POROČILO O DOSEŽENIH CILJIH IN REZULTATIH JAVNEGA RAZISKOVALNEGA ZAVODA PEDAGOŠKI INŠTITUT ZA LETO 2014

Transcription

1 Sprejeto na 6. redni seji UO PI dne POROČILO O DOSEŽENIH CILJIH IN REZULTATIH JAVNEGA RAZISKOVALNEGA ZAVODA PEDAGOŠKI INŠTITUT ZA LETO 2014 NELEKTORIRANO! Ljubljana, februar

2

3 KAZALO KAZALO... 3 A. POSLOVNO POROČILO Poudarki za leto Poslovno poročilo za leto Zakonske in druge pravne podlage Dolgoročni cilji javnega raziskovalnega zavoda Pedagoški inštitut Cilji in rezultati delovanja javnega raziskovalnega zavoda Pedagoški inštitut leta Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev Nastanek morebitnih nedopustnih ali nepričakovanih posledic pri izvajanju programa dela Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev v primerjavi z doseženimi cilji iz poročila preteklega leta ali več preteklih let Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja Ocena notranjega nadzora javnih financ Pojasnila na področjih, kjer zastavljeni cilji niso bili doseženi Ocena učinkov poslovanja posrednega uporabnika na druga področja Druga pojasnila Seznam programov in projektov B. RAČUNOVODSKO POROČILO Seznam prilog Priloga št. 1 Pojasnila k izkazom Priloga št. 2 Bilanca stanja Priloga št. 3 Stanje in gibanje neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev Priloga št. 4 Stanje in gibanje dolgoročnih finančnih naložb in posojil

4 Priloga št. 5 Izkaz prihodkov in odhodkov - določenih uporabnikov Priloga št. 6 Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka Priloga št. 7 Izkaz računa finančnih terjatev in naložb določenih uporabnikov Priloga št. 8 Izkaz računa financiranja določenih uporabnikov Priloga št. 9 Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti Priloga št. 10 Izjava o oceni notranjega nadzora javnih financ

5 A. POSLOVNO POROČILO Poudarki za leto 2014 Poslovno poročilo javnega raziskovalnega zavoda Pedagoški inštitut (PI) za leto 2014 je pripravljeno v skladu z Navodili za pripravo letnega poročila za leto 2014, ki jih je pripravilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) (dopis z dne ), kjer so navedene tudi obvezne sestavine. V skladu z Navodili za pripravo letnega poročila za leto 2014 uvodoma navajamo poudarke iz dejavnosti Pedagoškega inštituta po naslednjih vsebinah: 1. Število raziskovalnih projektov, razdeljeno na število projektov, katerih nosilec je JRZ, in število projektov, kjer je JRZ kot sodelujoči; Leta 2014 je potekalo izvajanje 26 raziskovalnih projektov, pri čemer Pedagoški inštitut nastopa kot nosilna ustanova v 12 projektih in kot sodelujoča ustanova v 14 projektih. Dodatno je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport za leto 2014 Pedagoškemu inštitutu naložilo 7 sklopov raziskovalnih nalog iz naslova izvajanja javne službe, izvajali pa smo tudi druge raziskovalne dejavnosti (študijski obiski, diseminacijski dogodki, ipd). 2. Število raziskovalnih programov; Temeljno raziskovalno delo Pedagoškega inštituta poteka v okviru raziskovalnega programa»edukacijske raziskave«, ki poteka matično na Pedagoškem inštitutu (konec leta 2014 vključenih 10 raziskovalk in raziskovalcev zaposlenih na PI), in s sodelovanjem v raziskovalnem programu»uporabna razvojna psihologija«, ki matično poteka na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (vključena ena raziskovalka, zaposlena na PI). Poleg tega izvajamo raziskovalni program mednarodnih raziskav v izobraževanju, ki potekajo pod okriljem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), Mednarodnega združenja za raziskovanje učinkov izobraževanja (IEA) in Evropske komisije (EK). Program je leta 2014 vključeval osem raziskav (potekajočih v več ciklih). 3. Število projektov iz okvirnih programov EU in višina sredstev v EUR; Leta 2014 na Pedagoškem inštitutu nismo izvajali projektov iz okvirnih programov Evropske unije (EU), načrtujemo pa aktivnosti prijavljanja na razpise iz programa Obzorje 2020 v prihodnjem letu. 5

6 4. Število projektov, financiranih iz drugih mednarodnih virov, in višina sredstev v EUR; Kot ustanova, ki sodeluje v mednarodnih raziskavah izobraževanja na ravni predšolskega, primarnega in sekundarnega izobraževanja (npr. PISA Program mednarodne primerjave dosežkov učencev, TIMSS Trendi v znanju matematike in naravoslovja, PIRLS - Mednarodna raziskava bralne pismenosti, ICCS - Mednarodna raziskava državljanske vzgoje, ICILS - Mednarodna raziskava računalniške in informacijske pismenosti, ECES Mednarodna raziskava o kakovosti predšolske vzgoje, ETLS Mednarodna raziskava znanja in poučevanja angleškega jezika, ESLC - Evropska raziskava o jezikovnih kompetencah itd.) med drugim kot institucionalni član IEA in kot izvajalec metodologij Korak za korakom je Pedagoški inštitut vključen v projekte, ki so (so)financirani iz mednarodnih virov, v letu 2014 še posebno iz programa Vseživljenjsko učenje oziroma Erazmus+. Tako je Pedagoški inštitut leta 2014 sodeloval v 11 projektih, ki so bili (so)financirani iz mednarodnih virov v letu 2014 v skupnem obsegu ,17 EUR najpomembnejši dogodki na JRZ; Z namenom predstaviti širok spekter in multi- ter interdisciplinarnost dejavnosti Pedagoškega inštituta v letu 2014, smo v navedbah dogodkov pod to alinejo izvzeli tiste dogodke, ki se sicer izrazijo v alinejah o dosežkih na področju znanosti in najpomembnejših znanstvenih objavah. Tako med 3 najpomembnejše (dodatne) dogodke na JRZ štejemo: 1. Uspešno izvedbo več mednarodnih raziskav v izobraževanju v skladu s terminskimi plani krovnih mednarodnih organizacij, sodelovanje v mednarodnih strokovnih telesih in vključitev tako pripravljenih nacionalnih baz v javno objavljene mednarodne baze podatkov in poročanje o rezultatih splošni in strokovni javnosti, nastopi v medijih, vabljena predavanja; ob tem javno predstavitev s tiskovno konferenco rezultatov mednarodne raziskave PISA 2012 preverjanje finančne pismenosti in reševanje problemsko zasnovanih nalog (objava julija 2014) in Mednarodne raziskave računalniške in informacijske pismenosti ICILS 2013 (objava novembra 2014). 2. Redno izvajanje tematskih srečanj»pi pogovori«v sodelovanju s Trubarjevo hišo literature (z namenom s pomočjo dosedanjih raziskovalnih in teoretskih izkustev spregovoriti kot javni intelektualci o širših in aktualnih tematikah). 3. Strokovna konferenca»opolnomočimo mlade na karierni poti«v okviru projekta CAREER Creative Awareness Raising and Empowerment for Employability and Resiliency, v sodelovanju s Centrom za poklicno izobraževanje 23. oktobra 2014 v Hotelu Mons, Ljubljana najpomembnejših dosežkov na področju znanosti; Z namenom predstaviti širok spekter in multi- ter interdisciplinarnost dejavnosti Pedagoškega inštituta v letu 2014, smo v navedbah dogodkov pod to alinejo izvzeli tiste dogodke, ki 6

7 se sicer izrazijo v alinejah o najpomembnejših dogodkih. Tako izmed pomembnejših dosežkov na področju znanosti predstavljamo: 1. ŽAGAR, Igor Ž. (urednik), KELAVA, Polona (urednik). From formal to non-formal : education, learning and knowledge. Newcastle upon Tyne: Cambridge scholars publishing, XIV, 282 str. ISBN ISBN [COBISS.SI-ID ] 2. KOZINA, Ana. Aggression in primary schools : the predictive power of the school and home environment. Educational studies, ISSN , 2014, vol. 40, no. 5, 13 str. doi: / [COBISS.SI-ID ], [JCR, SNIP, WoS do : št. citatov (TC): 0, čistih citatov (CI): 0, čistih citatov na avtorja (CIAu): 0, normirano št. čistih citatov (NC): 0] kategorija: 1A3 (Z); uvrstitev: Scopus (d), SSCI, MBP; tipologija ni verificirana; točke: 80, št. avtorjev: 1/1 3. KODELJA, Zdenko. Preliminarije za analizu Rousseauovog razumijevanja pojmova patria i nacija. Filozofska istraživanja, ISSN , studeni 2014, god. 34, sv. 1/2, str [COBISS.SI-ID ], [SNIP]; kategorija: 1A4 (Z, A'); uvrstitev: Scopus (h), AHCI, MBP; tipologija ni verificirana; točke: 42.53, št. avtorjev: 1/1 4. ŠTRAJN, Darko. The principle of montage and literature : fragmented subjectivity as the subjectmatter in novel, film and in digital forms of narration. V: ZORMAN, Barbara (ur.), VAUPOTIČ, Aleš (ur.). Literatura in gibljive slike : tematski sklop = Literature and moving images : thematic section, (Primerjalna književnost, ISSN , letn. 37, št. 2). Ljubljana: Slovensko društvo za primerjalno književnost, 2014, str [COBISS.SI-ID ], [SNIP, WoS do : št. citatov (TC): 0, čistih citatov (CI): 0, čistih citatov na avtorja (CIAu): 0, normirano št. čistih citatov (NC): 0]; kategorija: 1A3 (Z, A', A1/2); uvrstitev: Scopus (h), AHCI, MBP; tipologijo je verificiral OSICH; točke: 62.51, št. avtorjev: 1/1 5. KLEMENČIČ, Eva, ČEPIČ, Mitja. Analysis of texts in the field of education : a regulation on textbook approval and a history textbook. SAGE open, ISSN , sep. 2014, 9 str. eytype=ref, doi: / [COBISS.SI-ID ], [SNIP]; kategorija: 1A4 (Z); uvrstitev: Scopus (h), Scopus (d); tipologija ni verificirana; točke: 30, št. avtorjev: 1/2 7

8 7. 5 najpomembnejših nakupov raziskovalne opreme; V osnovno raziskovalno opremo, potrebno za znanstveno raziskovalno delo Pedagoškega inštituta, sodijo računalniška strojna in programska oprema ter dostopi do podatkov in gradiv, publikacij in knjižnic. Poleg rednega vzdrževanja opreme, nadomeščanja odslužene opreme in nakupov za potrebe morebitnih novih zaposlenih, večjih nakupov raziskovalne opreme leta 2014 nismo izvajali. 8. Število patentnih prijav pri EPO (European Patent Organization); Glede na osnovno dejavnost Pedagoškega inštituta, razvoj edukacijskih znanosti in raziskovanje v izobraževanju, razvoj patentov ne sodi med predvidene dejavnosti in rezultate dela. Tako leta 2014 na EPO ni bilo patentnih prijav. 9. Število inovacij; Glede na osnovno dejavnost Pedagoškega inštituta, raziskovanje v izobraževanju, razvoj inovacij, kot na primer inovacij na tehnološkem področju, ne sodi med predvidene dejavnosti in rezultate dela. Tako leta 2014 na EPO ni bilo tovrstnih inovacij. 10. Število mladih raziskovalcev; Leta 2014 sta bili na Pedagoškem inštitutu zaposleni dve mladi raziskovalki: ena mlada raziskovalka v okviru raziskovalnega programa»edukacijske raziskave«ter ena mlada raziskovalka v okviru raziskovalnega programa»uporabna razvojna psihologija«. 11. Število raziskovalcev, razdeljeno glede na spol raziskovalcev; Raziskovalno osebje* zaposleni na dan moški 7 ženske 26 skupaj 37 *Opomba: vključujoč mlade raziskovalke in raziskovalce in dopolnilno zaposlene raziskovalke in raziskovalce. 12. Število raziskovalcev JRZ, vključenih v pedagoški proces; Zaposleni raziskovalke in raziskovalci Pedagoškega inštituta že zaradi vsebine raziskovalnega dela vrsto let intenzivno sodelujejo v različnih oblikah pedagoškega procesa vzgojnoizobraževalnega sistema v Sloveniji. Neposredno pa je leta 2014 v visokošolskem pedagoškem procesu sodelovalo 17 raziskovalk in raziskovalcev. 8

9 13. Število odličnih tujih uveljavljenih znanstvenikov, gostujočih na JRZ; Povezovanje z mednarodnimi (raziskovalnimi in drugimi) organizacijami pri uresničevanju znanstveno-raziskovalnega dela Pedagoškega inštituta omogoča po eni strani promocijo, po drugi strani pa dostop do najnovejših spoznanj na raziskovalnih področjih. Eden od načinov seznanjanja z najnovejšimi spoznanji so povabila odličnim tujim znanstvenikom k obisku inštituta in Slovenije, seveda pa je za to obliko sodelovanja treba zagotoviti tudi ustrezna sredstva. Aprila 2014 smo v okviru projekta TALE - Tuscany Approach Learning for Early Childhood Education and Care, ki se izvaja v RRCPI Korak za korakom, gostili dr. Alda Fortunatti-ja ( ). Dr. Aldo Fortunati (La Bottega di Geppetto, President, Early Childhood Research and Documentation Centre, Italija) je razvojni psiholog in strokovnjak za predšolsko izobraževanje. 14. Stopnja odpisanosti raziskovalne opreme; V osnovno raziskovalno opremo, potrebno za znanstveno raziskovalno delo Pedagoškega inštituta, sodijo računalniška strojna in programska oprema ter dostopi do podatkov in gradiv, publikacij in knjižnic. Poleg rednega vzdrževanja opreme, nadomeščanja odslužene opreme in nakupov za potrebe morebitnih novih zaposlenih, večjih nakupov raziskovalne opreme ne izvajamo. Obstoječa oprema se amortizira po predpisanih stopnjah odpisa, pri čemer pa se uporablja tudi že amortizirana oprema, v kolikor njena kakovost še zadošča za izvajanje dela. 15. Realizacija programa dela v odstotku; Postavko o realizaciji programa dela v odstotku je mogoče razumeti na več načinov, po katerih bi jo vrednotili. Osnova se lahko nanaša na število izvedenih projektov v primerjavi s predvidenimi v programu dela, na finančni obseg realiziranih projektov v primerjavi s predvidenimi v programu dela (realizacija prihodkov v poslovnem poročilu 2014 v obsegu EUR predstavlja 109 odstotkov načrtovanih celotnih prihodkov v letnem programu dela 2014, ki so bili EUR, pri čemer je razlika nastala zaradi naknadno pridobljenih projektov) ali na vsebinsko realizacijo programa glede na dokončno odobrene projekte (v tem primeru je realizacija tudi praktično 100-odstotna). Pomembna podlaga pri vrednotenju realizacije programa dela je razumevanje, da se natančnejše vsebine letnega programa dela Pedagoškega inštituta, katerih financiranje in dinamika potekata pretežno v obliki projektov, pridobljenih na različnih razpisih, oblikujejo skozi vse tekoče leto. Zato je začetek leta mogoče predvidene dejavnosti in finančni obseg teh dejavnosti opredeliti le okvirno in s tem kazalniki o realizaciji programa dela v odstotku glede na razmerje med finančnimi sredstvi iz programa dela, pripravljenega začetek leta 2014 in oceno realizacije iz poslovnega poročila za leto 2014 ne morejo izkazati celostnega stanja uspešnosti izvajanja dejavnosti, za katero je ustanova ustanovljena. 9

10 16. Delež celotnih prihodkov, pridobljenih na podlagi sodelovanja z gospodarstvom (v odstotku od celotnih prihodkov JRZ); Glavna dejavnost Pedagoškega inštituta je znanstveno-raziskovalno delo na področju vzgoje in izobraževanja, ki ga opravljamo kot javno službo. Za svoje delovanje Pedagoški inštitut črpa sredstva iz posrednih virov proračuna ali iz mednarodnih virov, kot so projekti Evropske komisije. Tržišče za pridobivanje dodatnih nalog v okviru te dejavnosti za Pedagoški inštitut predstavljajo predvsem javni razpisi nacionalnih in mednarodnih financerjev, na katerih uspešno kandidiramo (npr. sredstva Evropskih strukturnih skladov, sredstva iz razpisov Evropske komisije, sredstva drugih mednarodnih financerjev). Delež teh sredstev v prihodkih je bil leta 2014 približno 60 odstotkov. 17. Število upokojitev na podlagi ZUJF (Zakon za uravnoteženje javnih financ, Uradni list št. 40/12; v nadaljevanju ZUJF); Na podlagi določil 1. in 2. odstavka 188. člena ZUJF je bila v letu 2014 po poteku Dogovora o nadaljevanju zaposlitve sklenjenega dne dokončno izvedena ena upokojitev in sicer upokojitev na delovnem mestu višja znanstvena sodelavka. 18. Število podaljšanja pogodb o zaposlitvi za zaposlene, ki so izpolnjevali pogoje za upokojitev skladno z določili ZUJF; Na podlagi določil 3. odstavka 188. člena ZUJF leta 2014 ni bilo podaljšanja pogodb o zaposlitvi za zaposlene, ki bi izpolnjevali pogoje za upokojitev. 19. Sprememba števila zaposlenih (stanje na dan glede na ); Število zaposlenih na Pedagoškem inštitutu se je v letu 2014 glede na leto 2013 zmanjšalo za štiri zaposlene (s 44 zaposlenih se je število zmanjšalo na 40 zaposlenih) in sicer: - potek pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu strokovna sodelavka VI v upravi; - potek pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu mlada raziskovalki na enovitem doktorskem študiju; - potek pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu znanstvena sodelavka; - potek pogodbe o zaposlitvi dopolnilno zaposleni sodelavki na delovnem mestu znanstvena sodelavka. 20. % znižanja stroškov dela na podlagi ZUJF; ZIPRS1314 in Dogovora o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih storitev v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ v obdobju od do (Uradni list RS, št 46/13); Spremembe, ki so bile izvedene na podlagi navedenih pravnih podlag (zmanjšano plačilo regresa, gradacijsko znižane vrednosti plačnih razredov, znižane dnevnice in jubilejne nagrade, ter zmanjšanje števila zaposlenih), predstavljajo na letni ravni znižanje stroškov dela v ocenjeni višini 10

11 EUR (razlika med stroški dela za leto 2013 v višini EUR in stroški dela za leto 2014 v višini EUR; vendar so v tej razliki tudi spremembe med načrtom in realizacijo zaradi drugih dejavnikov med letom, kot je prehajanje na višja delovna mesta idr.). 21. Izplačane odpravnine v EUR; Zaradi prenehanja zaposlitve zaradi dokončne starostne upokojitve in zaradi prenehanja zaposlitve po pogodbi o zaposlitvi za določen čas v letu 2014, so bile izplačane odpravnine v skupni višini, vključno s prispevki delodajalca 6.641,68 EUR. 22. Pojasnilo o avtorskih pogodbah skladno s 184. členom ZUJF; Pedagoški inštitut je po uveljavitvi ZUJF dosledno upošteval določila, ki omejujejo sklepanje tovrstnih pogodb. Zaradi zagotavljanja nemotenega procesa izvajanja dejavnosti Pedagoškega inštituta je bilo potrebno skleniti nekaj tovrstnih pogodb, za katere je pred sklenitvijo Pedagoški inštitut pridobil potrebno soglasje Upravnega odbora, kot organa upravljanja, na podlagi določil drugega odstavka 184. člena ZUJF in v zvezi z določilom 8. alineje prvega odstavka 186. člena ZUJF. 23. Pojasnilo o izobraževanju skladno s 185. členom ZUJF; V letu 2014 Pedagoški inštitut ni sklenil nobene nove pogodbe o izobraževanju za pridobitev nove izobrazbe. 24. Realiziran presežek prihodkov (odhodkov) nad odhodki (prihodki) v letu 2014 po načelu denarnega toka in po načelu nastanka poslovnega dogodka; Po načelu denarnega toka Pedagoški inštitut v letu 2014 izkazuje presežek prihodkov nad odhodki v višini EUR. Gre za pravilo knjiženja po denarnem toku, kar pomeni, da so lahko stroški nastali v predhodnem letu, priliv projekta pa je bil realiziran v prihodnjem letu ali obratno. 11

12 2. Poslovno poročilo za leto Zakonske in druge pravne podlage Na podlagi prve točke 16. člena Navodil o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna (Uradni list RS, št. 12/2001, 10/2006, 8/2007, 102/2010) posredni uporabnik proračuna Javni raziskovalni zavod Pedagoški inštitut v Ljubljani, Gerbičeva 62, izjavlja, da pri svojem poslovanju deluje na podlagi naslednjih pravnih podlag: 1. Zakoni Zakon o zavodih (Uradni list RS št. 12/91, 8/96, 36/00 - ZPDZC in 127/06 - ZJZP), Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. št. 22/06 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06 - ZDru-1, 112/07, 9/11 in 57/12 - ZPOP-1A), Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 34/08, 19/10, 18/11, 43/12 - odl. US, 90/12, 19/14, 32/14 - ZPDZC-1, 90/14 - ZDU-1l), Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU, 110/02 - ZDT-B, 127/06 - ZJZP, 14/07 - ZSPDPO, 109/08, 49/09, 38/10 - ZUKN, 107/10, 110/11 - ZDIU12, 104/12 - ZIPRS1314, 46/13 - ZIPRS1314-A, 82/13 - ZIPRS1314-C, 101/13, 101/13 - ZIPRS1415, 38/14 - ZIPRS1415-A, 95/14 - ZIPRS1415-C), Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/1999, 30/ ZJF-C in 114/ ZUE), Zakon za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 - ZPIZ-2, 104/12 - ZIPRS1314, 105/12, 25/13 - odl. US, 46/13 - ZIPRS1314-A, 47/13 - ZOPRZUJF, 56/13 - ZŠtip-1, 63/13 - ZOsn-I, 63/13 - ZJAKRS-A, 63/13 - ZIUPTDSV, 99/13 - ZUPJS-C, 99/13 - ZSVarPre-C, 101/13 - ZIPRS1415, 101/13 - ZDavNepr, 107/13 - odl. US, 26/14 - ZSDP-1, 32/14 - ZVV-D, 85/14), Zakon o izvrševanju proračunov RS za leti 2014 in 2015 (Uradni list RS, št. 101/13, 9/14 - ZRTVS- 1A, 25/14 - ZSDH-1, 38/14, 84/14, 95/14, 95/14 - ZUJF-C), Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije (ReRIS11-20, Uradni list RS 43/2011). 2. Pravilniki Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 4/11, 72/11, 45/12, 96/13, 100/13, 92/14), Pravilnik o infrastrukturnih obveznostih zavodom, ki opravljajo raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 4/11, 40/11, 40/13, 20/14), 12

13 Pravilnik o pogojih dodeljevanja proračunskih sredstev za financiranje ustanoviteljskih obveznosti zavodom, ki opravljajo raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 12/2005, 4/2011 in 40/2011), Pravilnik o uporabi kvantitativnih kriterijev za razvrščanje v znanstvene, strokovno-raziskovalne in razvojne nazive (Uradni list RS, št. 75/1994, 35/1998, 52/1998 in 96/ ZRRD), Pravilnik o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 126/08, 41/09, 55/11, 80/12 in 4/13 - popr.), Pravilnik o organizaciji in pristojnosti strokovnih teles za področje raziskovalne in razvojne dejavnosti (Uradni list RS, št. 35/2003), Pravilnik o računovodstvu Pedagoškega inštituta, sprejet na 12. seji upravnega odbora Pedagoškega inštituta z dne , velja od Drugo Sklep o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Pedagoški inštitut (Uradni list RS, št. 26/1995, 65/1999, 33/2002, 57/2002, 115/2002, 11/2006 in 47/2011), Slovenski računovodski standardi (Uradni list RS, št. 118/05, 10/06, 58/06, 112/06, 112/06, 3/07, 12/08, 119/08, 1/10, 90/10, 80/11, 2/12, 64/12, 94/14, 2/15), Uredba o normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti, financirane iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 103/11, 56/12, 15/14). 13

14 2.2 Dolgoročni cilji javnega raziskovalnega zavoda Pedagoški inštitut Pedagoški inštitut je osrednja slovenska ustanova za raziskovanje področja vzgoje in izobraževanja. Ustanovljen je kot javni raziskovalni zavod z glavno dejavnostjo izvajanja znanstveno-raziskovalnega dela na področju edukacijskih znanosti. To dejavnost izvaja v skladu s 3. členom Sklepa o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda (Uradni list RS, št. 26/1995, 65/1999, 33/2002, 57/2002, 115/2002, 11/2006 in 47/2011). Znanstveno-raziskovalno delo Pedagoškega inštituta obsega avtonomno usmerjeno temeljno teoretsko znanstveno produkcijo na področju edukacijskih znanosti v širšem pomenu besede kakor tudi znanstveno-raziskovalno podporo procesom (pre)oblikovanja ustanov in programov formalnega izobraževanja v vseh življenjskih obdobjih ter znanstveno utemeljeno evalvacijo omenjenih procesov. Kakovostno znanstvenoraziskovalno delo na področju vzgoje in izobraževanja je nujen pogoj za to, da Slovenija uspešno uravnava razvoj svojih vzgojno-izobraževalnih podsistemov, človeških, ekonomskih in kulturnih potencialov, ob hkratni skrbi za najvišjo kakovost izobraževanja ter ohranja stik z najvišjimi znanstvenimi dosežki v edukacijski teoriji in praksi. V tem smislu so teorija, empirija, evalvacija in inovacija v vzgoji in izobraževanju štirje medsebojno povezani in prepleteni nosilni procesi. Znanstveno raziskovalno delo Pedagoškega inštituta se izvaja v naslednjih oblikah: temeljno in aplikativno raziskovanje, izvajanje raziskovalnih programov, izvajanje strokovno-razvojnih nalog, povezanih z zbiranjem in analizo podatkov o učinkovitosti in kakovosti izobraževalnega sistema, izvajanje evalvacijske dejavnosti s področja izobraževalnih politik, spremljanje mednarodno primerljivih kazalnikov kakovosti izobraževanja, prenašanje raziskovalnih dosežkov v prakso, izvajanje drugih strokovno-razvojnih nalog. Temeljni dolgoročni cilji javnega raziskovalnega zavoda Pedagoški inštitut so produkcija objektivnih, zanesljivih in veljavnih spoznanj na različnih področjih vzgoje in izobraževanja, kot so na primer predšolska vzgoja in izobraževanje, osnovnošolsko izobraževanje, srednješolsko izobraževanje, poklicno izobraževanje, izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter ranljivih in marginaliziranih skupin otrok, delovanje svetovalne službe, izobraževanje učiteljev, itn. Dolgoročni cilji delovanja Pedagoškega inštituta so podrobneje oblikovani v Programu dela javnega zavoda , v katerem so načrtovane raziskave v razponu od temeljnih, interdisciplinarno povezanih družboslovnih in humanističnih raziskav, do aplikativnih in empiričnih raziskav. V primarnem sklopu dejavnosti Pedagoškega inštituta obsegajo razvijanje temeljnih ved, kot so pedagogika, filozofija, sociologija, psihologija, lingvistika in antropologija. V okviru teorije in filozofije vzgoje in izobraževanja, ki predstavljata jedro temeljnega raziskovanja, se Pedagoški 14

15 inštitut ukvarja z analizo konceptov paideia, humanitas, Bildung, education in doctrina. Na področju vzgoje pa se znotraj temeljnega in aplikativnega raziskovanja izvajajo študije smotrov, vrednot, ciljev, sredstev, vrlin, avtonomije, svobode, indoktrinacije, pravičnosti in enakosti v izobraževanju, demokratičnosti šolskega sistema in vzgojno-izobraževalnih procesov itn. V tesni povezavi z navedenimi dejavnostmi je proučevanje družbenih in komunikacijskih procesov na področju vzgoje in izobraževanja s poudarkom na slovenskem kontekstu in razvijanju socializacijskih dejavnikov, narodne identitete, kakovosti izobraževanja, kognitivnih procesov, informacijske pismenosti, znanj, veščin in vrednot, ki so povezane z demokracijo in človekovimi pravicami, s posebno pozornostjo do pravic otrok. Raziskave so problemsko usmerjene, vsebinsko pa so naravnane tako, da delujejo kot strokovne podlage za načrtovanje vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. Prav tako pomembno področje delovanja Pedagoškega inštituta je izvajanje evalvacijske dejavnosti. Kritična dodana vrednost Pedagoškega inštituta pri delovanju sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji je neodvisna refleksija procesov in rezultatov na vseh ravneh sistema, od predšolske do terciarne ravni in poklicnega izobraževanja, z raziskavami pa vstopa tudi na področje izobraževanja odraslih. Prav zato je izredno pomemben status inštituta kot neodvisne javne raziskovalne organizacije, katere znanstveno-raziskovalni rezultati predstavljajo neodvisno evalvacijo sistema, z mednarodnim povezovanjem inštituta pa so zagotovljeni mednarodni standardi evalvacijskih postopkov in v primeru mednarodnih raziskav tudi mednarodna primerljivost rezultatov. Med dolgoročne cilje Pedagoškega inštituta spada izvajanje več vrst evalvacij, in sicer: formativne evalvacije programov in dejavnosti, procesne evalvacije programov in dejavnosti, evalvacije učinkov programov in dejavnosti, evalvacije rezultatov. Pedagoški inštitut se je v zadnjih desetletjih uveljavil kot ustanova za izvajanje Programa mednarodnih evalvacijskih raziskav, ki vključuje raziskave kot so PISA Program mednarodne primerjave dosežkov učencev, TIMSS Trendi v znanju matematike in naravoslovja, PIRLS - Mednarodna raziskava bralne pismenosti, ICCS - Mednarodna raziskava državljanske vzgoje, ESLC - Evropska raziskava o jezikovnih kompetencah, ICILS - Mednarodna raziskava računalniške in informacijske pismenosti in druge. Mednarodne raziskave potekajo po dolgoročno zasnovanih programih mednarodnih organizacij Mednarodno združenje za raziskovanje učinkov izobraževanja (v nadaljevanju IEA), Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (v nadaljevanju OECD) in Evropska unija (v nadaljevanju EU). Na podlagi mednarodnih raziskav pridobiva slovenski vzgojnoizobraževalni sistem dragocene primerjalne ugotovitve o delovanju vzgojno-izobraževalnega sistema, iz katerih se črpajo podatki za oblikovanje odločitev in strategij nadaljnjega razvoja. Podatke teh raziskav lahko uporabimo kot izhodišče za nadaljnje nacionalne evalvacije kakovosti in učinkovitosti vzgojno-izobraževalnih procesov in ugotavljanje problemov in dilem v pedagoški praksi. Ključne znanstveno raziskovalne naloge in (mednarodne) raziskave na navedenih področjih 15

16 Pedagoški inštitut opravlja v soglasju in kot naloge, dodeljene s strani ministrstva, pristojnega za izobraževanje, pri čemer so v največji možni meri koriščena sredstva evropske kohezijske politike. Na podlagi ugotovitev iz domačih in mednarodnih raziskav Pedagoški inštitut prenaša svoja spoznanja v pedagoško prakso v obliki različnih diseminacijskih dejavnosti. Pri tem so pomembni sodelovanje raziskovalcev Pedagoškega inštituta v pedagoških dejavnostih različnih fakultet in strokovnih šol, izvajanje seminarjev, tematskih konferenc in delavnic za vzgojitelje v vrtcih in učitelje osnovnih in srednjih šol ter zagotavljanje kontinuiranega usposabljanja strokovnih delavcev vrtcev in osnovnih šol za izboljšanje kakovosti dela, posodabljanje vzgojno-izobraževalnega procesa in profesionalni razvoj praktikov v okviru Mreže vrtcev in osnovnih šol Korak za korakom. Raziskovalci in raziskovalke Pedagoškega inštituta poleg tega aktivno sodelujejo na domačih in mednarodnih konferencah in posvetih ter v strokovnih in delovnih telesih tujih mednarodnih organizacij (npr. IEA, OECD) itn. Nenazadnje, raziskovalci in raziskovalke Pedagoškega inštituta strokovno sodelujejo v strokovnih in delovnih telesih ministrstva, pristojnega za znanost, in ministrstva, pristojnega za izobraževanje, kar je še eden od pomembnih prispevkov Pedagoškega inštituta k razvoju slovenskega vzgojno-izobraževalnega sistema. Ob navedenih temeljnih dolgoročnih nalogah Pedagoški inštitut skladno s»programom dela javnega raziskovalnega zavoda Pedagoški inštitut «izvaja naslednje srednjeročne naloge: izvajanje javne službe z raziskovalnim programom»edukacijske raziskave«, ki je matičen program Pedagoškega inštituta, in s sodelovanjem v raziskovalnih programih»uporabna razvojna psihologija«in»družbena pogodba v 21. stoletju: historično-sociološki, filozofsko-etični in izobraževalno-pedagoški vidiki«, ki matično potekata na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; izvajanje javne službe s programom mednarodnih evalvacijskih raziskav na področju zbiranja in analize podatkov o t.i. učinkovitosti vzgojno-izobraževalnega sistema in spremljave mednarodne primerljivosti indikatorjev kakovosti izobraževanja vključujoč izvajanje infrastrukturnega programa»zbiranje, vodenje in arhiviranje podatkov v sistemu vzgoje in izobraževanja«in srednjeročnih projektov s sofinanciranjem evropskih strukturnih skladov; usposabljanje mladih raziskovalcev, mentorsko vodenje in usmerjanje njihovega izobraževanja in oblikovanja ter usposabljanje študentov dodiplomskega študija v okviru njihove študijske prakse; sodelovanje raziskovalcev in raziskovalk Pedagoškega inštituta v pedagoškem procesu na dodiplomski in podiplomski ravni na različnih fakultetah in strokovnih šolah v Sloveniji in tujini; razvijanje kakovostne in učinkovite informacijsko-dokumentacijske službe; sistematično diseminiranje rezultatov raziskovalnega dela v slovenskem in mednarodnem prostoru z objavljanjem v uveljavljenih znanstvenih in strokovnih publikacijah, pa tudi z lastno znanstveno publicistiko, kar je poudarjeno skozi delovanje Digitalne knjižnice Pedagoškega inštituta in sodelovanjem Pedagoškega inštituta z znanstveno revijo Šolsko polje, v uredniškem odboru katere delujejo številni sodelavci in sodelavke inštituta. 16

17 Ob tem je pomembno, da Pedagoški inštitut v svojih dejavnostih razvija multidisciplinarni in interdisciplinarni pristop in sistematično vzpostavlja mednarodno sodelovanje, tako pri načrtovanju in izvajanju raziskovalnih projektov kot tudi pri izmenjavi rezultatov ter izkušenj na mednarodnih konferencah in posvetih. Pedagoški inštitut svoje cilje že vrsto let uspešno uresničuje v skladu z zastavljenimi, opravljeno delo z vidika razvoja vede pa se obenem učinkovito prenaša v vzgojno-izobraževalni prostor. Vendar pa bo treba za obdobje po letu 2014 pripraviti nove premike v smeri zagotavljanja kontinuitete dela, saj se je že konec leta 2013 izteklo obdobje so-financiranja projektov iz evropskih strukturnih skladov, črpanje sredstev iz nove perspektive pa še vedno ni omogočeno. 17

18 2.3. Cilji in rezultati delovanja javnega raziskovalnega zavoda Pedagoški inštitut leta 2014 Cilji javnega raziskovalnega zavoda Pedagoški inštitut za leto 2014 izhajajo iz dolgoročnih ciljev delovanja inštituta. Leta 2014 so se najpomembnejše dejavnosti izvajale na naslednjih področjih: temeljno, aplikativno in podoktorsko raziskovanje v okviru raziskovalnih programov in rednih razpisov Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljevanju ARRS), proučevanje družbenih in komunikacijskih procesov na področju vzgoje in izobraževanja, evalvacijske dejavnosti in v okviru le-teh izvajanje programa mednarodnega raziskav, predvsem iz programov organizacij IEA, OECD in EK, diseminacija raziskovalnih rezultatov strokovni kot tudi širši domači in mednarodni javnosti, izvajanje seminarjev za učitelje, aktivnosti prijavljanja na nove razpise in pridobivanja sredstev za znanstveno-raziskovalne in razvojno-raziskovalne naloge za obdobje po letu Krovni pričakovani rezultati izvajanja dejavnosti v teh letih so pridobljena nova spoznanja in baze podatkov o različnih področjih vzgoje in izobraževanja, ki jih zainteresiranim javnostim sporočamo preko objav v obliki člankov in publikacij, prispevkov na konferencah, posvetih, delavnicah in v drugih oblikah. Pedagoški inštitut uresničuje svoje dolgoročne in kratkoročne cilje v okviru centrov, programskih in projektnih skupin. Kot inštitut se vključujemo v Slovensko društvo raziskovalcev na področju edukacije SLODRE in v Koordinacijo samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije KOsRIS. Z namenom naslavljanja problemov, ki jih srečujemo pri izvajanju svojih dejavnosti, namenjamo pozornost tudi zagotavljanju finančnih sredstev, ki bi omogočala kontinuirano in neokrnjeno znanstveno-raziskovalno delo, strokovno javnost pa opozarjamo na pripravo ustreznejših načinov vrednotenja rezultatov in financiranja dejavnosti, ki mora biti bolj dolgoročno usmerjeno. Poleg sredstev, pridobljenih preko ARRS, Pedagoški inštitut dodatna sredstva za raziskovalno delo pridobiva iz javnih razpisov na področju raziskovanja izobraževanja pa tudi širše in iz dodatnih nalog za izvajanje dejavnosti v okviru javne službe za MIZŠ. Pri dodeljevanju sredstev ARRS je v zadnjih letih opaziti trend vedno daljšega postopka evalvacije prijav na razpise, več kot eno leto, kar zelo otežuje načrtovanje dela. ARRS je leta 2012 zaradi varčevalnih ukrepov izvedla prehod financiranja na eno kategorijo raziskovalne ure nižje z drugimi besedami, financiranje obeh raziskovalnih programov, ki sta bila prijavljena in v prvih letih potekala po raziskovalnih urah kategorije B, je bilo prestavljeno na financiranje po kategoriji A, kar pomeni manjši delež financiranja za materialne stroške in amortizacijo. Tako so morali sodelavci programov in projektov prestrukturirati svoje načrte za uspešno izvedbo načrtovanih dejavnosti. 18

19 Pedagoški inštitut uresničevanje svojih dolgoročnih in kratkoročnih ciljev izvaja v okviru centrov, programskih in projektnih skupin. Delo teh skupin se neizbežno medsebojno prepleta na različnih ravneh, pri čemer pa osnovno organizacijsko strukturo predstavljajo centri. S strani ARRS temeljno podlago za financiranje dejavnosti inštituta poleg ustanoviteljskih obveznosti predstavljajo raziskovalni in infrastrukturni programi. Zato v nadaljevanju poročilo o delu Pedagoškega inštituta v letu 2014 predstavljamo najprej po teh programih, poročila o ostalih dejavnostih (delno vključujoč tudi dejavnosti iz raziskovalnih in infrastrukturnega programa) pa so navedena po centrih Pedagoškega inštituta. - Raziskovalni program»edukacijske raziskave«vodja programa: dr. Darko Štrajn; članice in člani: dr. Eva Klemenčič, dr. Zdenko Kodelja, dr. Ana Kozina, dr. Marjan Šimenc, dr. Urška Štremfel, dr. Valerija Vendramin, dr. Tatjana Vonta, dr. Igor Žagar Žnidaršič, dr. Janja Žmavc, Anja Bajda (mlada raziskovalka) (in dr. Mojca Štraus, direktorica). Pomen programa Edukacijske raziskave, ki poteka v okviru sheme financiranja programskega raziskovanja ARRS, je osredotočen na vzgojno-izobraževalni sistem. Program se vključuje v teoretsko in empirično refleksijo procesov in rezultatov tega sistema skladno z njegovim pomenom v kontekstu drugih družbenih podsistemov. Vzgojno-izobraževalni sistem lahko zaradi tako naznačene narave predstavlja tisti inovativni del družbenega, ekonomskega in kulturnega razvoja, brez katerega se ne morejo ohranjati niti tradicija in kulturni vrednotni obrazci v njej, niti se družba ne more ustrezno integrirati za doseganje svojih ciljev. Konkurenčnost države je praviloma kumulativni rezultat delovanja mehanizmov reprodukcije in ekonomskih rab potencialov, ki temeljijo na delovanju teh mehanizmov. Program, ki se nadaljuje iz prejšnjih dveh obdobij, vsebuje raziskave v razponu od temeljnih, interdisciplinarno povezanih družboslovnih in humanističnih, do aplikativnih in empiričnih raziskav. V letu 2014 smo se ozirali po doseženem v celotnem programskem obdobju, saj se je leta 2014 iztekalo zadnje leto obdobja raziskovalnega programa Obenem smo svoje delo organizirali tako, da smo že upoštevali tudi pogled naprej v novo programsko obdobje. Zato smo v raziskovalnem programu Edukacijske raziskave sintetizirali dognanja raziskovanja obdobja od leta 2008 naprej. Na podlagi opravljenega dela trdimo, da je bilo programsko obdobje, kljub vrsti nesrečnih okoliščin ne nazadnje smrti dveh sodelavcev v drugi polovici izvajanja programa uspešno zaključeno in bo pomenilo izhodišče za novo programsko shemo v letih po Programsko obdobje je bilo za edukacijske raziskave in za njihove poglavitne objekte raziskav obdobje sorazmerne stabiliziranosti šolskih sistemov z izjemo visokošolskega, ki pa ni osrednja tematika med objektno določenimi tematikami. Na našem raziskovalnem področju je ključnega pomena delo na produktivnem stiku med teorijami in aplikacijami teorij. Poglavitni mehanizem za operacionalizacijo tega stika je sistem šolstva. 19

20 Zastavljene cilje smo dosegli tako na teoretskih področjih (filozofija vzgoje, pedagogika, lingvistične analize, medijske študije, etična vprašanja, meje estetske kognicije ) kot na področjih, ki signalizirajo smernice pedagoških praks. Zastavljeni cilji na posebnih interdisciplinarnih področjih so bili v celoti realizirani. S temi rezultati so posamezni člani skupine nastopili tudi na konferencah doma in v tujini. V vsebinskem pogledu smo precizirali odgovore na na novo postavljajoča se vprašanja o družbeni kohezivnosti, o razmerjih med družbenimi skupinami, o vprašanjih vloge izobraževanja pri izhodu iz ekonomske in družbene krize ter o vplivih različnih dejavnikov, kakršni so politike upravljanja šolstva, vloga šolstva v oblikovanju socialnega kapitala in ne nazadnje, okviri za koncipiranje novih šolskih reform, v tem letu bolj v obliki shematičnih projekcij v prihodnje programsko obdobje. Z vidika filozofije vzgoje smo artikulirali vpogled v to, kako pravičen je slovenski izobraževalni sistem v primerjavi z izobraževalnimi sistemi drugih držav, še zlasti tistimi, ki sodelujejo v raziskavah TIMSS in PISA. V širšem smislu smo že s pogledom v novo programsko obdobje razmislili o konsekvencah najnovejših prodorov v filozofiji kot je npr. spekulativni realizem (zlasti filozofije Quentina Meillassouxa) v kritičnem soočenju s post-kantovstvom in o tem kakšne bi utegnile niti nove spodbude za koncipiranje znanja in izobraževanja glede na zanimive epistemološke rekonceptualizacije. Na področju psihologije vzgoje smo dokončali nekatere raziskovalne ugotovitve o vprašanjih motivacije za učenje, pa tudi o takih vprašanjih, kot je anksioznost in njeno pojavljanje v šolskem kontekstu. Slednja tema se kaže kot še posebej aktualna in je jedro problematike družbenega zdravja nasploh. Na pomembnem področju interdisciplinarnih povezav med sodobnimi tokovi v lingvistiki in v raziskovanju edukacije smo, med drugim, izdelali sklepe o tem, kakšni so vzorci otroškega argumentiranja, kako se razvijajo (spreminjajo) in v čem se razlikujejo od»odrasle«argumentacije. Na področju državljanske vzgoje, vzgoje za demokracijo in kritično mišljenje, tudi na podlagi odprte paradigme»kozmopolitskega patriotizma«, smo do konca programskega obdobja oblikovali temeljne konceptualne sklepe in izhodišča za delo v pedagoški praksi. Poseben pomen pri tem ima nova edicija, ki priobča konceptualni aparat državljanske vzgoje. V posthumni izdaji dela dr. Janeza Justina, čigar delo je prezgodnja smrt prekinila leta 2013, smo objavili njegova razmišljanja o temeljih znanja (ali védenja) v navezavi na Avguština in kasnejše filozofije jezika. Na področju pedagoške antropologije, ki je na PI označena s prispevki pomembnega učenjaka dr. Franca Pedička, smo pokazali na krepitev pomena te discipline za pojmovanje vzgoje. Poleg tega smo pokazali na pomen, ki ga v sodobnih teorijah ima raziskovanje razlik med spoloma in spolne razlike v polju edukacije. Specifičen vidik raziskovanja bo rezultiral v ugotovitve o možni poti umetnostne vzgoje glede na nove temeljne epistemološke premike v sodobni estetiki in umetniških praksah. Računamo, da 20

21 bomo nekoliko bolj intenzivno delali na tem področju v novem obdobju tudi glede na opozorila, ki o pomenu kurikuluma o umetnosti prihajajo iz Finske. Na sociološkem področju dela na programu smo dodelali koncepte o razmerjih vzgoje in izobraževanja in sveta dela, prikazali pa smo tudi pomene neformalnega izobraževanja ter smo pri tem upoštevali posamezne ugotovitve projekta, ki se je v tem letu zaključil na Pedagoškem inštitutu. Evalvacija kot ključna praksa v edukacijskih znanostih je prepoznavni del dejavnosti Pedagoškega inštituta in njeni teoretski ter metodološki vidiki so se s koncem obdobja leta 2014 še jasneje izrisali. Glede akcijskega raziskovanja je program prispeval h konceptom in praksam ustvarjanja družbene kohezivnosti, interkulturnih kompetenc in k pozitivno razumljeni nacionalni identiteti. Raziskovali smo dimenzije vključenosti najbolj ogroženih skupin otrok v kvalitetno predšolsko vzgojo in začetek šolanja, kar se izraziteje kaže pri izobraževanju Romov. Na podlagi pridobljenih novih spoznanj in raziskovalnih evidenc v okvirih mednarodnih primerjalnih raziskovanj učinkov izobraževanja v okviru asociacije IEA in OECD-jeve Pise, smo oblikovali hipoteze za nadaljnje raziskovanje specifičnih slovenskih problemov in podlage za smernice delovanj v pedagoški praksi. Tu smo iskali ključne vzroke za to, da bi lahko priporočili možne ukrepe bodisi na ravni kurikula bodisi na ravni organizacije šolskega dela ipd. Sredi leta 2014 se je skupina intenzivno angažirala pri pripravi programa za novo obdobje financiranja po letu Pri tem smo ugotovili, da je treba pri agenciji problematizirati sedanji status, ki uvršča delo skupine na področja družboslovja in pri tem razvrednoti humanistične komponente, ki vse od začetka predstavljajo okoli 40 % raziskovalnega dela v programu. Vse te tematike so se seveda kazale v znanstvenih objavah in v drugih vidikih diseminacij raziskovalnih spoznanj in rezultatov (poljudne objave, znanstvene konference, izobraževanje učiteljev, ipd.). Spričo zmanjševanja finančnih sredstev so imele prednost udeležbe na znanstvenih konferencah z nižjimi stroški (npr. s plačanim delom stroškov s strani organizatorjev, z nižjimi kotizacijami ipd.). Naj še omenimo, da je mladi raziskovalec iz predhodnega leta začetek leta 2014 uspešno dokončal svoj doktorski študij. Mlada raziskovalka pa je konec leta 2014 oddala disertacijo v pregled komisiji. Na evropski ravni smo spričo začenjanja razpisov tako imenovanega programa Horizon 2020 sprožili prve aktivnosti za pridobivanje partnerjev v tujini in za opredelitev vsebinskih sklopov, v katerih bi bila mogoča uspešna kandidatura raziskovalcev Inštituta v tej obliki mednarodnega raziskovalnega sodelovanja. Za zdaj se je izkazalo, da je tematiki izobraževanja v tem programu posvečena zelo majhna pozornost in upamo, da se bo to v prihodnjih razpisih spremenilo. 21

22 - Raziskovalni program»uporabna razvojna psihologija«vodja programa na PI: dr. Alenka Gril; članica programa: Mojca Rožman (mlada raziskovalka) Temeljni cilji raziskovalnega programa Uporabna razvojna psihologija so razvojno psihološke študije otrok in mladostnikov ter mlajših odraslih oseb in aplikacija ugotovitev za vzgojno in izobraževalno prakso, športne in druge izvenšolske dejavnosti, socialno dinamiko v družinah in vrstniških skupinah. Raziskovalni program se izvaja v pogodbenem obdobju Krovna organizacija izvajalka programa je Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, s sodelujočimi organizacijami Pedagoški inštitut, Filozofska fakulteta in Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru. Pri raziskovalnem delu programa na Pedagoškem inštitutu smo si zastavili cilje na treh področjih: a) dejavniki učne uspešnosti: oblikovanje modelov pojasnjevanja učne uspešnosti na podlagi osebnostnih, spoznavnih in motivacijskih značilnosti učencev/dijakov v interakcijah z okoljskimi dejavniki; b) razvoj ekonomskih pojmov: preučevanje dejavnikov razvoja razumevanja družbenoekonomskega sistema med otroki in mladostniki; oblikovanje učinkovitih strategij spodbujanja razvoja ekonomskega razumevanja med otroki in mladostniki v vrtcu in šoli; c) mladinsko delo: raziskovanje psihosocialnega razvoja v kontekstu neformalnega izobraževanja mladostnikov in mladih odraslih; oblikovanje strategij razvoja mladinskih dejavnosti; raziskovanje individualnih in kontekstualnih dejavnikov družbenega udejstvovanja mladostnikov in mladih na prehodu v odraslost; oblikovanje predlogov izobraževalnih strategij za spodbujanje aktivnega državljanstva mladostnikov. Leto 2014 je bilo zadnje leto šestletnega obdobja financiranja programskih skupin Potekale so še zaključne dejavnosti za realizacijo zastavljenih ciljev programa, ki so se v delu, ki ga je izvajal PI, nanašali na preučevanje socialnega in socio-kognitivnega razvoja mladostnikov v različnih učnih okoljih (šolskih in izvenšolskih). Obenem je bilo potrebno sumirati rezultate in se osredotočiti na odprta vprašanja, na osnovi katerih bi zasnovali raziskovalno delo v programu za prihodnje obdobje financiranja. Izvedli smo še nekatere statistične analize podatkov, zbranih v raziskavah v preteklih letih in pripravili rezultate za štiri znanstvene članke, ki jih je potrebno še kontekstualizirati z referenčnimi izsledki drugih študij s področja in poslati v objavo. Pripravili smo dva referata za mednarodno in slovensko znanstveno psihološko konferenco, v katerih smo predstavili izsledke svojih študij. V marcu smo opravili sumarno analizo rezultatov lastnih študij in pripravili poročilo o delu v programu v preteklem obdobju financiranja. Na podlagi te sumarne analize smo preučili odprta vprašanja ter načrtovali raziskovalna vprašanja, ki jih bomo raziskovali v prihodnjem obdobju programa. Na osnovi tega smo pripravili izhodišča, hipoteze in metode raziskovanja za 22

23 prijavo novega obdobja izvajanja programa (v isti sestavi ustanov ter raziskovalk in raziskovalcev), za katerega smo sredi leta 2014 kandidirali na javni razpis ARRS. Doseženi rezultati v letu 2014 obsegajo sodelovanje pri pripravi poročila o delu v preteklem obdobju ter pripravi novega programa dela za naslednje obdobje financiranja; pripravo rezultatov za štiri izvirne znanstvene članke in pripravo dveh poročil o raziskovalnih izsledkih v obliki referatov na znanstvenih konferencah. - Infrastrukturni program Zbiranje, vodenje in arhiviranje podatkov v sistemu vzgoje in izobraževanja Vodja programa: mag. Mojca Čuček; članice programa: mag. Suzana Geržina, Ana Mlekuž, Karmen Svetlik, Simona Štigl Infrastrukturni program PI deluje kot podpora znanstveno-raziskovalnemu delu na področju edukacije pretežno v obliki izvajanja vseh potrebnih dejavnosti za zagotavljanje metodološke ustreznosti različnih vrst zbiranja podatkov na področju izobraževanja in za vključevanje Slovenije v mednarodne raziskave v izobraževanju. Pri tem je dodana vrednost infrastrukturnega programa v tem, da so podatkovne baze zbrane, urejene in vzdrževane na enem mestu in po enotnih standardih z uporabo specifičnih 'state-of-the-art' metodologij in znanj, ki pri mednarodnih raziskavah zagotavljajo tudi mednarodno in časovno primerljivost dobljenih rezultatov (t. i. analize trendov). Tako lahko znanstveno-raziskovalno delo na področju edukacije že iz prvih rezultatov in primerjav rezultatov raziskav oblikuje izhodišča in hipoteze za nadaljnje raziskovanje. Po drugi strani pa znanstveno-raziskovalno delo preko svojih ugotovitev povratno sporoča potrebe nadaljnjega zbiranja podatkov v okviru širšega programa mednarodnih raziskav v izobraževanju in kritično presoja ustreznost nacionalnih in mednarodno usklajenih zasnov in metodologij raziskav. Mednarodne raziskave v izobraževanju potekajo pod koordinacijo ene od treh organizacij: Evropske unije, OECD in Mednarodnega združenja za proučevanje učinkov izobraževanja (IEA). Poudariti je treba, da izvajanje teh raziskav poteka po mednarodnem terminskem planu, ki se med posameznimi leti razlikuje glede metodoloških poudarkov (npr. ali je poudarek dela v tekočem letu na pripravi gradiv, na izvedbi zbiranja podatkov na terenu, na pripravi poročanja, itd) in se to odraža tudi na finančnih izkazih porabe stroškov po letih. Obenem je infrastrukturni program v obdobju predstavljal le del financiranja izvedb teh raziskav, saj je sofinanciranje potekalo tudi preko projekta 'Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v izobraževanju in usposabljanju Evalvacija vzgoje in izobraževanja na podlagi mednarodno priznanih metodologij, ki ga omogoča sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in MIZŠ. Ta projekt se je z letom 2013 zaključil, kar za prihodnja leta predstavlja večjo obremenitev infrastrukturnega programa. Dinamika dejavnosti, ki so potrebne za izvajanje mednarodnega programa zbiranja podatkov o izobraževalnih sistemih, je med leti lahko zelo različna in posledično je tudi različna stroškovna obremenitev infrastrukturnega programa. Ta dinamika bo v prihodnjih letih (kar je 23