RABA ENERGIJE V JAVNEM SEKTORJU, STROŠKI ZANJO IN VPLIVI NA OKOLJE

Transcription

1 RABA ENERGIJE V JAVNEM SEKTORJU, STROŠKI ZANJO IN VPLIVI NA OKOLJE Matjaž Česen, matjaz.cesen@ijs.si, Institut Jožef Stefan Center za energetsko učinkovitost Andreja Urbančič, andreja.urbancic@ijs.si, Institut Jožef Stefan Center za energetsko učinkovitost Polona Lah, polona.lah@ijs.si, Institut Jožef Stefan Center za energetsko učinkovitost POVZETEK Javni sektor za svoje dejavnosti porablja energijo. Pomembno vprašanje, ki se v zvezi s tem zastavlja v luči razvoja politike EU, slovenske politike ter trenutne finančne situacije je, kako učinkovito jo javni sektor porablja. Direktiva 2006/32/ES o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah, ki postavlja cilj 9% prihranek energije v 9 letih, določa tudi, da mora javni sektor predstavljati zgled na področju izboljšanja učinkovitosti rabe končne energije. Enako usmeritev določa tudi Resolucija o Nacionalnem energetskem programu in predlog novega programa. Nova direktiva o energetski učinkovitosti pa zahteva obvezno letno prenovo 3% vseh stavb v lasti ali uporabi državnih organov. Energetska statistika v Sloveniji javnega sektorja ne obravnava ločeno, ampak je njegova raba energije zajeta v ostali rabi, ki je izračunana kot razlika med končno rabo energije na nivoju države in rabo energije v sektorjih predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, promet in gospodinjstva. Za spremljanje napredka pri izboljšanju energetske učinkovitosti javnega sektorja je potrebna kakovostna statistika rabe energije. V prispevku bo analizirano, kateri statistični podatki, ki so uporabni za izračun porabe energije v javnem sektorju, so na voljo ter njihovo uporabnost za ta namen. V nadaljevanju bo predstavljeno, kako je bila raba energije v javnem sektorju ocenjena v strokovnih podlagah za Nacionalni energetski program in kateri podatki so bili uporabljeni. Poleg tega bodo prikazani rezultati izračunov po posameznih segmentih javnega sektorja in tudi stroški, ki izhajajo iz rabe energije. Analizirane bodo tudi emisije toplogrednih plinov ter nekaterih onesnaževal zraka. Ključne besede: raba energije, stroški za rabo energije, prihranki energije, učinkovita raba energije, obnovljivi viri energije, javni sektor, emisije toplogrednih plinov, emisije onesnaževal zraka ENERGY USE IN THE PUBLIC SECTOR, ITS COSTS AND ENVIRONMENTAL IMPACTS ABSTRACT

2 Public sector is using energy for its activities. An important related question is, particularly in light of the EU policy development, Slovenian policy and current financial situation, how efficiently is it used by the public sector? Directive 2006/32/EC on energy end-use efficiency and energy services, where member states are obliged to achieve 9 % energy saving in 9 years, determines also that the public sector has to represent an example in the field of the improvement of end energy use efficiency. The same direction is determined also by the Resolution of National Energy programme and a proposal for new one By the new energy efficiency directive Member States are required to renovate 3% of the total floor owned and occupied by their central government Energy statistics in Slovenia does not deal separately with the public sector; its use is included in other energy use and is calculated as a difference between total final energy use at the state level and energy use in sectors of manufacturing industry, civil engineering, transport and households. To monitor progress of energy efficiency improvement in the public sector, qualitative statistics for energy use is necessary. In the article, it will be analysed, which statistical data are available for monitoring energy use in the public sector, their usefulness for that purpose. Further, it will be presented how public sector energy use has been estimated at the preparation of the National Energy Programme and the data used. In addition, results of calculations and also costs of energy use in various segments of the public sector will be presented. Greenhouse gases emissions and some air pollutants will also be analysed. Key words: energy use, costs for energy used, energy savings, efficient energy use, renewable energy sources, public sector, public sector, greenhouse gas emissions, air pollutants emissions 1. UVOD Slovenija je na področju rabe energije, emisij toplogrednih plinov ter onesnaževal zraka zavezana k izpolnjevanju številnih ciljev. Direktiva 2006/32/ES o učinkovitosti rabe končne energije in energetskih storitvah (ESD direktiva) določa prihranek končne energije v obdobju v višini najmanj 9 % glede na izhodiščno rabo. Direktiva 2009/28/ES opredeljuje ciljni delež energije iz OVE v rabi končne energije leta 2020 v višini 25 % ter ciljni delež energije iz OVE v rabi končne energije v prometu leta 2020 v višini 10 %. Po direktivi 2009/29/ES se lahko emisije toplogrednih plinov iz virov, ki niso vključeni v trgovanje s pravicami do emisij toplogrednih plinov, v Sloveniji do leta 2020 povečajo za največ 4 % glede na emisije leta Leta 2012 so bili potrjeni tudi cilji na področju emisij onesnaževal zraka za leto 2020 v okviru revizije Göteborškega protokola, ki za Slovenijo znašajo: zmanjšanje emisij SO2 za 63 %, emisij NOx za 39 %, NMVOC za 23 % ter PM 2.5 za 25 % glede na leto V luči zgoraj omenjenih ciljev se zastavljata vprašanji, kako učinkovito javni sektor porablja energijo in koliko potenciala za znižanje porabe energije v njem obstaja, saj bo moral javni sektor pomembno prispevati k doseganju zgornjih ciljev. ESD direktiva javnemu sektorju dodatno nalaga, da mora biti dober zgled. Odgovor na zgoraj zastavljeni vprašanji je težaven, ker ne vemo točno koliko energije porabi javni sektor, saj energetska statistika ne beleži njegove porabe ločeno, ampak je zajeta v ostali rabi skupaj z ostalim storitvenim sektorjem ter kmetijstvom. Poleg tega je poraba energije v ostali rabi izračunana kot razlika med porabo 2

3 končne energije na nivoju države ter porabo energije v sektorjih predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, promet in gospodinjstva, zaradi česar se lahko poraba zelo spreminja kot posledica metodoloških sprememb v katerem od teh sektorjev. Potreba po kakovostnih podatkih v javnem sektorju se bo še povečala tudi zaradi vse večjih ambicij EU in finančnih sredstev iz skladov EU za energetsko sanacijo stavb v javnem sektorju. Direktiva o energetski učinkovitosti, ki je bila že potrjena v Evropskem parlamentu septembra 2011 in v Evropskem Svetu oktobra 2012 ter bo v kratkem tudi uradno objavljena, zahteva od držav članic, da bodo vsako leto energetsko prenovile 3% javnih stavb v lasti ali v uporabi državnih organov. Po Direktivi o energetski učinkovitosti stavb (2010/31/EU) pa bo vsaka nova ali prenovljena stavba v javnem sektorju od leta 2018 naprej morala biti skoraj nič energijska. Vsaka država članica je dolžna pripraviti tudi akcijske načrt za energetsko učinkovitost stavb do aprila 2014, tudi z namenom, da se domača gospodarstva lahko pripravijo in izkoristijo to naložbeno priložnost. V finančni perspektivi bodo sredstva kohezijskih skladov koncentrirana tudi na projekte energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije, kar bo še okrepilo potrebo po kakovostnem spremljanju napredka. V luči varčevanja za izhod iz krize je pomembno tudi dejstvo, da je potrebno energijo plačati, kar pomeni, da varčevanje z energijo v javnem sektorju pomeni tudi varčevanje z javnofinančnimi sredstvi. Ob tem se zastavlja vprašanje kolikšen strošek za državo predstavlja poraba energije danes. 2. PODATKI, PRIMERNI ZA OCENO PORABE ENERGIJE V JAVNEM SEKTORJU Energija se v javnem sektorju porablja za različne namene. Največji del se je porabi za ogrevanje stavb, poleg tega pa se porablja za pripravo tople vode, za razsvetljavo, za pogon električnih naprav (predvsem pisarniška oprema), za hlajenje in prezračevanje ter za ostale posebne namene, ki so specifični za nekatere dejavnosti (npr. bolnice, zdravstveni domovi, raziskovalne inštitucije). Ključni vplivni faktorji, ki določajo porabo energije po posameznih namenih so: za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje ter razsvetljavo - površina stavbe, za pripravo tople vode ter pogon električnih naprav - število zaposlenih oz. uporabnikov. Pri analizah porabe energije v storitvenem sektorju se uporabljajo številni kazalniki, ki omogočajo vpogled v vzroke za gibanje porabe. Kazalci analizirajo gibanje porabe energije glede na gibanje dodane vrednosti sektorja, glede na gibanje števila zaposlenih v sektorju, glede na gibanje površin, za posamezne dejavnosti pa se uporabljajo tudi druge spremenljivke npr. za bolnice število bolnišničnih postelj, za šole število učencev (Lapillonne, 2010). Enaki podatki se omenjajo v povezavi s pripravo energetskih projekcij za storitveni sektor. Ekonomski podatki, kot so dodana vrednost in število zaposlenih so priporočeni za uporabo v enostavnejših modelih t.i. Tier 1 in Tier 2, medtem ko je za izgradnjo bolj natančnega modela (Tier 3) priporočena uporaba podatka o površini stavb (Duerinck, et. al, 2008). Podatki, ki so primerni za oceno porabe energije v javnem sektorju, torej so: dodana vrednost, število zaposlenih, površina stavb, pri bolnicah oz. šolstvu pa tudi število bolnišničnih postelj ter število učencev, dijakov in študentov. Statistični urad redno objavlja podatke o dodani vrednosti, številu zaposlenih ter tudi o dokončanih stavbah v storitvenem sektorju. Podatki o dodani vrednosti in številu zaposlenih so objavljeni po dejavnostih standardne klasifikacije (SKD), podatki o dokončanih stavbah pa po klasifikaciji vrst objektov (CC-SI). Javni sektor predstavljajo naslednje dejavnosti po SKD: O Dejavnosti uprave in obrambe, obvezna socialna varnost (84) P Izobraževanje (85) 3

4 Q Zdravstvo in socialno varstvo R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti oziroma vrste stavb po CC-SI: 1130 Stanovanjske stavbe za posebne namene Upravne in pisarniške stavbe (12201 Pisarne javne uprave), 1261 Stavbe za kulturo in razvedrilo, 1262 Muzeji in knjižnice, 1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, 1264 Stavbe za zdravstvo, 1265 Športne dvorane. Pri upravnih in pisarniških stavbah so vključene tudi upravne in pisarniške stavbe, ki ne sodijo v javni sektor (pisarne zasebnih podjetij) in predstavljajo večji del stavb v tem razredu. Klasifikacija CC-SI deli upravne in pisarniške stavbe še dodatno na stavbe javne uprave (12201), stavbe bank, pošt in zavarovalnic (12202) in druge upravne in pisarniške stavbe (12203) vendar SURS dokončanih stavb ne razdeli tako podrobno. Zato je bilo za uporabo tega podatka potrebno privzeti razdelitev dokončanih upravnih in pisarniških stavb na stavbe javne uprave in ostale v razmerju površin med njimi po registru nepremičnin. Leta 2008 je Geodetska uprava RS na podlagi podatkov zajetih s popisom nepremičnin vzpostavila enotno bazo podatkov o nepremičninah na ozemlju Slovenije. Register med drugim za skoraj vse nepremičnine v Sloveniji vsebuje naslednje z vidika porabe energije zanimive podatke: vrsta stavbe, uporabna površina, neto tlorisna površina, prisotnost priključka na zemeljski plin, vrsta ogrevanja (daljinsko, centralno, drugo), leto izgradnje stavbe, leto prenove izolacije fasade, leto obnove oken ter prisotnost klimatske naprave. Na tem mestu je zanimiv podatek o uporabni oz. neto tlorisni površini stavbe, saj omogoča oceno površin stavb v javnem sektorju. V prispevku bodo prikazane analize podatkov registra nepremičnin z dne , ki so bili uporabljeni pri pripravi energetskega modela za Nacionalni energetski program. V registru so bile najbolj očitne napake pri površinah različnih stavb ročno popravljene. Na podlagi podatka o površinah stavb po njihovih vrstah in podatka o dokončanih stavbah je bila oblikovana časovna vrsta površin stavb za obdobje Primerjava gibanja dodane vrednosti, delovno aktivnih prebivalcev in površin v javnem sektorju pokaže razlike v trendih. V obdobju se je najbolj povečala dodana vrednost, sledi povečanje površin, najmanj pa se je povečalo število zaposlenih (Slika 1). 1 Domovi za starejše osebe, študentski in dijaški domovi, internati, delavski domovi, domovi skupnosti za odvajanje od odvisnosti, samostani, begunjski centri, prehodni domovi za tujce, materinski domovi, zavetišča in podobno 4

5 Sprememba glede na leto Delovno aktivno prebivalstvo Dodana vrednost Skupna uporabna površina Slika 1: Gibanje delovno aktivnega prebivalstva, dodane vrednosti ter skupne uporabne površine v javnem sektorju v obdobju (vir: SURS, GURS, IJS-CEU) Znatno večje so razlike v deležih različnih panog v skupnih količinah za javni sektor. Zlasti je opazna razlika pri panogah Dejavnosti uprave in obrambe, obvezna socialna varnost (panoga O) ter Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (panoga R). V dodani vrednosti in številu delovno aktivnih prebivalcev ima panoga O delež okoli 30 %, panoga R pa okoli 10 %, medtem ko ima panoga O v površinah delež 12 %, panoga R pa 27 % (Slika 2). Delež v skupnih količinah javnega sektorja [%] 120% 100% 80% 60% 40% 20% 0% 9% 8% 27% 29% 29% 34% 34% 29% Dodana vrednost Št. zaposlenih 27% 35% 26% 12% Površina R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti Q Zdravstvo in socialno varstvo P Izobraževanje O Dejavnosti uprave in obrambe, obvezna socialna varnost Slika 2: Delež različnih panog v skupnih količinah za javni sektor (vir: SURS, GURS, IJS-CEU) Pred vzpostavitvijo baze podatkov o nepremičninah so bili za oceno porabe energije v javnem sektorju na voljo le podatki o dodani vrednosti ali delovno aktivnem prebivalstvu, kar je 5

6 omogočalo le grobo oceno. Z vzpostavitvijo baze pa se je odprla možnost izgradnje natančnega modela rabe energije za javni in storitveni sektor z upoštevanjem površine stavb. 3. MODEL RABE ENERGIJE V JAVNEM SEKTORJU V okviru priprave Nacionalnega energetskega programa, je bil za storitveni sektor razvit popolnoma nov model rabe energije, ki temelji na podatkih o uporabnih površinah stavb iz registra nepremičnin in podatkih o dokončanih stavb SURS. Ker se energija porablja v številnih različnih dejavnostih, je model sestavljen iz številnih podmodelov, in sicer za domove za starejše, študentske in dijaške domovi, ostale stavbe za nastanitve, hotele, gostinske stavbe, stavbe javne uprave, druge upravne in pisarniške stavbe, živilske trgovine, ostale trgovine, stavbe za kulturo in razvedrilo, muzeje in knjižnice, vrtce, osnovne šole, srednje šole, ostalo šolstvo, bolnice, ostalo zdravstvo ter športne dvorane. Javni sektor sestavljajo podmodeli za domove za starejše, študentske in dijaški domove, ostale stavbe za nastanitve, stavbe javne uprave, stavbe za kulturo in razvedrilo, muzeje in knjižnice, vrtce, osnovne šole, srednje šole, ostalo šolstvo, bolnice, ostalo zdravstvo ter športne dvorane. Podatki iz registra nepremičnin ne omogočajo tako podrobne razdelitve javnega sektorja, zato so bili za razdelitev površine na podmodele uporabljeni še nekateri drugi viri podatkov. Površine srednjih in osnovnih šol so bile pridobljene na zvezi srednjih šol in dijaških domov, površine vrtcev na SURS, površine bolnic so bile ocenjene na podlagi podatka o površini na bolniško posteljo ter števila bolniških postelj, ki jih objavlja SURS, enako tudi površine domov za ostarele in dijaških ter študentskih domov, ki so bile izračunane na podlagi povprečne površine na prebivalca domov za ostarele oz. dijaških in študentskih domov ter skupnega števila postelj v njih. Površine ostalih stavb za nastanitev, stavb v ostalem šolstvu ter stavb v ostalem zdravstvu so bile izračunane kot razlika celotnih površin posamezne vrste stavb iz registra nepremičnin ter ocen površin podmodelov znotraj te vrste stavb. Skupna površina stavb javnega sektorja je bila za leto 2008 ocenjena na m2. Največji delež z 22 % so predstavljale površine osnovnih šol, sledile so površine stavb za kulturo in razvedrilo z 12 % ter površine stavb javne uprave z 11 %. Površine športnih dvoran so znašale 9 %, srednjih šol in prav tako stavb v ostalem zdravstvu 8 %, stavb v ostalem šolstvu 7 % ter bolnic 6 %. Deleži ostalih vrst stavb so bili manjši od 5 % (Tabela 1). Tabela 1: Površina različnih vrst stavb v javnem sektorju za leto 2008 (vir: GURS, IJS-CEU) Površina Vrsta stavbe [m2] Delež Domovi za ostarele % Dijaški in študentski domovi % Ostale stavbe za nastanitve % Stavbe javne uprave % Stavbe za kulturo in razvedrilo % Muzeji in knjižnice % Vrtci % Osnovne šole % Srednje šole % Ostalo šolstvo % Bolnice % Ostalo zdravstvo % Športne dvorane % SKUPAJ - javni sektor

7 V naslednjem koraku so bile na podlagi podatkov iz različnih virov določene specifične porabe energije na kvadratni meter površine za posamezne namene rabe energije. Ločeno je bila obravnavana raba energije za ogrevanje in toplo vodo, raba električne energije za razsvetljavo, raba električne energije za hlajenje in prezračevanje ter ostala raba električne energije (Slika 3). Pri ogrevanju in topli vodi so bile specifične porabe energije določene za potrebno energijo, saj so bile naprave za proizvodnjo toplote in tople vode modelirane posebej. Najbolj izčrpni viri podatkov so bili lokalni energetski koncepti, pridobljeni so bili tudi podatki iz številnih energetskih pregledov različnih vrst stavb (domovi za starejše, šole, bolnice), kjer pa podatkov ni bilo na voljo, je bila narejena strokovna ocena. Strokovna ocena je bila narejena tudi pri razdelitvi porabe električne energije po namenih rabe, saj je bilo na voljo le nekaj podatkov iz energetskih pregledov, zanjo pa so bili uporabljeni tudi primeri iz tuje literature. Model naprav za proizvodnjo toplote in tople vode temelji na zamenjavi naprav po izteku življenjske dobe, torej se v njem določa le delež različnih tehnologij v novo kupljenih napravah. Raba energije, izračunana z modelom, je bila potem usklajena z rabo energije v letu 2008 v ostali rabi brez kmetijstva. Raba energije v kmetijstvu je bila pridobljena na SURS, upoštevana je bila raba energije v kmetijskih podjetjih. Dodatno je v javnem sektorju modelirana tudi raba energije za javno razsvetljavo, in sicer izračun temelji na številu prebivalcev. Slika 3: Referenčni energetski in emisijski sistem (REES) za sektor rabe energije v storitvenih dejavnostih in prikaz modeliranja po namenih rabe energije 7

8 3.1. RABA ENERGIJE V JAVNEM SEKTORJU, STROŠKI ZANJO IN EMISIJE Raba energije v javnem sektorju je bila za leto 2008 modelsko ocenjena na TJ. Prispevek javne razsvetljave znaša 512 TJ. Največji delež v rabi je imelo ekstra lahko kurilno olje, ki je predstavljalo 55 %, sledila je električna energija z 32 %. Daljinska toplota in utekočinjen naftni plin sta predstavljala vsak po 5 %, zemeljski plin pa 3 %. V modelu je bila ocenjena tudi raba lesne biomase in geotermalne energije v toplotnih črpalkah, vendar je ocena zaradi pomanjkanja podatkov zelo groba. Raba lesne biomase je znašala 17 TJ, geotermalne energije pa 1 TJ. Razdelitev rabe končne energije po vrstah stavb (Tabela 2) pokaže, da se je največ energije porabilo v bolnicah, in sicer 15 % rabe končne energije javnega sektorja brez javne razsvetljave. Glede na to, da je bil delež bolnic v površini le 6 %, to pomeni, da so bolnice zelo intenziven porabnik energije. To je razvidno tudi iz tabele (Tabela 2) kjer je poleg rabe končne energije ter deleža prikazana tudi specifična raba končne energije na enoto površine. Za bolnice znaša 553 kwh/m2, kar je več kot 160 % nad povprečjem. Po deležu v rabi končne energije brez javne razsvetljave bolnicam sledijo osnovne šole s 15 %, stavbe javne uprave z 11 % ter stavbe za kulturo in razvedrilo z 10 %. Deleži ostalih vrst stavb so nižji od 10 %. Pri specifični rabi končne energije je opazno nad povprečjem poleg bolnic tudi specifična raba v domovih za starejše, vrtcih ter v ostalem šolstvu, kjer je zlasti visoka poraba električne energije. Najnižja je specifična raba energije v športnih dvoranah in šolah. Pri primerjanju specifičnih rab se je potrebno zavedati, da se porabniki energije glede na vrste stavb in dejavnost lahko zelo razlikujejo po zasedenosti stavb in storitvah, ki jih opravljajo, zato je potrebno biti pri primerjavi previden. Tabela 2: Raba končne energije v javnem sektorju po vrstah stavb ter specifična raba končne energije na površino stavb (vir: IJS-CEU) Raba električne energije za Raba energije za ogrevanje Specifična raba končne razsvetljavo in pripravi Raba energije in pogon tople vode končne naprav energije Delež Vrsta stavb/dejavnost [TJ] [TJ] [TJ] [%] [kwh/m2] Domovi za starejše % 336 Študentski in dijaški domovi % 169 Ostalo % 195 Stavbe javne uprave % 203 Stavbe za kulturo in razvedrilo % 165 Muzeji in knjižnice % 206 Vrtci % 241 Osnovne šole % 142 Srednje šole % 150 Ostalo šolstvo % 243 Bolnice % 553 Ostalo zdravstvo % 210 Športne dvorane % 141 SKUPAJ (brez javne razsvetljave) Javna razsvetljava 512 SKUPAJ (z javno razsvetljavo)

9 Raba energije v javnem sektorju je v ostali rabi energije predstavljala tretjino, medtem ko je v široki rabi, ki zajema ostalo rabo in gospodinjstva, predstavljala 11 %. Za leto 2008 so bili modelsko ocenjeni tudi stroški rabe energije v javnem sektorju. Ocenjuje se, da je strošek znašal 144 mio EUR. Največji delež predstavljajo stroški za ELKO, in sicer 72 mio EUR, sledi strošek za električno energijo s 55 mio EUR, 16 mio EUR pa je skupnih stroškov za UNP, zemeljski plin, daljinsko toploto in lesno biomaso. Od tega na javno razsvetljavo odpade 12 mio EUR. Neposredne emisije toplogrednih plinov, ki so nastale pri zgorevanju goriv v javnem sektorju, so leta 2008 znašale 328 kt CO2 ekv, pri čemer je daleč največ emisije nastalo pri zgorevanju ekstra lahkega kurilnega olja, in sicer 89 %. V ostali rabi so emisije iz javnega sektorja predstavljale 47 % emisij toplogrednih plinov, v široki rabi pa 17 %. Poleg emisij toplogrednih plinov pri zgorevanju goriv nastajajo tudi emisije onesnaževal zraka, ki vplivajo na kakovost zraka in s tem na zdravje ljudi, ekosisteme in neživo naravo. Javni sektor je k emisijam žveplovega dioksida prispeval 186 t, k emisijam dušikovih oksidov 238 t ter k emisijam prašnih delcev premera manjšega ali enakega 2,5 mikro metrov 72 t. Emisije SO2 in NOx javnega sektorja v široki rabi predstavljajo približno 20 %, emisije PM 2.5 pa samo 1 %, ker so emisije daleč največje pri zgorevanju lesa v starih kotlih na lesno biomaso, ki so pogosti v gospodinjstvih. Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost, ki izhaja iz ESD direktive, za javni sektor v obdobju predvideva prihranek energije zaradi izvedbe številnih ukrepov v višini TJ, kar je 23 % porabe v letu Najpomembnejši ukrep je uvedba sistema upravljanja z energijo, ki med drugim zajema tudi uvedbo in vodenje zbirnega energetskega knjigovodstva na ravni občin in države, s katerim bo lahko dosežen prihranek v višini 590 TJ oz. 8 % porabe energije iz leta Z znižanjem porabe energije bi bili stroški za energijo leta 2016 nižji za 42 mio EUR, oz. 29% glede na strošek za energijo v letu V izračunu so upoštevane projekcije rasti cen do leta POGLED V PRIHODNOST Uvedba in vodenje energetskega knjigovodstva na ravni občin in države bi pomenila pomemben korak pri spremljanju porabe energije v javnem sektorju, saj bi baza vsebovala podatke o letni porabi energije za večino stavb javnega sektorja. To bi državi omogočilo enostavno in kakovostno načrtovanje in spremljanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije ter vrednotenje njihovih učinkov, nadzor nad stroški za energijo v javnem sektorju, statistika pa bi dobila dodaten vir podatkov. Energetski zakon je bil leta 2010 z zakonom o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona že dopolnjen s členi, ki uvajajo in urejajo energetsko knjigovodstvo v stavbah, ki so v uporabi državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih agencij, javnih skladov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov in drugih oseb javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti, s celotno uporabno tlorisno površino nad 500 m2. Za dokončno uvedbo je potrebno sprejeti še pravilnik, ki bo predpisal obvezne vsebine, vrste podatkov ter način vodenja energetskega knjigovodstva. Dodaten vir podatkov o porabi energije v javnem sektorju bodo predstavljale energetske izkaznice, vendar ti podatki ne bodo neposredno uporabni v statistiki, saj ne bodo vsebovali letne porabe energije. Direktiva 2002/91/ES o energetski učinkovitosti stavb je državam članicam predpisala uvedbo energetskih izkaznic, ki vsebujejo podatke o energetski učinkovitosti stavb. Direktiva je predpisala, da mora biti izkaznica javno prikazana v javnih stavbah z uporabno površino nad 1000 m2. Prenovljena direktiva o energetski učinkovitosti stavb 2010/31/EU mejo za javne stavbe za katere je potrebno izdelati energetsko izkaznico postavlja pri 500 m2, po 9. juliju 2015 pa pri 250 m2 uporabne površine. Novo mejo morajo 9

10 države članice uporabljati najpozneje od 9. januarja Podatki o izdanih energetskih izkaznicah bodo zbrani v registru energetskih izkaznic, ki bo javno dostopen. Določbe direktive iz leta 2002 so bile v slovensko zakonodajo prenesene z dopolnitvijo Energetskega zakona ter pravilnikom o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb, pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah ter pravilnikom o usposabljanju, licencah in registru licenc neodvisnih strokovnjakov za izdelavo energetskih izkaznic. Direktiva iz leta 2010 v slovensko zakonodajo še ni bila prenesena, prenos bo opravljen s popravkom energetskega zakona EZ-F do konca leta Register bo vzpostavljen v začetku leta ZAKLJUČEK Slovenija mora izpolniti številne cilje, ki zahtevajo spremembe v porabi energije v vseh sektorjih. Država ima neposredni vpliv samo na porabo energije v javnem sektorju. Prvi korak za učinkovito izvedbo ukrepov in s tem izboljšanje energetske učinkovitosti predstavlja analiza trenutne porabe. Vzpostavitev registra nepremičnin s podatki o površinah vseh stavb v Sloveniji je omogočila izgradnjo modela porabe energije za javni sektor, ki je bil uporabljen v okviru priprave predloga novega Nacionalnega energetskega programa in Drugega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje Z modelom je bila poraba energije v javnem sektorju za leto 2008 ocenjena na TJ, kar predstavlja 11 % porabljene energije v stavbah (gospodinjstva in ostala raba). K emisijam toplogrednih plinov v stavbah javni sektor prispeva 17 %, k emisijam SO2 in NOx pa 20 % oz. 19 %. Stroški za energijo v javnem sektorju znašajo 144 mio EUR. Nacionalni akcijski načrt predvideva, da bo skladno za zahtevami EZ, v stavbah v uporabi občin in države s površino nad 500 m2 uvedeno energetsko knjigovodstvo, kar pomeni zbiranje podatkov o porabi energije za večino stavb v javnem sektorju. Za izvedbo tega ukrepa manjka podzakonski akt. Poleg tega bo v prihodnjih letih vzpostavljen register energetskih izkaznic, ki bo predstavljal dodaten vir informacij o porabi energije v javnem sektorju. Literatura in viri ter opombe 1. Directive of the European Parliament and of the Council on energy efficiency and repealing Directives 2004/8/EC and 2006/32/EC, text adopted, European Parliament, Direktiva 2002/91/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o energetski učinkovitosti stavb 3. Direktiva 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS 4. Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES 5. Direktiva 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov 6. Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (prenovitev) 7. Duernick J., et. al.; (2008); Assessment and improvement of methodologies used for Greenhouse; Final report to DG Environment; VITO, Öko Institut, IEEP; Bruselj ( 8. Energetski zakon /EZ/ (Ur.l. RS, št. 79/1999 (8/2000 popr.), 110/2002-ZGO-1, 50/2003 Odl.US: U-I- 250/00-14, 51/2004, 26/2005-UPB1, 118/2006 (9/2007 popr.), 27/2007-UPB2, 70/2008, 22/2010, 37/2011 Odl.US: U-I-257/09-22, 10/2012) 10

11 9. Lapillonne B.; (2010); The Service Sector Chapter Energy Statistics, 2010 ( Pridobljeno Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost; (2011); Ministrstvo za gospodarstvo; Ljubljana 11. Urbančič. A., et. al.; NEP Dolgoročne energetske bilance NEP do leta 2030 IZHODIŠČA; (2011); Institut»Jožef Stefan«Center za energetsko učinkovitost; Ljubljana 12. predlog Nacionalnega energetskega programa; (2011); Ministrstvo za gospodarstvo; Ljubljana 13. Register nepremičnin; (2009); Geodetska uprava RS 14. SI-STAT podatkovni portal (2012); Statistični urad RS 15. UNECE; (2012); Parties to UNECE Air Pollution Convention approve new emission reduction commitments for main air pollutants by 2020, ( ), Pridobljeno