POROČILO O DOSEŽENIH CILJIH IN REZULTATIH JAVNEGA RAZISKOVALNEGA ZAVODA PEDAGOŠKI INŠTITUT ZA LETO 2012

Transcription

1 Sprejeto na 45. redni seji UO PI dne POROČILO O DOSEŽENIH CILJIH IN REZULTATIH JAVNEGA RAZISKOVALNEGA ZAVODA PEDAGOŠKI INŠTITUT ZA LETO 2012 Ljubljana, februar

2

3 KAZALO A. POSLOVNO POROČILO A.1. Poudarki za leto A.2. Poslovno poročilo za leto Zakonske in druge pravne podlage Dolgoročni cilji javnega raziskovalnega zavoda Pedagoški inštitut Cilji in rezultati delovanja javnega raziskovalnega zavoda Pedagoški inštitut leta Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev Pojasnila na področjih, kjer zastavljeni cilji niso bili doseženi Morebitne nedopustne ali nepričakovane posledice izvajanja načrta Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja Ocena notranjega nadzora javnih financ Povzetek poročila notranjega revizorja Druga pojasnila a) poročilo o realiziranih stroških materiala in storitev, stroških dela in drugih stroških s kratkimi pojasnili b) poročilo o uporabljenih politikah amortiziranja, obračunu amortizacije po vrstah sredstev in obračunu amortizacije po vrstah dejavnosti c) poročilo o realiziranih investicijah in investicijskih vlaganjih d) analizo kadrovanja, kadrovske politike in izobrazbeno strukturo e) poročilo o učinkih ZUJF v letu f) poročilo o realizaciji načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem Seznam programov in projektov B. RAČUNOVODSKO POROČILO Seznam prilog Priloga št. 1 Pojasnila k izkazom Priloga št. 2 Bilanca stanja Priloga št. 3 Stanje in gibanje neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev Priloga št. 4 Stanje in gibanje dolgoročnih finančnih naložb in posojil Priloga št. 5 Izkaz prihodkov in odhodkov - določenih uporabnikov Priloga št. 6 Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka Priloga št. 7 Izkaz računa finančnih terjatev in naložb določenih uporabnikov

4 Priloga št. 8 Izkaz računa financiranja določenih uporabnikov Priloga št. 9 Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti Priloga št. 10 Izjava o oceni notranjega nadzora javnih financ

5 A. POSLOVNO POROČILO 2012 A.1. Poudarki za leto 2012 Poslovno poročilo Pedagoškega inštituta za leto 2012 je pripravljeno v skladu z Navodili za pripravo letnega poročila za leto 2012, ki jih je pripravilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (dopis št /2012/141 z dne ), kjer so navedene tudi obvezne sestavine. V skladu z Navodili za pripravo letnega poročila za leto 2012 uvodoma navajamo poudarke iz dejavnosti Pedagoškega inštituta po naslednjih vsebinah: 1.1. Število raziskovalnih projektov, razdeljeno na število projektov, katerih nosilec je JRZ, in število projektov, kjer je JRZ kot sodelujoči; Leta 2012 je potekalo izvajanje 28 raziskovalnih projektov, pri čemer Pedagoški inštitut nastopa kot nosilna ustanova v 23 projektih in kot sodelujoča ustanova v 5 projektih. Dodatno je Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport za leto 2012 Pedagoškemu inštitutu naložilo 15 nalog iz naslova izvajanja javne službe, ki so se izvajale v sodelovanju z zunanjimi izvajalci Število raziskovalnih programov; Temeljno raziskovalno delo Pedagoškega inštituta poteka v okviru raziskovalnega programa Edukacijske raziskave, ki poteka matično na Pedagoškem inštitutu (vključenih 10 raziskovalk in raziskovalcev, 1 mlada raziskovalka in 1 mladi raziskovalec, zaposleni na PI), in s sodelovanjem v raziskovalnem programu Uporabna razvojna psihologija, ki matično poteka na Filozofski fakulteti UL (vključena 1 raziskovalka in 1 mlada raziskovalka, ki sta zaposleni na PI). Poleg tega izvajamo raziskovalni program mednarodnih primerjalnih raziskav učinkov izobraževanja, ki potekajo pod okriljem organizacij OECD, IEA in Evropske komisije Število projektov iz okvirnih programov EU in višina sredstev v EUR; Leta 2012 na Pedagoškem inštitutu nismo izvajali nobenega projekta iz okvirnih programov EU, načrtujemo pa dva projekta z začetkom leta

6 1.4. Število projektov, financiranih iz drugih mednarodnih virov, in višina sredstev v EUR; Kot ustanova, ki sodeluje v mednarodnih raziskavah izobraževanja na ravni predšolskega, primarnega in sekundarnega izobraževanja (npr. PISA, TIMSS, PIRLS, itd.) med drugim kot institucionalni član Mednarodne organizacije za proučevanje učinkov izobraževanja IEA in izvajalec metodologij Korak za korakom, je Pedagoški inštitut vključen v projekte, ki so med drugim (so)financirani iz mednarodnih virov. Tako je Pedagoški inštitut leta 2012 sodeloval v 5 projektih, ki so bili (so)financirani iz mednarodnih virov v skupnem obsegu ,25 EUR najpomembnejši dogodki na JRZ; Z namenom predstaviti širok spekter in multi- ter interdisciplinarnost dejavnosti Pedagoškega inštituta v letu 2012, smo v navedbah dogodkov pod to alinejo izvzeli tiste dogodke, ki se sicer izrazijo v alinejah o dosežkih na področju znanosti in najpomembnejših znanstvenih objavah. Tako med 3 najpomembnejše (dodatne) dogodke na JRZ lahko štejemo: 1. Pripravo in v skladu z mednarodnimi terminskimi plani v okviru tiskovne konference in drugih različnih dogodkov javno predstavitev rezultatov več mednarodnih raziskav in sicer ESLC 2011 (objava junija 2012), TIMSS 2011 in PIRLS 2011 (objava decembra 2012). 2. Posvet»O nujnosti družboslovja in humanistike v času družbene krize«, ki ga je soorganiziral PI na lokaciji ZRC SAZU, Regijski posveti 'Ukrepi za izboljšanje bralne pismenosti pri pouku' (5 posvetov v soorganizaciji z Zavodom RS za šolstvo) in PI pogovori v sodelovanju s Trubarjevo hišo literature (z namenom s pomočjo dosedanjih raziskovalnih in teoretskih izkustev spregovoriti kot javni intelektualci o širših in aktualnih tematikah) najpomembnejših dosežkov na področju znanosti; Z namenom predstaviti širok spekter in multi- ter interdisciplinarnost dejavnosti Pedagoškega inštituta v letu 2012, smo v navedbah dogodkov pod to alinejo izvzeli tiste dogodke, ki se sicer izrazijo v alinejah o najpomembnejših dogodkih in najpomembnejših znanstvenih objavah. Tako med 5 najpomembnejših (dodatnih) dosežkov na področju znanosti štejemo: 1. Izvedbo več mednarodnih raziskav (ESLC 2011, TIMSS 2011, PIRLS 2011, PISA 2012, ICILS 2013 poskusni del raziskave) v skladu s terminskimi plani krovnih mednarodnih organizacij in vključitev tako pripravljenih nacionalnih baz v javno objavljene mednarodne baze podatkov (in poročanje o rezultatih). 6

7 2. Objava: Zdenko Kodelja, Is education for patriotism morally required, permitted or unacceptable?. Stud. philos. educ., March 2011, vol. 30, no. 2, str izjemni dosežek po kriterijih ARRS. 3. Objava: Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar: Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Digitalna knjižnica, 2011 izjemni dosežek po kriterijih ARRS. 4. Sodelovanje dr. Darka Štrajna v ekspertni svetovalni skupini na področju socioekonomskih znanost in humanistike za 7. okvirni program v Bruslju. 5. Prva nagrada za prispevek mag. Urške Štremfel na konferenci ECER 2012, septembra v Cadizu, z naslovom International Comparative Assessment Studies as a source for evidence-based education in Slovenia (Nagrada: Waxmann Best Poster Prize) najpomembnejših znanstvenih objav; Z namenom predstaviti širok spekter in multi- ter interdisciplinarnost dejavnosti Pedagoškega inštituta v letu 2012, smo v navedbah dogodkov pod to alinejo izvzeli tiste dogodke, ki se sicer izrazijo v alinejah o najpomembnejših dogodkih na JRZ in dosežkih na področju znanosti. Dodatno smo za kriterij najpomembnejših objav izbrali število dodeljenih točk za objavo po evidenci Sicris. Tako med 5 najpomembnejših znanstvenih objav lahko štejemo: 1. ŠTRAUS, Mojca. Mathematics achievement in Slovenia at the end of compulsory education : analysis of achievement of the Slovene mathematics curriculum attainment targets prior to their implementation. Saarbrücken: LAP LAMBERT Academic Publishing, str., ilustr. ISBN [COBISS.SI-ID ] kategorija: 2B (Z1); tipologijo je verificiral OSICD točke: 120, št. avtorjev: 1/1 2. KLEMENČIČ, Eva. Globalizacija edukacije. 1. izd. Ljubljana: i2, str. ISBN [COBISS.SI-ID ] kategorija: 2B (Z1); tipologija ni verificirana točke: 80, št. avtorjev: 1/1 3. ČEPIČ, Mitja, JUSTIN, Janez, KLEMENČIČ, Eva, KODELJA, Zdenko, SARDOČ, Mitja, ŠIMENC, Marjan, ŠTRAJN, Darko. Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji : konceptualni okvir in razvoj kurikulumov (državljanska vzgoja in etika, družba), (Digitalna knjižnica, Dissertationes, 22). Ljubljana: Pedagoški inštitut, optični disk (CD-ROM), ilustr. ISBN ISBN ISBN ISBN [COBISS.SI-ID ] kategorija: 2B (Z1); tipologija ni verificirana 7

8 točke: 80, št. avtorjev: 7/7 4. KOZINA, Ana. The LAOM multidimensional anxiety scale for measuring anxiety in children and adolescents : addressing the psychometric properties of the scale. J. psychoeduc. assess., 2012, str doi: / [COBISS.SI-ID ], [JCR, WoS do : št. citatov (TC): 0, čistih citatov (CI): 0, normirano št. čistih citatov (NC): 0, Scopus do : št. citatov (TC): 0, čistih citatov (CI): 0, normirano št. čistih citatov (NC): 0] kategorija: 1A3 (Z1, A'); uvrstitev: SSCI, ERIHB, Scopus (d,h), MBP; tipologija ni verificirana točke: 71.53, št. avtorjev: 1/1 5. SARDOČ, Mitja. The educational significance of engagement with diversity. Dve domov.. [Tiskana izd.], 2012, [Št.] 36, str [COBISS.SI-ID ], [JCR, Scopus do : št. citatov (TC): 0, čistih citatov (CI): 0, normirano št. čistih citatov (NC): 0] kategorija: 1A4 (Z1); uvrstitev: SSCI, Scopus (d,h), MBP; tipologijo je verificiral OSICH točke: 54.76, št. avtorjev: 1/ najpomembnejših nakupov raziskovalne opreme; V osnovno raziskovalno opremo, potrebno za znanstveno raziskovalno delo Pedagoškega inštituta, sodijo računalniška strojna in programska oprema ter dostopi do podatkov in gradiv, publikacij in knjižnic. Poleg rednega vzdrževanja opreme, nadomeščanja odslužene opreme in nakupov za potrebe morebitnih novih zaposlenih, večjih nakupov raziskovalne opreme leta 2012 nismo izvajali Število patentnih prijav pri EPO (European Patent Organization); Glede na osnovno dejavnost Pedagoškega inštituta, raziskovanje v izobraževanju, razvoj patentov ne sodi med predvidene dejavnosti in rezultate dela. Tako leta 2012 na EPO ni bilo patentnih prijav Število inovacij; Glede na osnovno dejavnost Pedagoškega inštituta, raziskovanje v izobraževanju, razvoj inovacij, kot na primer inovacij na tehnološkem področju, ne sodi med predvidene dejavnosti in rezultate dela. Tako leta 2012 na EPO ni bilo tovrstnih inovacij. 8

9 1.11. Število mladih raziskovalcev; Leta 2012 so bili na Pedagoškem inštitutu zaposleni 3 mladi raziskovalci in raziskovalke: 1 mladi raziskovalec in 1 mlada raziskovalka v okviru raziskovalnega programa Edukacijske raziskave ter 1 mlada raziskovalka v okviru raziskovalnega programa Uporabna razvojna psihologija Število raziskovalcev, razdeljeno glede na spol raziskovalcev; Raziskovalno osebje* zaposleni na dan moški 8 ženske 30 skupaj 38 *Opomba: vključujoč mlade raziskovalke in raziskovalce in dopolnilno zaposlene raziskovalke in raziskovalce Število raziskovalcev JRZ, vključenih v pedagoški proces; Zaposleni raziskovalke in raziskovalci Pedagoškega inštituta že zaradi vsebine raziskovalnega dela vrsto let intenzivno sodelujejo v različnih oblikah pedagoškega procesa vzgojnoizobraževalnega sistema v Sloveniji. Neposredno pa je leta 2012 v visokošolskem pedagoškem procesu sodelovalo 12 raziskovalk in raziskovalcev Število odličnih tujih uveljavljenih znanstvenikov, gostujočih na JRZ; Povezovanje z mednarodnimi (raziskovalnimi in drugimi) organizacijami pri uresničevanju znanstveno-raziskovalnega dela Pedagoškega inštituta omogoča po eni strani promocijo, po drugi strani pa dostop do najnovejših spoznanj na raziskovalnih področjih. Eden od načinov seznanjanja z najnovejšimi spoznanji so povabila odličnim tujim znanstvenikom k obisku inštituta in Slovenije, seveda pa je za to obliko sodelovanja treba zagotoviti tudi ustrezna sredstva. Leta 2012 sta bila izvedena 2 nekajdnevna obiska uglednih tujih znanstvenikov na Pedagoškem inštitutu (v enem primeru je bil obisk izveden z enim gostom, v drugem pa z več gosti skupaj) Stopnja odpisanosti raziskovalne opreme; V osnovno raziskovalno opremo, potrebno za znanstveno raziskovalno delo Pedagoškega inštituta, sodijo računalniška strojna in programska oprema ter dostopi do podatkov in gradiv, publikacij in knjižnic. Poleg rednega vzdrževanja opreme, nadomeščanja odslužene opreme in nakupov za potrebe morebitnih novih zaposlenih, večjih nakupov raziskovalne opreme ne izvajamo. Obstoječa oprema se amortizira po predpisanih stopnjah odpisa, pri 9

10 čemer pa se uporablja tudi že amortizirana oprema, v kolikor njena kakovost še zadošča za izvajanje dela Realizacija programa dela v odstotku; Postavko o realizaciji programa dela v odstotku bi bilo mogoče razumeti na več načinov, po katerih bi jo vrednotili: gre za vprašanje opredelitve osnove za ugotavljanje realizacije. Ta osnova bi se lahko nanašala na število izvedenih projektov v primerjavi s predvidenimi v programu dela, na finančni obseg realiziranih projektov v primerjavi s predvidenimi v programu dela (razmerje med načrtovanimi celotnimi prihodki v letnem programu dela 2012 v obsegu EUR in oceno realizacije prihodkov v poslovnem poročilu 2012 v obsegu EUR je 89 odstotkov) ali na vsebinsko realizacijo programa glede na dokončno odobrene projekte (v tem primeru je realizacija praktično 100-odstotna). Pomembna podlaga pri vrednotenju realizacije programa dela je razumevanje, da se natančnejše vsebine letnega programa dela Pedagoškega inštituta, katerih financiranje in dinamika potekata pretežno v obliki projektov, pridobljenih na različnih razpisih, oblikujejo pravzaprav skozi vse tekoče leto. Zato je začetek leta mogoče predvidene dejavnosti in finančni obseg teh dejavnosti za tekoče leto opredeliti le okvirno. Kazalniki o realizaciji programa dela v odstotku glede na razmerje med finančnimi sredstvi iz programa dela, pripravljenega začetek leta 2012 in oceno realizacije iz poslovnega poročila za leto 2012 v teh okoliščinah ne morejo povsem izkazati dejanskega stanja uspešnosti izvajanja dejavnosti, za katero je ustanova ustanovljena Delež celotnih prihodkov, pridobljenih na podlagi sodelovanja z gospodarstvom (v odstotku od celotnih prihodkov JRZ); Glavna dejavnost Pedagoškega inštituta je znanstveno-raziskovalno delo na področju vzgoje in izobraževanja, ki ga opravljamo kot javno službo. Za svoje delovanje Pedagoški inštitut črpa sredstva iz posrednih virov proračuna ali iz mednarodnih virov, kot so projekti Evropske komisije. Tržišče za pridobivanje dodatnih nalog v okviru te dejavnosti za Pedagoški inštitut predstavljajo predvsem javni razpisi nacionalnih in mednarodnih financerjev, na katerih uspešno kandidiramo (npr. sredstva Evropskih strukturnih skladov, sredstva iz razpisov Evropske komisije, sredstva drugih mednarodnih financerjev). Delež teh sredstev v prihodkih je približno 50 odstotkov Število upokojitev na podlagi ZUJF (Zakon za uravnoteženje javnih financ, Uradni list št. 40/12; v nadaljevanju ZUJF); Na podlagi določil 1. in 2. odstavka 188. člena ZUJF sta bili izvedeni dve upokojitvi (od tega ena delno 50 % upokojitev in z ohranitvijo pogodbe o zaposlitvi v deležu 25 % za dobo 2 let). 10

11 1.19. Število podaljšanja pogodb o zaposlitvi za zaposlene, ki so izpolnjevali pogoje za upokojitev skladno z določili ZUJF; Na podlagi določil 3. odstavka 188. člena ZUJF je bila za eno zaposleno izvedena delna upokojitev in delno podaljšanje pogodbe o zaposlitvi (v deležu zaposlitve 25 %) za dobo 2 let % znižanja stroškov dela na podlagi ZUJF; Na podlagi navedb iz predhodnih dveh alinej upokojitve na podlagi ZUJF predstavljajo za ,74 EUR znižanje stroškov dela. Ostali učinki na podlagi ZUJF so opisani v spodnjih razdelkih Prihranki iz naslova 166. člena ZUJF; 166. člen ZUJF določa spremembe izplačila regresa za prehrano. Do je znašala vrednost dnevnega regresa za prehrano 3,93 EUR, s pa se je zmanjšala na 3,52 EUR. Prihranek v izplačilu regresa za prehrano na letni ravni v primerjavi s prvotno vrednostjo znaša 1.974,67 EUR (obrazložitev: glede na dejansko prisotnost zaposlenih v letu 2012 bi izplačilo za vse leto po vrednosti 3,93 EUR znašalo ,71 EUR, dejansko izplačilo pa znaša ,04 EUR) Prihranki iz naslova 168. in 169. člena ZUJF; 168. in 169. člena ZUJF določata spremembe povračila stroškov prevoza na delo in iz dela. Glede na to, da je večina zaposlenih na PI upravičena do povračila stroškov prevoza na delo in iz dela glede na ceno ljubljanskega mestnega prevoza, na tej postavki ni bilo večjih sprememb. Prihranek ob spremembi, da povračilo stroškov ne pripada zaposlenim, ki so oddaljeni manj kot dva kilometra od sedeža podjetja, je 518,00 EUR (obrazložitev: pravica do povračila stroškov je ugasnila dvema zaposlenima). Prihranek ob spremembi, da se zaposlenim, ki nimajo možnosti javnega prevoza, zmanjša vrednost kilometrine z 0,18 EUR na 0,12 EUR, je 2.033,42 EUR (obrazložitev: glede na dejansko prisotnost zaposlenih v letu 2012 bi izplačilo za vse leto po vrednosti 0,18 EUR znašalo ,48 EUR, dejansko izplačilo pa znaša 8.233,06 EUR) Prihranki iz naslova 176. člena ZUJF; 176. člen ZUJF določa spremembe izplačila regresa za letni dopust. Prihranek iz naslova te spremembe je ,27 EUR (obrazložitev: regres za letni dopust v letu 2012 je bil izplačan po plačilnih razredih v skladu z določili ZUJF v skupni vrednosti ,73 EUR, če bi bil izplačan po osnovnem znesku 692,00 EUR, bi bilo skupno izplačilo za leto ,00 EUR). Vendar pa bo treba ta sredstva izplačati predvidoma leta 2013 (za nazaj). 11

12 1.24. Prihranki iz naslova 177. člena ZUJF; 177. člen ZUJF določa spremembe izplačila jubilejnih nagrad. Prihranek iz naslova te spremembe znaša 122,37 EUR (obrazložitev: leta 2012 sta bili izplačani dve jubilejni nagradi: ena po kolektivni pogodbi v vrednosti 411,13 EUR, druga po ZUJF-u v vrednosti 288,76 EUR vrednost nagrade pred spremembo po ZUJF bi bila 411,13 EUR) Pojasnilo o avtorskih pogodbah skladno s 184. členom ZUJF; Pedagoški inštitut je po uveljavitvi ZUJF dosledno upošteval določila, ki omejujejo sklepanje tovrstnih pogodb. Vendar je bilo zaradi zagotavljanja nemotenega procesa izvajanja dejavnosti Pedagoškega inštituta bilo potrebno skleniti nekaj tovrstnih pogodb, za katere je pred sklenitvijo Pedagoški inštitut pridobil potrebno soglasje Upravnega odbora, kot organa upravljanja, na podlagi določil drugega odstavka 184. člena ZUJF in v zvezi z določilom 8. alineje prvega odstavka 186. člena ZUJF. Od uveljavitve ZUJF t.j. od dalje je za potrebe odobritve sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb Upravni odbor Pedagoškega inštituta bil sklican dvakrat Pojasnilo o izobraževanju skladno s 185. členom ZUJF; V letu 2012 Pedagoški inštitut ni sklenil nobene nove pogodbe o izobraževanju za pridobitev nove izobrazbe Drugi poudarki: Združevanje javnih zavodov na področju šolstva. Leto 2012 je bilo za Pedagoški inštitut še posebno pomembno zaradi t.i. združevanja javnih zavodov na področju šolstva, ki ga je pripravljalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport in je vključevalo tudi Pedagoški inštitut. Podlago za ta ukrep je pripravilo Ministrstvo za finance marca 2012 v dokumentu z naslovom Uravnoteženje javnih financ, v katerem je pod točko I. Notranje varčevanje, A. Organizacijski ukrepi, pod referenco 160 navedlo ukrep»združitev javnih zavodov ZRSŠ, CPI, ŠR, ACS, PI, Zavod Planica, Muzej športa in Slovenski šolski muzej«. Pedagoški inštitut je nemudoma na ministra, pristojnega za znanost, dr. Žiga Turka, naslovil pismo, s katerim smo ga seznanili z nekaterimi dejstvi ustanovitve in delovanja Pedagoškega inštituta in navedli tehtne argumente, da ta ukrep v primeru Pedagoškega inštituta ne more prinesti učinkov finančne racionalizacije, imel pa bi negativne posledice za kakovost slovenskega sistema vzgoje in izobraževanja. Glavne navedbe v pismu (in tudi kasnejših) so bile, da je Pedagoški inštitut že skoraj 50 let osrednja slovenska ustanova za raziskovanje vzgoje in izobraževanja v Sloveniji, s čemer zagotavlja neodvisno evalvacijo in refleksijo delovanja vzgoje in izobraževanja. Opozorili smo, da Pedagoškega inštituta po statusu javnega raziskovalnega zavoda ne moremo šteti kot del strokovnega podpornega stebra izobraževanja in da se naloge zunanje evalvacije in kritične refleksije delovanja sistema vzgoje in izobraževanja, ki jih izvaja Pedagoški inštitut preko nacionalnih, predvsem pa mednarodnih raziskav v vzgoji in izobraževanju, ne 12

13 podvajajo z nalogami drugih zavodov na področju šolstva. Pri tem smo poudarili tudi, da se dejavnost Pedagoškega inštituta v veliki večini financira preko projektov, pridobljenih na javnih razpisih različnih razpisovalcev, saj izven teh sredstev in letno pogodbeno naročenih raziskovalnih nalog dosedanjega Ministrstva za šolstvo in šport, ustanoviteljske obveznosti, ki jih zagotavlja Agencija RS za raziskovalno dejavnost, predstavljajo le približno 10 % celotnega letnega obsega prihodkov (in odhodkov) inštituta. Pedagoški inštitut torej ni neposredni proračunski uporabnik in njegova dejavnost se v veliki večini financira preko kompetitivno pridobljenih sredstev. Z združevanjem inštituta z zavodi strokovnega podpornega stebra izobraževanja tako ne bi bilo mogoče doseči finančne racionalizacije izvajanja zunanjih evalvacij in refleksije delovanja in razvoja sistema vzgoje in izobraževanja, pri čemer pa bi se v strokovni in širši javnosti lahko pojavil dvom o neodvisnosti, objektivnosti in splošni kredibilnosti izsledkov raziskav (v tem je Pedagoški inštitut podoben CMEPIUSu, v primeru izvajanja nalog programa Evropskih skupnosti VŽU). Nastal bi tudi problem ustreznega nadaljevanja nalog, ki jih je Pedagoški inštitut pridobil izrecno v statusu javnega raziskovalnega zavoda. Glede na zelo drugačen status in poslanstvo inštituta kot javnega raziskovalnega zavoda in drugačen način pridobivanja ter vodenja sredstev za njegovo delovanje v primerjavi z zavodi strokovnega podpornega stebra izobraževanja se odpira tudi vprašanje o kompatibilnosti sistemov vodenja in upravljanja in posledično izvedljivosti samega združevanja. Združevanje tako ne le ne bi pripomoglo k finančni racionalizaciji, ampak bi zaradi potrebe po ustvarjanju novih konceptov in sistemov delovanja celo kratkoročno in dolgoročno ustvarilo nove stroške, ki jih v sedanji situaciji ni. V primeru združevanja Pedagoškega inštituta z drugimi zavodi smo opozorili tudi na vprašanje kontinuiranega izvajanja mednarodnih raziskav v izobraževanju. Morebitni zamiki ali zaustavitve izvajanja mednarodnih raziskav in vseh spremljajočih aktivnosti bi se neposredno odrazile na kakovosti, veljavnosti in objektivnosti rezultatov in kazalnikov, ki izhajajo iz podatkov teh raziskav. S tem bi bila storjena neposredna škoda v izvajanju obveznosti Republike Slovenije v sklopu vključenosti v mednarodne integracije OECD in EU, ki oblikovanje svojih politik naslanjajo na te in tovrstne mehanizme zbiranja podatkov iz držav članic. Nepopravljiva škoda pa bi bila povzročena tudi kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Nadalje smo poudarili, da si je Pedagoški inštitut v svojem skoraj 50-letnem delovanju tako v Sloveniji kot v mednarodnem prostoru pridobil prepoznavnost in ugled, na katerem sloni kredibilnost izsledkov opravljenih raziskav. Z združitvijo inštituta z zavodi iz strokovnega podpornega stebra izobraževanja bi bili prepoznavnost in kredibilnost teh izsledkov nedvomno okrnjeni. Na navedena pisna opozorila v prvi polovici leta 2012 Pedagoški inštitut ni dobil neposrednih odgovorov. Sredi leta 2012 je Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport predstavilo osnutek strukture in nalog novega zavoda za razvoj izobraževanja z imenom Nacionalni inštitut za razvoj izobraževanja (NIRI). Pedagoški inštitut je bil tako kot drugi zavodi, ki so bili predvideni v združitvi, povabljen, da pripravi mnenje o strukturi in nalogah 13

14 inštituta NIRI. Mnenje Pedagoškega inštituta je poleg že zgoraj omenjenih argumentov navajalo predvsem pomanjkljivosti v zasnovi delovanja inštituta NIRI za izvajanje dejavnosti evalvacije sistema vzgoje in izobraževanja in samega razvoja znanosti raziskovanja polja vzgoje in izobraževanja. Konec leta 2012 je Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport predstavilo možnost, da se Pedagoški inštitut sam odloči o tem, ali bo združen v inštitutu NIRI ali ne in znanstveni svet Pedagoškega inštituta je v naslednjih dneh sprejel sklep o nadaljevanju dela kot samostojna ustanova, kar je bilo poslano tudi ministrstvu. S tem razumemo, da Pedagoški inštitut tudi v prihodnje dolgoročno opravlja svojo dejavnost kot samostojna ustanova v statusu javnega raziskovalnega zavoda. 14

15 A.2. Poslovno poročilo za leto Zakonske in druge pravne podlage Na podlagi prve točke 16. člena Navodil o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna (Uradni list RS, št. 12/2001, 10/2006, 8/2007, 102/2010) posredni uporabnik proračuna Javni raziskovalni zavod Pedagoški inštitut v Ljubljani, Gerbičeva 62, izjavlja, da pri svojem poslovanju deluje na podlagi naslednjih pravnih podlag: 1. Zakoni Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 17/ ZUDE, Uradni list RS, št. 55/ ZVDK, 13/1993, 66/1993, 66/1993, 45/ Odl. US, 8/1996, 31/ ZP-L, 36/2000 ZPDZC in 127/ ZJZP), Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 96/2002, 115/2005, 22/2006, 61/ ZDru-1, 112/2007, 9/2011 in 57/2012 ZPOP 1A), Zakon o javnem naročanju ZJN-2 (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008, 34/2008, 19/2010, 18/2011, 43/2012 in 90/2012), Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/1999, 124/2000, 79/2001, 30/2002, 110/ ZDT-B, 56/ ZJU, 127/ ZJZP, 14/ ZSPDPO, 109/2008, 49/2009, 38/2010 ZUKN, 107/2010, 11/2011 UPB4, 110/2011 ZDIU12), Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/1999, 30/ ZJF-C in 114/ ZUE), Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF, Uradni list RS, 40/2012 in 105/2012 ZUJF-A), Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije (ReRIS11-20, Uradni list RS 43/2011) 2. Pravilniki Pravilnik o (so)financiranju temeljnih, aplikativnih in podoktorskih raziskovalnih projektov (Uradni list RS, št. 73/2006, 41/2009, 23/2009, 4/2012), Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 04/2011, 72/2011 in 45/2012), 15

16 Pravilnik o ocenjevanju in financiranju raziskovalnih in infrastrukturnih programov (Uradni list RS, št. 23/2008, 23/2009, 86/2009, 97/2010 in 4/2011), Pravilnik o pogojih dodeljevanja proračunskih sredstev za financiranje ustanoviteljskih obveznosti zavodom, ki opravljajo raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 12/2005, 4/2011 in 40/2011), Pravilnik o usposabljanju in financiranju mladih raziskovalcev v raziskovalnih organizacijah (Uradni list RS, št. 24/2006, 5/2007, 39/2007, 23/2009, 68/2009, 90/2009 in 4/2011), Pravilnik o uporabi kvantitativnih kriterijev za razvrščanje v znanstvene, strokovnoraziskovalne in razvojne nazive (Uradni list RS, št. 75/1994, 35/1998, 52/1998 in 96/ ZRRD), Pravilnik o organizaciji in pristojnosti strokovnih teles za področje raziskovalne in razvojne dejavnosti, (Uradni list RS, št. 35/2003), Pravilnik o računovodstvu Pedagoškega inštituta, sprejet na 12. seji upravnega odbora Pedagoškega inštituta z dne , velja od Drugo Nacionalni raziskovalni program (Uradni list RS, št. 8/1995), Resolucija o nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu (ReNRRP) (Uradni list RS, št. 3/2006), Sklep o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Pedagoški inštitut (Uradni list RS, št. 26/1995, 65/1999, 33/2002, 57/2002, 115/2002, 11/2006 in 47/2011), Slovenski računovodski standardi (Uradni list RS, št. 118/2005, 9/2006, 10/ popr., 20/2006, 70/2006, 75/2006, 112/ popr., 114/ ZUE, 3/2007, 22/2007, 22/2007, 12/2008, 119/2008, 126/2008, 1/2010, 33/2010, 58/2010, 85/ popr. in 90/ popr.), Uredba o normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje nacionalnega in razvojnega programa (Uradni list RS 74/2004, 32/2005, 26/2006, 80/2007, 89/2008, 102/2009 in 103/2011). 16

17 2.2 Dolgoročni cilji javnega raziskovalnega zavoda Pedagoški inštitut Pedagoški inštitut izvaja znanstvenoraziskovalno delo na področju edukacijskih znanosti. To dejavnost izvaja v skladu s 3. členom Sklepa o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda (Uradni list RS, št. 26/1995, 65/1999, 33/2002, 57/2002, 115/2002, 11/2006 in 47/2011). Znanstveno raziskovalno delo se izvaja v naslednjih oblikah: temeljno in aplikativno raziskovanje, izvajanje raziskovalnih programov, izvajanje strokovno-razvojnih nalog, povezanih z zbiranjem in analizo podatkov o učinkovitosti in kakovosti izobraževalnega sistema, izvajanje evalvacijske dejavnosti s področja izobraževalnih politik, spremljanje mednarodne primerljivosti kazalnikov kakovosti izobraževanja, prenašanje raziskovalnih dosežkov v prakso, izvajanje drugih strokovno-razvojnih nalog. Temeljni dolgoročni cilji javnega raziskovalnega zavoda Pedagoškega inštituta so produkcija objektivnih, zanesljivih in veljavnih spoznanj na različnih področjih vzgoje in izobraževanja, kot so na primer predšolska vzgoja in izobraževanje, osnovnošolsko izobraževanje, srednješolsko izobraževanje, poklicno izobraževanje, izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, delovanje svetovalne službe, izobraževanje učiteljev, itn. Dolgoročni cilji delovanja Pedagoškega inštituta so podrobneje oblikovani v Programu dela javnega zavoda , v katerem so načrtovane raziskave v razponu od temeljnih, interdisciplinarno povezanih družboslovnih in humanističnih raziskav, do bolj aplikativnih raziskav z vrsto različnih metodoloških pristopov zbiranj podatkov. V primarnem sklopu gre za razvijanje temeljnih ved, kot so pedagogika, filozofija, sociologija, psihologija, lingvistika in antropologija. V okviru teorije in filozofije vzgoje in izobraževanja, ki predstavljata jedro temeljnega raziskovanja, se Pedagoški inštitut ukvarja z analizo konceptov paideia, humanitas, Bildung, education in doctrina. Na področju vzgoje pa se znotraj temeljnega in aplikativnega raziskovanja izvajajo študije smotrov, vrednot, ciljev, sredstev, vrlin, avtonomije, svobode, indoktrinacije, pravičnosti in enakosti v izobraževanju, demokratičnosti šolskega sistema itn. V tesni povezavi z navedenimi cilji temeljnih raziskav na Pedagoškem inštitutu je proučevanje družbenih in komunikacijskih procesov na področju vzgoje in izobraževanja s poudarkom na slovenskem kontekstu in razvijanju socializacijskih dejavnikov, narodne identitete, kakovosti izobraževanja, kognitivnih procesov, informacijske pismenosti, znanj, veščin in vrednot, ki so povezane z demokracijo in človekovimi pravicami. Raziskave so problemsko usmerjene, vsebinsko pa so naravnane tako, da delujejo kot strokovne podlage za načrtovanje vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. Prav tako pomembno področje delovanja Pedagoškega inštituta je izvajanje evalvacijske dejavnosti. Med dolgoročne cilje Pedagoškega inštituta spada izvajanje več vrst evalvacij, in sicer: 17

18 formativne evalvacije programov in dejavnosti, procesne evalvacije programov in dejavnosti, evalvacije učinkov programov in dejavnosti, evalvacije rezultatov. V okviru evalvacij so vključene tudi dolgoročno zasnovane mednarodne primerjalne raziskave, ki potekajo v okviru raziskovalnih programov mednarodnih organizacij Mednarodno združenje za raziskovanje učinkov izobraževanja (v nadaljevanju IEA), Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (v nadaljevanju OECD) in Evropske unije (v nadaljevanju EU). Na podlagi mednarodnih raziskav pridobiva slovenski vzgojno-izobraževalni sistem dragocene primerjalne ugotovitve o delovanju vzgojno-izobraževalnega sistema, iz katerih se črpajo podatki za oblikovanje odločitev in strategij nadaljnjega razvoja. Podatke teh raziskav lahko uporabimo kot izhodišče za nadaljnje domače evalvacije kakovosti in učinkovitosti vzgojno-izobraževalnih procesov in ugotavljanje problemov in dilem v pedagoški praksi. Ključne znanstveno raziskovalne naloge in (mednarodne) raziskave na navedenih področjih bo Pedagoški inštitut opravljal v soglasju in po naročilu ministrstva pristojnega za izobraževanje in znanost, pri čemer bodo v največji možni meri koriščena sredstva evropske kohezijske politike. Na podlagi ugotovitev iz domačih in mednarodnih raziskav Pedagoški inštitut prenaša svoja spoznanja v pedagoško prakso. Pri tem so pomembni sodelovanje raziskovalcev Pedagoškega inštituta v pedagoških dejavnostih različnih fakultet in strokovnih šol, izvajanje seminarjev in delavnic za vzgojitelje v vrtcih in učitelje osnovnih in srednjih šol ter oblikovanje in usklajevanje dela mreže vrtcev in osnovnih šol. Raziskovalci Pedagoškega inštituta poleg tega aktivno sodelujejo na domačih in mednarodnih posvetih, v strokovnih in delovnih telesih ministrstva, pristojnega za izobraževanje in znanost, tujih mednarodnih organizacij (npr. IEA, OECD) itn. Ob navedenih temeljnih dolgoročnih nalogah Pedagoški inštitut skladno s»programom dela javnega raziskovalnega zavoda Pedagoški inštitut «izvaja naslednje srednjeročne naloge: izvajanje javne službe z raziskovalnim programom»edukacijske raziskave«, ki je matičen program Pedagoškega inštituta, in s sodelovanjem v raziskovalnem programu»uporabna razvojna psihologija«, ki matično poteka na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; izvajanje javne službe z raziskovalnim programom mednarodnih primerjalnih raziskav na področju zbiranja in analize podatkov o učinkovitosti vzgojno-izobraževalnega sistema in spremljave mednarodne primerljivosti indikatorjev kakovosti izobraževanja vključujoč izvajanje infrastrukturnega programa»zbiranje, vodenje in arhiviranje podatkov v sistemu vzgoje in izobraževanja«in srednjeročnih projektov s sofinanciranjem evropskih strukturnih skladov; usposabljanje mladih raziskovalcev, mentorsko vodenje in usmerjanje njihovega izobraževanja in oblikovanja ter usposabljanje študentov dodiplomskega študija v okviru njihove študijske prakse; 18

19 sodelovanje raziskovalcev Pedagoškega inštituta v pedagoškem procesu na dodiplomski in podiplomski ravni na različnih fakultetah in strokovnih šolah v Sloveniji in tujini; razvijanje kakovostne in učinkovite informacijsko-dokumentacijske službe; sistematično diseminiranje rezultatov raziskovalnega dela v slovenskem in mednarodnem prostoru z objavljanjem v uveljavljenih znanstvenih in strokovnih publikacijah, pa tudi z lastno znanstveno publicistiko, kar je poudarjeno skozi delovanje Digitalne knjižnice Pedagoškega inštituta in sodelovanjem Pedagoškega inštituta z znanstveno revijo Šolsko polje, v uredniškem odboru katere delujejo številni sodelavci inštituta. Ob tem je pomembno, da Pedagoški inštitut v svojih dejavnostih razvija multidisciplinarni in interdisciplinarni pristop in sistematično vzpostavlja mednarodno sodelovanje, tako pri načrtovanju in izvajanju raziskovalnih projektov kot tudi pri izmenjavi rezultatov ter izkušenj na mednarodnih konferencah. Pedagoški inštitut svoje cilje že vrsto let uspešno uresničuje v skladu z zastavljenimi, opravljeno delo z vidika razvoja vede pa se obenem učinkovito prenaša v vzgojno-izobraževalni prostor. Vendar pa bo treba za obdobje po letu 2014 pripraviti nove premike v smeri zagotavljanja kontinuitete dela, saj se bodo iztekla obdobja financiranja raziskovalnih in infrastrukturnih programov. 19

20 2.3. Cilji in rezultati delovanja javnega raziskovalnega zavoda Pedagoški inštitut leta 2012 Cilji javnega raziskovalnega zavoda Pedagoški inštitut za leto 2012 izhajajo iz dolgoročnih ciljev delovanja inštituta. Leta 2012 so se najpomembnejše dejavnosti izvajale na naslednjih področjih: temeljno, aplikativno in podoktorsko raziskovanje v okviru raziskovalnih programov in rednih razpisov Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljevanju ARRS), proučevanje družbenih in komunikacijskih procesov na področju vzgoje in izobraževanja, evalvacijske dejavnosti in v okviru le-teh izvajanje mednarodnih raziskav, predvsem iz programov organizacij IEA, OECD in Evropske komisije (v nadaljevanju EK), diseminacija raziskovalnih rezultatov strokovni kot tudi širši javnosti, izvajanje seminarjev za učitelje, aktivnosti prijavljanja na nove razpise in pridobivanja sredstev za znanstveno-raziskovalne in razvojno-raziskovalne naloge za obdobje po letu Krovni pričakovani rezultati izvajanja dejavnosti v teh letih so pridobljena nova spoznanja in baze podatkov o različnih področjih vzgoje in izobraževanja, ki jih bomo zainteresiranim javnostim sporočali preko objav v obliki člankov in publikacij, prispevkov na konferencah, posvetih, delavnicah in v drugih oblikah (med njimi npr. leta 2012 začeti PI pogovori, ki predstavljajo redno, praviloma mesečno obliko seznanjanja o rezultatih izvajanja dejavnosti Pedagoškega inštituta z različnimi javnostmi). Pedagoški inštitut uresničuje svoje dolgoročne in kratkoročne cilje v okviru centrov, programskih in projektnih skupin. Kot inštitut se vključujemo v Slovensko društvo raziskovalcev na področju edukacije SLODRE in v Koordinacijo samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije KOsRIS. Z namenom naslavljanja problemov, ki jih srečujemo pri izvajanju svojih dejavnosti, bomo leta 2013 samostojno, v okviru združenja KOsRIS in drugih združenj povečali aktivnosti spodbujanja zavedanja javnosti o naših znanstvenih rezultatih. V ta namen bomo v strokovni javnosti in pri ustreznih ministrstvih okrepili aktivnosti za pridobitev povečanih finančnih sredstev za znanstveno-raziskovalno delo, pripravo ustreznejših načinov vrednotenja rezultatov in financiranja dejavnosti, ki mora biti bolj dolgoročno usmerjeno. Pedagoški inštitut uresničevanje svojih dolgoročnih in kratkoročnih ciljev izvaja v okviru centrov, programskih in projektnih skupin. Delo teh skupin se neizbežno medsebojno prepleta na različnih ravneh, pri čemer pa osnovno strukturo delovanja raziskovalk in raziskovalcev predstavljajo centri. Leta 2012 je znanstveni svet Pedagoškega inštituta pregledal in preoblikoval kadrovsko strukturo centrov z namenom bolje odraziti spremembe v kadrovski strukturi zaposlenih v zadnjih letih in omogočiti nazornejšo predstavitev in načrtovanje izvajanja dejavnosti. Tako večjo spremembo predstavlja združitev dveh centrov in sicer Centra za človekove pravice v vzgoji in izobraževanju in Centra za filozofijo vzgoje v center z naslovom Center za filozofijo vzgoje, pod katerim so dejavnosti raziskovanja človekovih pravic v vzgoji in izobraževanju še vedno načrtovane. S strani ARRS temeljno podlago za financiranje dejavnosti inštituta poleg ustanoviteljskih obveznosti predstavljajo raziskovalni in infrastrukturni programi. Zato v nadaljevanju poročilo o delu Pedagoškega inštituta v letu 2012 predstavljamo najprej po teh programih, poročila o ostalih dejavnostih (delno vključujoč tudi dejavnosti iz raziskovalnih in infrastrukturnega programa) pa so navedena po centrih Pedagoškega inštituta. 20

21 - Raziskovalni program»edukacijske raziskave«predstavitev in rezultati dela v letu 2012 Vodja programa: dr. Darko Štrajn Članice in člani: dr. Janez Justin, dr. Eva Klemenčič, dr. Zdenko Kodelja, dr. Ana Kozina, dr. Marjan Šimenc, dr. Valerija Vendramin, dr. Tatjana Vonta, dr. Igor Žagar Žnidaršič, dr. Janja Žmavc, Anja Bajda (mlada raziskovalka), Igor Bijuklič (mladi raziskovalec) Pri izvajanju raziskovalnega programa Edukacijske raziskave (evidenca ARRS pod št. P5-0106) izhajamo iz tega, da bo Slovenija morala v družboslovnih vedah in družboslovnem izobraževanju razvijati posebno vrsto lokalnega védenja, refleksijo o sami sebi in svoji vlogi v Evropi in v svetu. Zaradi tega je pomen programa najbolj osredotočen na vzgojno-izobraževalni sistem, ki se vključuje v teoretsko in empirično refleksijo skladno s pomenom tega sistema v kontekstu drugih družbenih podsistemov. Vzgojno-izobraževalni sistem lahko zaradi tako naznačene narave predstavlja tisti inovativni del družbenega, ekonomskega in kulturnega razvoja, brez katerega se ne morejo ohranjati niti tradicija in kulturni vrednotni obrazci v njej, niti se družba ne more ustrezno integrirati za doseganje svojih ciljev. Konkurenčnost države je praviloma kumulativni rezultat delovanja kompleksnih mehanizmov reprodukcije in ekonomskih rab potencialov, ki temeljijo na delovanju teh mehanizmov. Raziskovalni program se izvaja v pogodbenem obdobju z dodatnim enoletnim podaljšanjem financiranja po sklepu ARRS iz leta 2011 pa še do leta Leta 2012 smo se še nekoliko bolj kot v prejšnjih letih poleg znanstvenim posvetili tudi poljudno-znanstvenim objavam in hkrati skrbeli za znanstveno rigoroznost pri njihovi prezentaciji. Lahko rečemo, da smo kljub še težavnejšim razmeram kot v predhodnih letih cilje raziskovanja v letu 2012 dosegli tako na teoretskih področjih (filozofija vzgoje, pedagogika, lingvistične analize, medijske študije ) kot na posebnih interdisciplinarnih področjih. S svojimi raziskovalnimi rezultati so posamezni člani skupine nastopili tudi na konferencah doma in v tujini. Posamezne poglavitne ugotovitve na podlagi raziskovalnega dela v programu Edukacjske raziskave v letu 2012 so naslednje: Nadaljevali smo delo iskanja historičnih izvorov današnjih pedagoških teorij znanja, učenja in poučevanja, ki jih v Evropi in Ameriki štejejo za izrazito sodobne. Posebno pozornost smo namenili tistim, ki jih označujejo kot 'učenje z odkrivanjem', 'sodelovalno učenje', ' kot ponotranjenje simbolov kulture' in 'znanje z razumevanjem'. Identificirali smo koncepcije znanja, ki vstopajo v kurikularne dokumente, šolsko-politične dokumente, učbenike in pedagoške prakse na vseh ravneh izobraževanja. V zvezi s tem smo sodelavci programa v prvi tretjini leta tudi organizirali seminar s sodelavci z Univerze v Lodzu. (Rezultati so bili objavljeni v reviji Šolsko polje: Šolsko polje, 2012, letn. 23, št. 1/2.) Nadaljevali smo z analizo rabe argumentacije v kritični analizi diskurza, zlasti v diskurzivnozgodovinskem pristopu. Po analizi rabe toposov, smo se leta 2012 posvetili analizi sklepanja in/ali argumentaciji, kar odpira hibridni, 'austino-hamblinovski' pogled na govorico. Ukvarjali smo se z implicitnimi teorijami znanja v kurikularnih dokumentih in učbenikih. Na izobraževalni proces implicitne teorije znanja pogosto vplivajo celo bolj kot eksplicitne definicije in opisi znanja. Ta tematika se kaže kot teoretsko dodatno pomembna glede na kontekste, v katerih poteka delovanje šole, namreč predvsem glede na dejstvo, da imamo opraviti z generacijami, ki jih popularno imenujejo»digitalni domorodci«(digital natives). Ukvarjali smo se z vprašanji družbenih neenakosti, ki jih šola (lahko) soproizvaja kot dejavnik družbene reprodukcije. Da je to velik praktični in teoretski problem, ki ne zadeva samo prava, 21

22 ampak tudi moralno in politično filozofijo, smo poskušali vsaj v grobih potezah pokazati v kritičnih analizah primerov. Že v prejšnjem letu začeto delo smo nadaljevali z razvijanjem antropologije kot kompleksno paradigmo tako, da smo tematizirali različne vrste znanja od deklarativne do proceduralne in metakognitivne ravni. Na vsaki ravni antropološke vertikale so vpisane razsežnosti razumevanja, zmožnosti in vrednotenja. Pomen deklarativnega znanja je mogoče presojati le preko pomena, ki ga tako znanje ima za reševanje problemov. Kompleksno znanje vključuje vse vrste izobraževanja, ki ga posamezniki pridobivajo ne le v šoli, ampak tudi v vseživljenjskem in neformalnem učenju. Glede avtonomije univerz smo ugotavljali, da ta ima svoj smisel, če pomeni jamstvo akademske svobode univerzitetnih učiteljev, to se pravi njihove svobode raziskovanja, poučevanja in objavljanja. Pojmovanje akademske svobode pa je podvrženo pritiskom in opazno izgublja izvirni pomen. Tu se torej vključujemo v potekajočo razpravljanje, ki se kaže povsod po svetu. Glede raziskovanja spolov v vzgoji in izobraževanju smo izpostavili, da raziskovalni rezultati niso homogena količina vednosti, ampak je vselej potrebna interpretacija, ki lahko poteka v skladu z različnimi agendami. Tako smo še dodatno osvetlili pogoje pridobivanja vednosti ter oblikovali temelje za obdelavo vprašanj, ki zadevajo adekvatnejše raziskovanje spola v vzgoji in izobraževanju, ugotovitve pa so aplikabilne tudi v širših kontekstih. Na teh konceptualnih temeljih smo razvili konkretizirane usmeritve na točno določena polja oziroma problemska presečišča, kot so novi mediji, spol, nasilje, pornografija, estetske prakse, metodološka vprašanja, multikulturalizem, izobraževalni dosežki ipd. V zvezi s problematiko zagotavljanja enakosti v vzgoji in izobraževanju smo zaključili nacionalno evalvacijsko študijo o uspešnosti romskih učencev v osnovni šoli (primarno se je študija izvajala v okviru centra KZK). Namen je bil analizirati indikatorje, ki znotraj posamezne šole nakazujejo boljšo integriranost romskih učencev v šolski prostor in njihovo uspešnost v šoli. Eden od glavnih ciljev raziskave je bil v opazovanja pouka in analizi šolskega prostora ugotoviti, kateri dejavniki, na katere lahko vpliva šola, so tisti, ki se najbolj povezujejo z uspešnostjo romskih učencev v šoli. Glede na vprašanja spreminjanja kakovosti prakse pozornost namenjamo predvsem profesionalnemu razvoju vzgojiteljev in učiteljev. Empirični projekti velikega obsega, ki vse bolj postajajo emblematični za Pedagoški inštitut (raziskave iz programov organizacij OECD, IEA in EK) so potekali v skladu z načrti in njihov potek določa predhodne in sekundarne analize, v katerih se angažiramo člani programske skupine. Leta 2012 so se člani programske skupine angažirali pri spremljanju in sodelovanju v pripravah na poročanje rezultatov iz raziskav TIMSS - Mednarodna raziskava trendov znanja matematike in naravoslovja in PIRLS Mednarodna raziskava bralne pismenosti, ki je bilo v skladu z mednarodnim terminskim planom izvedeno s tiskovno konferenco Pedagoškega inštituta decembra Nekoliko se je spremenila sestava raziskovalne skupine. Najprej zaradi prezgodnje smrti strokovnjaka za metodologijo, indikatorje v vzgoji in izobraževanju in širša sociološka vprašanja dr. Janeza Kolenca, nadalje pa zaradi upokojitve sredi leta dr. Bogomirja Novaka, ki pa ostaja dejaven kot član programske skupine na podlagi pogojev, ki jih določa ARRS. V delo skupine so se septembra vključile še tri mlajše raziskovalke, ki so že bile sicer zaposlene na našem Inštitutu. V skupini se nadaljuje izpopolnjevanje mladega raziskovalca in mlade raziskovalke. Druga mlada raziskovalka je leta 2012 dokončala doktorski študij na področju proučevanja poklicnega izobraževanja. Sedem od desetih raziskovalk in raziskovalcev, vključenih v raziskovalno skupino programa Edukacijske 22

23 raziskave, je opravljalo pedagoške dejavnosti (v glavnem honorarno), in sicer Fakulteti za podiplomski humanistični študij (ISH), na Univerzi na Primorskem in Univerzi v Mariboru. Skoraj vsi člani skupine pa so imeli posamezna predavanja in predstavitve za raznolike publike, beležimo pa tudi naraščajoč delež nastopanj raziskovalcev pred najširšo javnostjo in seveda na mednarodnih konferencah. (O posameznih udeležbah pa je več razvidno iz poročil posameznih centrov Pedagoškega inštituta.) Glede na zastavljene cilje delovanja raziskovalnega programa v letu 2012 ocenjujemo, da so bili le-ti doseženi in da doslej opravljeno delo predstavlja dobro osnovo za nadaljevanje raziskovanja. - Raziskovalni program»uporabna razvojna psihologija«predstavitev in rezultati dela v letu 2012 Vodja programa na PI: dr. Alenka Gril Članica programa: Mojca Rožman (mlada raziskovalka) Temeljni cilji raziskovalnega programa Uporabna razvojna psihologija (evidenca ARRS pod št. P5-0062) so razvojno psihološke študije otrok in mladostnikov ter mlajših odraslih oseb in aplikacija ugotovitev za vzgojno in izobraževalno prakso, športne in druge izvenšolske dejavnosti, socialno dinamiko v družinah in vrstniških skupinah. Raziskovalni program se izvaja v pogodbenem obdobju z dodatnim enoletnim podaljšanjem financiranja po sklepu ARRS iz leta 2011 pa še do leta Krovna organizacija izvajalka programa je Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (vodja: dr. Maja Zupančič), s sodelujočimi organizacijami Pedagoški inštitut, Filozofska fakulteta in Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru. Pri raziskovalnem delu programa na Pedagoškem inštitutu smo si zastavili cilje na treh področjih: a) dejavniki učne uspešnosti (pojasnjevalni modeli učne uspešnosti na podlagi osebnostnih, spoznavnih in motivacijskih značilnosti učencev/dijakov v interakcijah z okoljskimi dejavniki); b) razvoj ekonomskih pojmov (preučevanje razvoja ekonomskega razumevanja otrok in mladostnikov ter priprava učinkovitih strategij spodbujanja letega); c) mladinsko delo (preučevanje psihosocialnega razvoja mladostnikov in mladih na prehodu v odraslost v okviru neformalnega izobraževanja, opredelitev kazalcev kakovosti mladinskega dela in oblikovanje strategij za njegov razvoj). V letu 2012 smo izvajali aktivnosti na vseh treh področjih zastavljenih ciljev programa: ad a) dejavniki učne uspešnosti: - analiza trendov v učni motivaciji osnovnošolcev v povezavi z značilnostmi pouka in učnimi dosežki (sekundarne analize mednarodnih primerjalnih študij znanja) - analiza medkulturnih (v EU) in medgeneracijskih razlik v povezanosti učne motivacije in aktivnega pouka z znanjem v osnovni šoli - analize učinkov učnega uspeha in programa izobraževanja v srednjih šolah in na fakultetah na vrednotenje znanja in znanosti ad b) razvoj ekonomskih pojmov: - študij razvojno-psihološke literature o razumevanju javno-finančnih pojmov - priprava izhodišč in načrta raziskave za prijavo temeljnega raziskovalnega projekta v II. fazo javnega razpisa ARRS za sofinanciranje raziskovalnih projektov v letu 2012 ad c) mladinsko delo: - načrtovanje in izvedba medkulturne študije predstav o prihodnosti med mladostniki in njihovimi starši (v sodelovanju z Institutom za pedagoška istraživanja (IPI), Beograd, Srbija) 23