost kationov [H + ] in anionov [OH - ] enaka in enaka 10-7 mol/liter. Število vodikovih ionov [H + ] določa kislost vode. Merimo jo s ph vrednostjo, ki je negativni logaritem števila vodikovih ionov: ph = -log [H + ] = - log (10-7 ) = 7 Kisle kapljevine so tiste v katerih je [H + ] večje od [OH - ], torej bo njihov ph < 7. Bazične raztopine so tiste v katerih bo število anionov [OH-] večje kot kationov [H+], torej bo njihov ph > 7. Zakaj je po dogovoru mejna ph vrednost kislih padavin 5,6 (in ne7)? Prehod nekaterih plinov iz ozračja v vodo sproži nastanek vodikovih ionov. Izmed teh plinov je v ozračju vedno vsaj CO 2. Njegova povprečna količina v troposferi je sedaj okoli 350 ppm oziroma je molski delež CO 2 v vodni kapljici 1, mol/liter (20 C). Pri tem molskem deležu se kemijsko ravnotežje vzpostavi, ko je število vodikovih ionov 2, mol/liter oziroma je ph vrednost vodne kapljice: ph = -log 2, = 5.60!

35 UNI LJ, FA, Tehnologija instalacij; prof. Sašo Medved Zakislevanje padavin Zakislevanje okolja ni nujno povezano s padavinami, saj se onesnaževala lahko s trdnimi delci iz ozračja odložijo na rastlinah, tleh,.. Zakislevanje padavin in vod v okolju vpliva na: vodne ekosisteme, nekatere vrste živali so zelo občutljive na ph vrednost vodotokov in ne preživijo če je ph nižji od 6; rastline, še posebej visokogorske gozdove; zdravje ljudi; kisle padavine povzročajo obolenja dihaj, postrvi ostriž žabe jastog polži ph 6.5 6,0 5,5 5,0 4,5 4,0 kisle padavine povzročajo razgradnjo gradbenih snovi in veliko gospodarsko škodo - apnenec CaCO3 reagira z žvepleno kislino in se spremeni v mavec CaSO4, ki ga voda izpere iz fasad, spomenikov, CaCO 3 + H 2 SO 4 -> CaSO 4 + CO 2 + H 2 O

36 UNI LJ, FA, Tehnologija instalacij; prof. Sašo Medved Zakisljevanje padavin in mednarodne obveznosti SLO cilj 2010 Snovi, ki povzročajo nastanek vodikovih ionov v vodnih kapljicah in vodotokih so SO 2, NOx, NH 3. Ker je njihov učinek na enoto emisij različen ga ovrednotimo s kislinskim ekvivalentom ( Acid eqiuvalent ): SO 2 1/32 acid eq na g emisij, NO x 1/46 acid eq/g; NH 3 1/17 acid eq/g. c Danes je delež vseh treh glavnih zakisljevalcev padavin ~ 1/3 ; zmanjšanje SO 2 zaradi čistilnih naprav v TE, uporabe goriv z manjšo vsebnostjo S (kurilno olje -> zemeljski plin; NH 3 zaradi manjšega števila živali, NOx zaradi katalizatorjev v motornih vozilih (nekoliko se povečajo emisije NH 3 ). Vir: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje; Kakovost zraka v Sloveniji 2012; Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka

37 UNI LJ, FA, Tehnologija instalacij; prof. Sašo Medved Zakislevanje padavin Sprememba mase testnega vzorca v okoljih z različno vsebnostjo SO 2 v ozračju

38 Okoljska deklaracija proizvodov Environmental Product Declaration EPD Okoljska deklaracija produktov (EPD) (ISO Environmental labels and declarations). Podelijo neodvisni strokovnjaki po podatkih proizvajalcev. Standardne kategorije okoljskih pritiskov: raba primarne energije (MJ) toplogredni potencial GWP 100 global warming potential (kg CO 2 eq) potencial razgradnje stratosferskega ozona ODP ozon depletion potential (kg CCL 3 Feq) potencial zakisovanja AP acidification potential (kg SO 2 eq) potencial evtofikacije EP Eutrophication potential (kg fosfat PO 4 eq) potencial za nastanek fotokemičnega prizemnega (troposferskega) ozona; POCP photochemical ozone creation potential)(kg etilen C 2 H 4 eq)

39 Okoljska deklaracija proizvodov Environmental Product Declaration EPD Ekvivalenti izpustov? GWP: Uteži so: CO 2 = 1, CH 4 = 21, toplogredni plin razgradnja N2O = 310, SF 6 = 23900, HFC-134a = 1300, CF4 = 6500, C 2 F 6 = Enota je ekvivalent CO2 eq fluorirani izpustov perfluorirani ogljikovodiki toplogredni potencial (GWP) plina (let) 20 let 100 let 500 let metan (CH 4 ) didušikov oksid (N 2 O) žveplov heksafluorid (SF 6 ) ogljikov dioksid (CO 2 ) ODP: škodljive so spojine ogljika, fluora in klora (CFC), ogljikov tetraklorid (CTC), metilkloroform (MCF), haloni, delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki (HCFC) in metil bromid. čas ODP GWP zadrževanja (let) CFC-11 (CCl 3 F) CFC-13 (C 2 F 3 Cl 3 ) 110 0, CCl , C 2 H 3 Cl 5 0, HCFC-124 (C 2 HF 4 Cl) 5,8 0, HCF AP: kislinski ekvivalent (»Acid equivalent«). Uteži so: SO 2 0,03125; NOx 0,02174; NH 3 0, Enota je SO 2 eq POCP (»TOFP Tropospheric Ozone Forming Potential«) Med predhodnike ozona prištevamo dušikove okside (NOx), ogljikov monoksid (CO), metan (CH 4 ) in nemetanske hlapne organske snovi (NMVOC). Uteži so: NOx 1,22; NMVOC 1,0; CO 0,11; CH 4 0,014. Enota je NMVOC (etilen C 2 H 4 eq)

40 UNI LJ, FA, Tehnologija instalacij; prof. Sašo Medved Podnebne in energetske politike Izzivi Povečanje učinka toplotnega otoka v urbanem okolju; poletna zunanja temperature v urbanem okolju se povečuje zaradi hitre urbanizacije. Študije kažejo, da se bo celo v majhnih mestih raba končne energije za hlajenje povečala za do 10 kwh na m 2 bivalne površine. urban heat island ( C) cities in USA EU cities other countries urban population V Sloveniji, kjer hlajenje zgradb ni splošno razširjeno, pričakujemo, da se bo delež hlajenih stanovanj povečal do leta 2020 iz ~ 15% na 35%. Zagotavljanje prijetnega in zdravega notranjega okolja je bistveno bolj pomembno od same raba energije; prebivalstvo EU postaja vse starejše in je zato bolj ranljivo na toplotne šoke.

41 UNI LJ, FA, Tehnologija instalacij; prof. Sašo Medved Podnebne Izhodišče in energetske politike Izzivi

42 UNI LJ, FA, Tehnologija instalacij; prof. Sašo Medved Cilji energetsko-podnebnih politik 1997: Bela knjiga: Energy for the Future 2001: Direktiva o zeleni elektriki: Green Electricity Directive 2007: Zaveza k prehodu EU v visoko energijsko učinkovito in nizkoogljično gospodarstvo. Sprejeti zahtevni podnebni in energetski cilji do leta 2020: zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za vsaj 20 % glede na leto 1990 (za 30% če tudi druge države prevzamejo ta cilj); 20% OVE v končni rabi energije (25% SLO, sedaj 16%); zmanjšanje rabe primarne energije za 20% z ukrepi energijske učinkovitosti (URE); 10 % zamenjava fosilnih goriv za motorna vozila z biogorivi

43 UNI LJ, FA, Tehnologija instalacij; prof. Sašo Medved Cilji energetsko-podnebnih politik 2011: Kažipot za prehod v nizkoogljično gospodarstvo do leta 2050 stroškovno učinkovite poti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 80 do 95% do leta Dopolnitev Direktive o energijski učinkovitosti stavb EPBD): po letu 2018 bodo vse nove ali obnovljene (večje) javne stavbe morale biti skoraj nič energijske: oskrba energijsko varčnih stavb z energijo za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, TSV in osvetlitev pretežno s pretvarjanjem obnovljivih virov energije na stavbi sami ali v bližini stavbe (daljinski sistemi).

44 UNI LJ, FA, Tehnologija instalacij; prof. Sašo Medved Cilji energetsko-podnebnih politik Za zmanjšanje posledic globalnega segrevanja ozračja zaradi izpustov toplogrednih plinov na še sprejemljivo raven (2K), bi morale vsebnosti CO 2 v ozračju ostati pod vrednostjo 450 ppm. IPCC - Intergovernmental Panel on Climate Change 58 Gt/a 40 Gt/a 40 Gt/a 32 Gt/a 25 Gt/a BAU 2002 BAU 2030 max 480 max 510 max 550 trajno 400 ppm trajno 450 ppm trajno 550 ppm 1,8 C 2 C 3 C

45 UNI LJ, FA, Tehnologija instalacij; prof. Sašo Medved Cilji energetsko-podnebnih politik Za zmanjšanje posledic globalnega segrevanja ozračja zaradi izpustov toplogrednih plinov na še sprejemljivo raven (2K), bi morale vsebnosti CO 2 v ozračju ostati pod vrednostjo 450 ppm. IPCC - Intergovernmental Panel on Climate Change Emisije ton CO 2 na prebivalca na leto, leto Svet Slovenija OECD ZDA Nemčija Kitajska Afrika 2 t

46 UNI LJ, FA, Tehnologija instalacij; prof. Sašo Medved Cilji energetsko-podnebnih politik Za zmanjšanje posledic globalnega segrevanja ozračja zaradi izpustov toplogrednih plinov na še sprejemljivo raven (2K), bi morale vsebnosti CO 2 v ozračju ostati pod vrednostjo 450 ppm. IPCC - Intergovernmental Panel on Climate Change Potrebna primarna energija po scenariju 2K (MWh 10 9 ) URE Energija morja Geotermalna energije Sončna energija Biomasa Energija vetra Hidroenergija Zemeljski plin Nafta Premog Jedrska energija Elsevier, Energy Policy, 2007

47 raba energije v stavbah Stroški zniževanja toplogrednih plinov McKinsley greenhouse gas abatement cost curve

48 Zdravo Podnebne Izhodišče bivalno in energetske okolje politike Sprememba srčnega utripa DSU in sprememba srednjega arterijskega tlaka DSAT.

49 Zdravo Podnebne Izhodišče bivalno in energetske okolje politike DSAT (%) DSU (%) Odziv preiskovancev na toplotno okolje in kakovost zraka Snovalci stavb se moramo zavedati: sinergijskega učinka preseženih kriterijev bivalnega ugodja potreb bolj ranljivih skupin

50 Podnebne in energetske politike?