MODELIRANJE OBPOTRESNIH POBOČNIH PROCESOV V SLOVENIJI

Transcription

1 Geografski vestnik 87-1, 2015, Metode METODE MODELIRANJE OBPOTRESNIH POBOČNIH PROCESOV V SLOVENIJI AVTOR dr. Blaž Komac Znans tve no ra zi sko val ni cen ter Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti, Geo graf ski inšti tut Anto na Melika, Gos po ska uli ca 13, SI 1000 Ljub lja na, Slo ve ni ja blaz.ko mac@zrc-sazu.si DOI: /GV87107 UDK: 504.4: (497.4) COBISS: 1.01 IZVLEČEK Mo de li ra nje obpo tre snih poboč nih pro ce sov v Slo ve ni ji V član ku pred stav lja mo ene ga od mož nih meto do loš kih pri sto pov k iz de la vi zem lje vi dov ver jet no sti za nasta nek obpo tre snih zemelj skih pla zov in skal nih podo rov v Slo ve ni ji v ve li kem meri lu, na rav ni regij ali drža ve. Mož nost nji ho ve ga nastan ka smo oce ni li z New mar ko vo meto do, ki obse ga oce no pla zo vi to sti z upora bo fak tor ja sta bil no sti in kri tič ne ga pos peš ka. Podor nost smo oce ni li z em pi rič no enač bo. Rezul ta te smo pri mer ja li z mo de li pla zo vi to sti ter s po dat ki o legi poboč nih pro ce sov iz Nacio nal ne podat kov ne baze zemeljskih pla zov in obpo tre snih skal nih podo rov leta 1998 v Po soč ju. Opi sa li smo vpliv relie fa na lego obpo tre snih poboč nih pro ce sov z vi di ka nji ho ve več je gosto te v ovrš jih gora, ome ni li pa tudi neka te re posle di ce, kot so pris pe va nje sedi men tov v vo do to ke in mož nost nji ho ve ga zaje ze va nja. KLJUČNE BESEDE geo gra fi ja narav nih nesreč, potre si, zemelj ski pla zo vi, skal ni podo ri, prož nost, mode li ra nje, New mar kova meto da ABSTRACT Co-seismic slope processes in Slovenia The article presents one of the possible methods for elaboration of probability maps for co-seismic landslides and rockfalls in Slovenia in large scale (regional and national). The probability of their triggering was assessed by the Newmark's method. The method consists of landslide risk evaluation using stability factor and critical acceleration, while rockfall risk was assessed using an empirical equation. The results were compared with landslide risk models and data on the location of slope processes obtained from the Slovenian National Landslide Database, and of co-seismic rockfalls in the Soča Valley (Posočje) in In addition, the article describes the influence of the relief on the position of co-seismic slope processes from the perspective of their increased density on mountain ridges. We also describe the main consequences of slope processes, such as their contribution to sediment deposition in water courses and the possibility of their impoundment. KEY WORDS geography of natural hazards, earthquakes, landslides, rockfalls, resilience, modelling, Newmark's method Ured niš tvo je pris pe vek pre je lo 13. fe bruar ja

2 Blaž Komac Mo de li ra nje obpo tre snih poboč nih pro ce sov v Slo ve ni ji 1 Uvod V vzpe tih pokra ji nah naj več ško de ob zmer nih in moč nih potre sih pogo sto pov zro ča jo hkrat ni poboč - ni pro ce si (Kee fer 1984). Po podat kih iz Ita li je so naj po go stej ši obpo tre sni geo morf ni poja vi raz po ke (30 %), takoj nato pa sle di jo zemelj ski pla zo vi (20 %) in skal ni podo ri (14 %; Pre sti nin zi in Romeo 2000), ki so na pri mer ob potre su v po kra ji ni Wenc huan na Kitaj skem leta 2008 (M 7,9) vze li živ ljenj (Yin, Wang in Sun 2009). Ve li kost v po tre su pri za de te ga območ ja in mag ni tu da obpo tre snih pro ce sov sta odvi sna od moči potre sa. Pri VI. inten zi tet ni stop nji pada kame nje in nasta ja jo majh ne raz po ke, pri VII. stop nji nastajajo skal ni odlo mi, pri VII. skal ni podo ri in veli ke raz po ke. Več ji poboč ni pro ce si se pro ži jo pri intenzite ti nad VIII, pri IX. stop nji pa nasta ne jo regio nal ni podo ri (Kee fer 1984; Vidrih, Ribi čič in Suha dolc 2001). Ob potre su v Po soč ju 12. apri la 1998 (M 5,6; VII. VIII. EMS) se je spro ži lo okrog sto skal nih podorov, ob potre su 12. ju li ja 2004 (M 4,9; VI. VII. EMS) pa 50 manj ših skal nih podo rov (Vi drih in Ribičič 1998; Vidrih, Ribi čič in Suha dolc 2001; Komac in Zorn 2002; Zorn 2002a; Natek, Komac in Zorn 2003; Mikoš, Faza rinc in Ribi čič 2006). Moč ni potre si naj po go ste je nasta ja jo ob regio nal nih pre lo mih, zato lah ko gle de na odda lje nost od pre lo mov skle pa mo tudi o mož no sti nastan ka obpo tre snih poboč - nih pro ce sov. Ob potre sih v Ita li ji je 60 % poboč nih pro ce sov nasta lo v raz da lji do 10 km od pre lo - mov, nasta ja li pa so še do raz da lje 25 km (Gas pa ri ni s so de lav ci 1997; Espo si to s so de lav ci 2000; Pre sti nin zi in Rome ro 2000). Pri potre su v Po soč ju leta 1998 je 60 % podo rov nasta lo v raz da lji 400 m od pre lo mov, naj bolj odda ljen pa je bil 2 km od najb liž je ga pre lo ma. Med vse mi potre si na ozem - lju Slo ve ni je je 50 % potre sov z mag ni tu do nad 5 na sta lo v od da lje no sti do 2 km od pre lo mov (pre - gled ni ca 1). Pre gled ni ca 1: Pove za nost mag ni tu de potre sa in odda lje no sti epi cen tra od pre lo mov (last ni izra čun po podat kih: Poljak 2007; Kata log 2010; N = 1577). mag ni tu da šte vi lo potre sov 50 % potre sov je nasta lo 90 % potre sov je nasta lo v ka ta lo gu v od da lje no sti do km v od da lje no sti do km od pre lo mov od pre lo mov nad nad nad nad ,8 30 nad ,6 3 Ob potre su naj bolj niha jo zgor nji deli pobo čij, saj je tam viš ji potre sni pos pe šek zara di topo graf - ske ga učin ka. Do tega pri de, ko se potre sni valo vi od pobo čij odbi ja jo v no tra njost gor ske ga masi va, delo ma pa raz pr ši jo navz gor (Da vis in West 1973; Bouc hon 1973; Geli, Bard in Julien 1988; Natek, Komac in Zorn 2003). Ob potre su z mag ni tu do 6,7 pri Coa lin gi v Ka li for ni ji (ZDA) je bil vodo rav ni pos pe - šek na dnu poboč ja 0,3 g, 25 me trov viš je pa 0,5 g (Murphy s so de lav ci 2000; Pet ley in Murphy 2001), ampli tu da potre snih valov ob potre su 1987 v Whit tier Nar rows v Ka li for ni ji pa je bila deset krat viš ja na 60-me tr ski vzpe ti ni kot na oko liš ki rav ni ni (Spu dich, Hell weg in Lee 1996). Ra zum lji vo je torej, da so na sle me nih naj po go stej ši tudi obpo tre sni poboč ni pro ce si. Ob potre su v Nort hrid ge ju v Ka li for ni ji (M 6,7) je kar 56 % od pli tvih pla zov nasta lo na zgor nji četr ti ni pobo čij, na spod nji pa le 11 %. Ob potre su v Po soč ju leta 1998 so se tri četr ti ne skal nih podorov spro ži le v zgor nji polo vi ci pobo čij, nad rela tiv no viši no 700 m, četr ti na pa nad 1000 m nad dolin skim dnom. Za pri mer ja vo: polo vi ca (vseh) poboč nih pro ce sov iz slo ven ske Nacio nal ne podat kov ne baze zemelj skih pla zov se je spro ži la v spod nji polo vi ci pobo čij, do rela tiv ne viši ne 300 m nad dolin skim dnom. 118

3 Geografski vestnik 87-1, 2015 Metode Obpo tre sni poboč ni pro ce si so pomem ben preob li ko val ni dejav nik ovr šij, saj»od stra nju je jo«in obli - jo naj viš je, kon vek sne dele pobo čij, ozi ro ma zmanj šu je jo naklon naj str mej ših delov pobo čij (Meu nier, Hovius in Hai nes 2008). Pri opre de li tvi obpo tre snih podor nih obmo čij si lah ko poma ga mo tudi z lego melišč, saj se podori ob potre sih pro ži jo na območ jih, kjer so se pro ži li že v pre te klo sti (in so nasta la meliš ča). Tako se je leta 1998 kar polo vi ca podo rov spro ži la v vo do rav ni odda lje no sti manj kot 200 m od melišč, tri četr ti ne pa v raz da lji manj kot 500 m. Tret ji na podo rov se je spro ži la na nesta bil nih (Fs' niž ji od 0,2) kam ni nah (osem na robu kvar tar nih teras, šti ri najst pa na moren skem gra di vu), veči na pa v trd - nih, pogoj no sta bil nih kam ni nah (Fs' = 0,8 0,9), in sicer deset na dolo mi tu ter osem na apnen cu. 60 % podo rov se je spro ži lo na poboč jih z vi so kim kri tič nim pos peš kom, kjer sta k pro že nju prispe - vala raz po ka nost in pre pe re lost kam ni ne. Potre sa 1998 in 2004 sta v niž je lege pre sta vi la sko raj milijon m 3 gra di va, od tega je sla ba tret ji na osta la na poboč jih, peti na gra di va je dose gla vodo to - ke, polo vi ca pa lah ko dose že vodo to ke ob pri hod njih ekstrem nih pada vi nah (Mi koš, Faza rinc in Ribi čič 2006). Iz je men dotok sedi men tov v reke s po boč ni mi pro ce si pogo sto pov zro či nji ho vo zaje zi tev (Co sta in Schu ster 1988; Korup 2002; Korup, McSa ve ney in Davies 2004; Komac, Natek in Zorn 2008; Fan s so - de lav ci 2012). Zaje zi tve so pogo ste na tek ton sko dejav nih območ jih z ve li ki mi višin ski mi raz li ka mi med dnom dolin in vrho vi. Ob potre su v ki taj ski pokra ji ni Wenc huan je na 828 kra jih priš lo do del ne (40 %) ali popol ne (60 %) zaje zi tve rek. Pri zaje zi tvah pri de pri 60 % do pre bo ja v enem mese cu po nastan ku jezu, h ka snej šim pre bo jem pa pris pe va jo inten ziv ne pada vi ne. Prej ali slej pri de do pre bo ja v ve či ni pri me rov, in sicer pri 86 % (Fan s so de lav ci 2012). Na našem ozem lju je ob naj moč nej šem potre su na Slo ven skem z mag ni tu do 6,9 leta 1511 (Ko - šir in Cecić 2011) skal ni podor pod Idri jo zaje zil Idrij co, nad Bov cem pa» sta se dva sosed nja hriba zru ši la eden pro ti dru ge mu «in zapr la cesto čez Pre del (Cecić 2011, 28). V zad njem času so brez nepo sred ne zve ze s po tre si nasta le zaje zi tve ob podo ru v do li ni Tol min ke 10. maja 2004 (Ko mac in Zorn 2009) in ob zemelj skem pla zu v do li ni Luč ni ce (Ko mac, Natek in Zorn 2008). V Po soč ju je na začet ku holo ce na pod Polov ni kom dalj ši čas obsta ja lo Srpe niš ko jeze ro, ki bi lah ko bilo pove - za no s skal nim podo rom (Bu ser 1986; Zorn 2002a; Bavec s so de lav ci 2004, 276). Do zaje zi tve je prišlo tudi pod Dobra čem ob potre su 1348 (Zorn 2002b). V Slo ve ni ji je s tega vidi ka lah ko prob le ma tič - na prib liž no dese ti na pobočnih pro ce sov toli ko se jih je spro ži lo v majh ni odda lje no sti od vodo - to kov. Bolj še razu me va nje kom plek sne nara ve obpo tre snih poboč nih pro ce sov v po se lje nih gor skih pokra ji nah omo go ča pri la ga ja nje in pove ču je druž be no prož nost, pose bej v lu či načr to va nih umet - nih zaje zi tev, pose bej ker so za Posoč je zna čil ni vsi ome nje ni dejav ni ki, ki omo go ča jo nasta nek zaje - zi tev: pla zo vi tost ozi ro ma podor nost, s pre lo mi pogo je na tek ton ska dejav nost s po go sti mi potre si, raz po ka nost kam nin v pre lom nih conah zara di pre mi kov ob pre lo mih, veli ka rela tiv na višin ska raz li ka (pri Koba ri du je 2045 m) in pogo ste inten ziv ne pada vi ne (Ko mac 2005). S po moč jo New mar ko ve meto de, ki v geo gra fi ji ni uve ljav lje na, je pa za te name ne zelo pogo sto upo rab lja na v geo teh ni ki, smo za kam nin sko in potre sno pestro ozem lje Slo ve ni je izde la li zem lje vi de ver jet no sti nastan ka obpo tre snih poboč nih pro ce sov. V pris pev ku pred stav lja mo izra čun kri tič ne ga pos - peš ka in ver jet no sti pro že nja obpo tre snih poboč nih pro ce sov. Naj viš ji pri ča ko va ni potre sni pos pe šek tal je eden od pogla vit nih vzroč nih dejav ni kov potre snih poboč nih pro ce sov. Pre mi ki ob potre su namreč zmanj ša jo kohe ziv nost in striž no trd nost kam nin (Kee fer 1984; Harp in Jib son 1996; Kef fer, Wasow - ski in Del Gau dio s so de lav ci 2006). Izra čun ome nje nih prvin vklju ču je naklon pobo čij, kohe ziv nost in spe ci fič no težo kam nin, glo bi no in nag nje nost drsne plosk ve ter tež nost ni pos pe šek (Car son in Kirkby 1972; Wil son in Kee fer 1985; Miles in Ho 1999; Jib son, Harp in Mic hael 2000; Miles in Kee - fer 2001a; 2001b; Jib son in Mic hael 2009; Chen s so de lav ci 2014). 119

4 Blaž Komac Mo de li ra nje obpo tre snih poboč nih pro ce sov v Slo ve ni ji 2 Meto da New mar ko va meto da (New mark 1965) je name nje na oce ni ver jet no sti zdr sa toge ga tele sa ozi ro - ma gmo te, ki drsi po nag nje ni povr ši ni. Mož nost zdr sa smo izra ču na li iz kri tič ne ga pos peš ka (a c ). To je pos pe šek pri potre su, pri kate rem teo re tič no lah ko pri de do pre mi ka skal ne ali zemelj ske gmo te. Do pre mi ka pri de, ko potre sna sila ozi ro ma nje gov pos pe šek pre ma ga tre nje ozi ro ma striž no trd nost, zara - di česar pri de do drse nja. Oce ni li smo še dejav nik var no sti, ki opi su je mož nost pre mi ka zemelj skih gmot gle de na nji ho ve geo me han ske last no sti in naklon poboč ja (fak tor var no sti Fs'; Bis hop 1955) ter pri - ča ko va no teo re tič no veli kost in ver jet nost pre mi ka. Kri tič ni pos pe šek gle de na naklon površ ja smo izra ču na li kot: a = F 1 gsinα c ( ) s kjer sta a c kri tič ni pos pe šek gle de na naklon poboč ja pri dolo če ni vred no sti tež nost ne ga pos peš ka (g) in a c-v kri tič ni pos pe šek v vo do rav ni sme ri. Dejav nik var no sti (F s ') smo izra ču na li po enač bi: (1) c tanϕ mγ F = + s + w tanϕ γt sinα tanα γ tanα (2) kjer je α naklon pre mi ka nja gmo te, ki smo ga ize na či li z na klo nom površ ja [ra dia ni], φ' efek tiv ni striž - ni naklon (ra dia ni), c' efek tiv na kohe zi ja (kpa), α naklon poboč ja [ra dia ni], γ (γ w ) spe ci fič na teža kam nin ozi ro ma vode (kn/m 3 ), t debe li na pre mi ka jo če se gmo te (m), m pa njen nasi če ni delež [de se ti ne]. Ozna - ki Fs je dodan opuš čaj, ker gre za regio nal no oce no (Jib son 2009) in ne za dejav nik var no sti v ož jem pome nu bese de. Izra ču na ni kri tič ni pos pe šek, pri kate rem se lah ko spro ži jo poboč ni pro ce si, smo pri mer ja li s pri - ča ko va nim potre snim pos peš kom za Slo ve ni jo (La paj ne, Šket Mot ni kar in Zupan čič 2001) in ugo to vi li, kje ga pre se ga in lah ko pri de do potre snih poboč nih pro ce sov. Izra ču na li smo še New mar kov pre mik (cm) in nje go vo ver jet nost (%) ter ver jet nost pro že nja skal nih podo rov z upo ra bo enač be, ki so jo v 70. le - tih 20. sto let ja nare di li na pri me ru skal nih podo rov v Fur la ni ji. Pri izra ču nu s pro gra mom Arc GIS smo upo ra bi li 12,5-me tr ski digi tal ni model višin (Di gi tal ni 2015), poe no stav lje ni zem lje vid geo loš - ke sesta ve (Zem lje vid 2012) ter podat ke o legi pla zov (Ko mac s so de lav ci 2008) in obpo tre snih podo rov iz leta 1998 (Vi drih in Ribi čič 1998). New mar kov pre mik sicer ne ustre za nepo sred no dejan skim premi - kom ob potre sih, tem več je mera za pri ča ko va ni veli kost ni red pre mi kov tal ob potre sih v pri hod no sti (Jib son, Harp in Mic hael 2000): a log D = 0215, + log N 1 a c max 2341, 1438, a a c max ± 0510, (4) kjer je Dn New mar kov pre mik (cm), a c kri tič ni pos pe šek, pri kate rem lah ko pri de do poru ši tve, a max pa naj viš ji pri ča ko va ni potre sni pos pe šek (cm s- -2 ), ki ga pri mer ja mo s kri tič nim pos peš kom ter tako ugo to vi mo, ali je kri tič ni pos pe šek pre se žen. Oce ni mo lah ko tudi mož nost pre mi ka ozi ro ma ver jet - nost New mar ko ve ga pre mi ka. To smo izra ču na li z enač bo (Jib son, Harp in Mic hael 2000): ( ) P( f )= D 1565,, exp, N (5) kjer je P(f) oce nje na ver jet nost pre mi ka tal, D N pa New mar kov pre mik (cm) (sli ka 6). 120

5 Geografski vestnik 87-1, 2015 Metode Pre gled ni ca 2: Oce na trd no sti kam nin (Hoek in Brown 1980; 1988; Kolo ski, Schwarz in Tubbs 1989; Sjöberg 1997; Schel lart 2000; Guo 2013; Gal len, Clark in Godt 2014; Para me ters 2015; Shear 2015; Soil 2015). vr sta kam nin ko he zi ja striž ni naklon spe ci fič na teža (c', MPa) (φ', ) (y, k N/m 3 ) kvar tar na gli na, melj, pesek 0, kvar tar ni sili kat ni prod 0, kvar tar ni kar bo nat ni prod 0, kvar tar ni kon glo me rat 0, kvar tar ni grušč 0, kvar tar ni til in tilit 0, ter ciar ne gli ne 0, ter ciar ni peski 0, ter ciar ni peš če nja ki in kon glo me ra ti 0, ter ciar ni lapor ji 0, neo gen ski (li to tam nij ski) apnen ci 0, me zo zoj ski in ter ciar ni apnen ci 0, me zo zoj ski masi ven apne nec 0, me zo zoj ski ploš čat apne nec 0, me zo zoj ski apne nec in dolo mit 0, me zo zoj ski dolo mit 0, me zo zoj ske kar bo nat ne kla stič ne kam ni ne 0, pa leo zoj ski gli nov ci 0, pa leo zoj ski peš če njak 0, vul ka no kla sti ti (tuf) 0, pre dor ni ne 0, glo boč ni ne 0, sla bo odpor ne meta morf ne kam ni ne 0, od por ne meta morf ne kam ni ne (gnajs, blest nik) 0, pred kam brij ske viso ko me ta morf ne kami ne 0, Rezul ta ti in raz pra va S po moč jo oce nje nih podat kov o trd no sti kam nin (pre gled ni ca 1) in relief ni mi kazal ni ki, izra ču - na ni mi na pod la gi digi tal ne ga mode la višin, smo po New mar ko vi meto di izra ču na li dejav nik var no sti in od nje ga odvi sni kri tič ni pos pe šek za ozem lje Slo ve ni je ter ver jet nost New mar ko ve ga pre mi ka. Pro stor ska raz po re di tev dejav ni ka var no sti, ki pri ka zu je sta bil nost pobo čij, se uje ma s po dat ki o legi zemelj skih pla zov iz Nacio nal ne podat kov ne baze zemelj skih pla zov (sli ka 1): 60 % jih je na nesta bilnih območ jih, 4 % na pogoj no sta bil nih, 36 % pa na sta bil nih. Visok delež poboč nih pro ce sov na sta bil nih območ jih (sli ka 3) kaže na to, da podat kov na baza obse ga tudi skal ne podo re. To je posle di ca nee notnega zaje ma, kar smo že ugo tav lja li v pre te klo sti (Ko mac in Zorn 2007; Zorn in Komac 2008). Ze melj ski pla zo vi so obi čaj no pogo stej ši pri niz kih vred no stih kri tič ne ga pos peš ka tal (a c ), ko je za pre mik gra di va na poboč ju nuj na niž ja sila, skal nih podo rov pa je več pri viš jem kri tič nem pos pešku Sli ka 1: Zem lje vid sta bil no sti pobo čij v Slo ve ni ji, izra ču nan z de jav ni kom var no sti. p str. 122 Sli ka 2: Kri tič ni pos pe šek pobo čij v Slo ve ni ji. p str

6 km Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Avtor vsebine: Blaž Komac Avtorja zemljevida: Blaž Komac, Manca Volk Bahun Vir: GURS 2015 nizka stabilnost pobočja visoka zemeljski plaz skalni podor Legenda Blaž Komac Modeliranje obpotresnih pobočnih procesov v Sloveniji

7 km Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Avtor vsebine: Blaž Komac Avtorja zemljevida: Blaž Komac, Manca Volk Bahun Vir: GURS 2015 nizek kritični pospešek visok zemeljski plaz skalni podor Legenda Geografski vestnik 87-1, 2015 Metode 123

8 Blaž Komac Mo de li ra nje obpo tre snih poboč nih pro ce sov v Slo ve ni ji delež površine (%) pod 0,2 0,2 0,4 0,4 0,6 0,6 0,8 0,8 0,9 0,9 1,1 1,1 1,2 1,2 1,5 nad 1,5»dejavnik stabilnosti»kritični pospešek Sli ka 3: Dejav nik sta bil no sti in kri tič ni pos pe šek v Slo ve ni ji. (sli ki 2 in 3). Tri četr ti ne zabe le že nih poboč nih pro ce sov je na območ jih, ki jih model uvrš ča med niz - ke vred no sti kri tič ne ga pos peš ka, sla ba dese ti na je na območ jih z zmer no vred nost jo (juž na Slo ve ni ja), četr ti na pa pri viso kih (gor ske in viso ko gor ske pokra ji ne). Na območ jih z viš jim kri tič nim pos peš kom v vzpe tih pokra ji nah na obpo tre sne poboč ne pro ce se (sli ka 4) vpli va pred vsem vodo rav ni pos pe šek, zato so naj po go stej ši na ovrš jih. To smo v Slo ve ni ji že opa zo va li leta 1998 (Na tek, Komac in Zorn 2003), izra zi tej ši pa je ta pojav ob moč nej ših potre sih (Yong in Booth 2011). Izra ču na ni kri tič ni pos pe šek bi bil ob potre su s po vrat no dobo 475 let (La paj ne, Šket Mot ni kar in Zupan čič 2001) lah ko pre se žen v gor skih pokra ji nah iz pla sto vi te ga apnen ca in dolo mi ta ter na raz gi - ba nih območ jih iz geo me han sko meh kej ših kla stič nih sedi ment nih kam nin in sedi men tov: Posav sko hri bov je, Julij ske Alpe, Stroj na, Koz jak in Pohor je ter Slo ven ske gori ce, Cer kljan sko, Škof je loš ko, Pol - ho graj sko in Rov tar sko hri bov je in Kam niš ko-sa vinj ske Alpe. Vidrih in Ribi čič (1994) sta zelo viso ko ver jet nost nji ho ve ga pojav lja nja ugo to vi la za Koba riš ko, viso ko ver jet nost pa za Julij ske in Kam niš ko-sa - vinj ske Alpe. Zgor nje oce ne potr ju je tudi zem lje vid na sli ki 4, ki pri ka zu je območ ja z več jo mož nost jo nastan - ka obpo tre snih poboč nih pro ce sov. Zem lje vid ne raz li ku je zemelj skih pla zov od skal nih podo rov, tem več pri ka zu je območ ja, kjer potre sni pos pe šek gle de na odpor nost kam nin in naklon pobo čij (teo re tič no) lah ko pre se že kri tič ni pos pe šek, pri kate rem pri de do pre mi ka. Z me to do je mogo če oce ni ti tudi veli - kost obpo tre sne ga pre mi ka poboč ja v cen ti me trih (angleško New mark dis pla ce ment), kar pri ka zu je sli ka 5. Veli kost pri ča ko va ne ga pre mi ka je odvi sna od potre sne ga pos peš ka in last no sti poboč ja. Izra ču na na vred nost nam pove, kje lah ko pri de do pre mi kov poboč ja dolo če ne veli ko sti. Pri ča ko va ni pre mi ki so Sli ka 4: Območ ja, kjer pos pe šek ob potre su lah ko pre se že kri tič ni pos pe šek. p Sli ka 5: New mar kov pre mik in nje go va ver jet nost pri ka za na so le območ ja, kjer sta pozi tiv ni obe vred no sti. p str. 126 Sli ka 6: Mož nost nastan ka potre snih podo rov po sta ti stič ni meto di (Va la gus sa, Frat ti ni in Cro sta 2014). p str

9 km Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Avtor vsebine: Blaž Komac Avtorja zemljevida: Blaž Komac, Manca Volk Bahun Vir: GURS 2015 nizka verjetnost presežka kritičnega pospeška visoka zemeljski plaz skalni podor Legenda Geografski vestnik 87-1, 2015 Metode 125

10 km Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Avtor vsebine: Blaž Komac Avtorja zemljevida: Blaž Komac, Manca Volk Bahun Vir: GURS nad 9 cm / nad 25 % nad 9 cm / % 8 9 cm / % 8 9 cm / % 8 9 cm / 12 15% 7 8 cm / % 7 8 cm / pod 12 % 6 7 cm / pod 12 % Newmarkov premik / verjetnost Legenda zemeljski plaz skalni podor Blaž Komac Modeliranje obpotresnih pobočnih procesov v Sloveniji

11 km Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Avtor vsebine: Blaž Komac Avtorja zemljevida: Blaž Komac, Manca Volk Bahun Vir: GURS 2015 nizka verjetnost za nastnek podora visoka zemeljski plaz skalni podor Legenda Geografski vestnik 87-1, 2015 Metode 127

12 Blaž Komac Mo de li ra nje obpo tre snih poboč nih pro ce sov v Slo ve ni ji obi čaj no pod ce nje ni, kljub temu pa dobi mo okvir no oce no mož nih veli ko sti defor ma cij pobo čij ob potre - snih pla zo vih (Jib son 1993). Ker z zem lje vi da na sli ki 4 brez poz na va nja kra jev nih raz mer ni povsem jasno, kate re poboč ne pro - ce se opi su je, smo podat ke z zem lje vi da pri mer ja li z re zul ta ti sta ti stič ne ana li ze mož no sti pro že nja obpo tre snih skal nih podo rov. Vala gus sa, Frat ti ni in Cro sta (2014) so namreč na pri me ru 1006-ih obpo - tre snih podo rov v Fur la ni ji 1976 ugo to vi li, da na nji ho vo pro že nje naj bolj vpli va jo naklon, potre sna nevar nost in ukriv lje nost površ ja. Podor nost so izra ču na li z enač bo: D (ver jet nost nesta bil no sti poboč ja) = 4,73 + 0,067.S+0,0041. PGA + 0,00011.C (3) kjer je S na klon površ ja (sto pi nje), PGA pri ča ko va ni potre sni pos pe šek tal (cm s- -2 ), C sk pa skup na ukriv - lje nost površ ja (m/m). Po tej meto di bi bila ob potre su nesta bil na veči na str mih vzpe tih pokra jin, saj last no sti kam nin niso upo šte va ne. Meto da slab še napo ve območ ja pro že nja zemelj skih pla zov kot metoda potre sne ga pos peš ka, bolje pa skal ne podo re (sli ka 6). Na če lo ma meto da ni nepo sred no pre nos lji va na območ ja z dru gač ni mi kam ni na mi in relie fom, kot so bili tisti, na pod la gi kate rih je bila nare je na. Ker pa teme lji na raz me ro ma veli kem območ ju s pestro kam nin sko sesta vo (na preu če va nem območ ju pre vla du je jo dolo mit, apne nec, fli šne kam ni ne, pri sotni pa so še alu vial ni in jezer ski sedi men ti ter kon glo me rat in bre ča, pa tudi peš če njak in lapo ro vec), menimo, da je pri mer na za regio nal no oce no mož no sti nastan ka obpo tre snih skal nih podo rov. Rezul ta ti kažejo, da je za napo ve do va nje obpo tre snih zemelj skih pla zov pri mer nej ša meto da kri tič ne ga pos peš ka, za napo - ve do va nje skal nih podo rov pa prav kar opi sa na meto da (sli ka 7) delež površine (%) indeks podori (Chen s sodelavci 2014) podori (Valagusa s sodelavci 2014) plazovi (Chen s sodelavci 2014) plazovi (Valagusa s sodelavci 2014) Sli ka 7: Pri mer ja va učin ko vi to sti metod (Chen s so de lav ci 2014; Vala gus sa, Frat ti ni in Cro sta 2014) za ugo tav lja nje pla zo vi to sti (rde če) in podor no sti (mo dro). 128

13 Geografski vestnik 87-1, 2015 Metode 4 Sklep New mar ko va meto da omo go ča vpo gled v lego in dina mi ko obpo tre snih poboč nih pro ce sov. Čeprav tako kot vsi mode li pos plo šu je kom plek sno pokra jin sko stvar nost (pred po stav lja na pri mer vzpo rednost drsne plosk ve s po boč jem, ena ko mer no striž no trd nost poboč ja, ena ko mer no glo bi no in nasi če nost pre mi ka jo če se gmo te), omo go ča ana li zo z geo graf ski mi infor ma cij ski mi siste mi. Tako dobi mo vpogled v pro stor sko raz po re di tev obpo tre snih poboč nih pro ce sov (pred vsem zemelj ske pla zo ve) in regio nalne raz li ke v pri ča ko va nih pre mi kih tal, pa tudi nji ho vo ver jet nost. Model je pri me ren za anali zo na državni in regio nal ni rav ni, za natanč nej ši pri kaz pa bi mora li nare di ti labo ra to rij ske ana li ze last no sti kam nin in sedi men tov, pose bej nji ho ve geo me han ske trd no sti, pa tudi raz po ka nost in zasi če no sti z vodo, ki močno vpli va na pla ze nje (in s tem tudi na rezul ta te mode la). Meto da je pri mer na za ugo tav lja nje obmo čij, kjer ob potre sih lah ko pri de do pre mi kov gra di va na poboč jih ozi ro ma nastan ka zemelj skih pla zov, ne more mo pa z njo oce ni ti mož no sti obpo tre snih pre mi kov na dolo če nem poboč ju. Na pod la gi rezul ta tov v tem član ku opi sa ne ga mode li ra nja skle pa mo, da lah ko prib liž no tret ji no poboč nih pro ce sov v Na cio nal ni podat kov ni bazi zemelj skih pla zov pri šte je mo k skal nim podo rom. Meto da raz me ro ma dobro napo ve pla zo vi tost, saj se je sko raj 60 % poboč nih pro ce sov iz podat kov ne baze spro ži lo na območ jih, ki so bila ovred no te na kot nesta bil na, sko raj vsi pa na območ jih z niz kim kri - tič nim pos peš kom. S po moč jo New mar ko ve meto de smo oce ni li tudi veli kost in ver jet nost pre mi ka tal ob potre sih. Meto da daje z upo ra bo kri tič ne ga pos peš ka vpo gled v ene ga od pomemb nih vzro kov nastan ka poboč nih pro ce sov (po tre si). V član ku pred stav lja mo tudi oce no mož no sti nastan ka skal nih podo rov ob potre sih z enač bo, ki teme lji na podat kih tiso čih skal nih podo rov po potre su v Fur la ni ji leta Ugo tav lja mo, da je prib - liž no polo vi ca skal nih podo rov po potre su v Po soč ju leta 1998 nasta la na območ jih z vi so ko oce nje no mož nost jo nastan ka skal nih podo rov in v bli ži ni pre lo mov. Do bra last nost opi sa nih račun skih pri sto pov je mož nost oce ne inten zi te te potre sa na nepo se ljenih, odroč nih območ jih in vred no te nje zem lje vi dov potre sne, pla zov ne in podor ne ter poplav ne nevar no - sti, kjer je ote že no nepo sred no mer je nje pre mi kov tal ob potre sih, kar je pomem ben napo ve do val ni dejav nik za pro že nje potre snih poboč nih pro ce sov. Zem lje vi di, ki jih izde la mo s pred stav lje no meto do, so sicer pri mer ni za upo ra bo na regio nal ni rav ni ozi ro ma so bolj infor ma tiv ne ga zna ča ja, saj ne upo - šte va jo vsa ko krat nih raz mer in kra jev nih last no sti kam nin. Kljub temu pa jih lah ko šte je mo za ene ga od virov za bolj še razu me va nje sou či no va nja pro ce sov v po kra ji ni (po tres in poboč ni pro ce si), s tem pa tudi kot pris pe vek za bolj šo pri prav lje nost na med seboj pove za ne ali sood vi sne (ka skad ne) narav ne nesreče. Pri ka za ni zem lje vi di so torej tudi posred no meri lo za ugo tav lja nje prož no sti pokra ji ne v smi slu hitro - sti obno ve (po vrat na doba poboč nih pro ce sov pove či ni ni zna na, več pa ima mo podat kov o po vrat ni dobi spro žil nih dejav ni kov, kot so pada vi ne in potre si) in v smi slu pri prav lje no sti na narav ne nesre če. Čla nek tako prav za prav obrav na va kar šti ri narav ne nesre če, ki so med seboj lah ko pove za ne: potres, zemelj ski plaz, skal ni podor in popla ve. 5 Viri in lite ra tu ra Ba vec, M., Tulaczyk, S. M., Mahan, S. A., Stock, G. M. 2004: Late Quar ter nary gla cia tion of the Upper Soča river region (Sout hern Julian Alps, NW Slo ve nia). Sedi men tary Geo logy 165, 3-4. Amsterdam. DOI: geo Bis hop, A. W. 1955: The use of the slip circ le in the sta bi lity analy sis of slo pe. Geo tech ni que 5-1. London. Bouc hon, M. 1973: Effect of topo graphy on sur fa ce motion. Bul le tin of the Sei smo lo gi cal Society of Ame ri ca Ber ke ley. Bu ser, S. 1986: Osnov na geo loš ka kar ta SFRJ 1 : , tol mač lista Tol min in Videm (Udi ne). Zvezni geo loš ki zavod. Beo grad. 129

14 Blaž Komac Mo de li ra nje obpo tre snih poboč nih pro ce sov v Slo ve ni ji Car son, M. A., Kirkby, M. J. 1972: Hill slo pe-form and pro cess. Cam brid ge Geo grap hi cal Stu dies 3. Cambrid ge. Cecić, I. 2011: Idrij ski potres 26. mar ca 1511 kaj prav za prav vemo o njem? Geo graf ski obzor nik Ljub lja na. Chen, X.-L., Lui, C.-G., Lu, Y., Lin, C.-X. 2014: Cri ti cal acce le ra tion as a cri te rion in sei smic land - sli de sus cep ti bi lity asses sment. Geo morp ho logy 217. Amster dam. DOI: j.geo morph Co sta, J. E., Schu ster, R. L. 1988: The for ma tion and fai lu re of natu ral dams. Geo lo gi cal Society of Ame rica Bul le tin Boul der. DOI: Da vis, L. L., West, L. R. 1973: Obser ved effects of topo graphy on ground motion. Bul le tin of the Seismo - lo gi cal Society of Ame ri ca 63. Ber ke ley. Di gi tal ni model višin. Geo det ska upra va Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na. Med mrež je: stor.gov.si/ si/zbir ke_pro stor skih_po dat kov/to po graf ski_in_kar to graf ski_po dat ki/di gi tal ni_mo del_vi sin ( ). Es po si to, E., Por fi do, S., Simo nel li, A. L., Mastro lo ren zo, G., Iac ca ri no, G. 2000: Land sli des and other sur fa ce effects indu ced by the 1997 Umbria-Marc he sei smic sequen ce. Engi nee ring Geo logy 58, 3-4. Amster dam. DOI: Fan, X., van Westen, C.J., Xua, Q., Gorum, T., Dai, C. 2012: Analy sis of land sli de dams indu ced by the 2008 Wenc huan earth qua ke. Jour nal of Asian Earth Scien ces Oxford. DOI: j.jse aes Gal len, S. F., Clark, M. K., Godt, J. W. 2014: Cosei smic land sli des reveal near-sur fa ce rock strength in a hig hre lief, tec to ni cally acti ve set ting. Geo logy Boul der. DOI: G Gas pa ri ni, C., Anzi dei, M., Con te, S., Del Mese, S., De Rubeis, V., Mara mai, A., Mas suc ci, A,. Riguz zi, F., Ter tul lia ni, A., Tosi, P., Van nuc ci, C., Vecc hi, M. 1997: Inda gi ne macro sei smi ca per la sequenza sismi ca Umbro-Marc hi gia na set tem bre ot to bre ING 593. Bolog na. Geli, L., Bard, P. Y., Julien, B. 1988: The effect of topo graphy on earth qua ke ground motion: a re view and new results. Bul le tin of the Sei smo lo gi cal Society of Ame ri ca Ber ke ley. Gro šelj, K. 2004: Potres v Po soč ju Ujma Ljub lja na. Guo, W. D. 2013: Theory and Prac ti ce of Pile Foun da tions. Boca Raton. Harp, E. L., Jib son, R. W. 1996: Land sli des trig ge red by the 1994 Nort hrid ge, Cali for nia earth qua ke. Bulletin of the Sei smo lo gi cal Society of Ame ri ca 86-1b. Ber ke ley. Hoek E., Brown, E. T. 1980: Under ground Exca va tions in Rock. Lon don. Hoek, E., Brown, E. T. 1988: The Hoek-Brown fai lu re cri te rion a 1988 up da te. Pro cee dings of the 15th Cana dian Rock Mec ha nics Sympo sium. Toron to. Jib son, R. W. 1993: Pre dic ting earth qua ke-in du ced land sli de dis pla ce ment using New mark's sli ding block analy sis. Trans por ta tion Research Record Was hing ton. Jib son, R. W. 2007: Regres sion models for esti ma ting cosei smic land sli de dis pla ce menz. Engi nee ring Geo logy 91, 2-4. DOI: geo Jib son, R. W., Harp, E. L., Mic hael, J. M. 2000: A met hod for pro du cing digi tal pro ba bi li stic sei smic land - sli de hazard maps. Engi nee ring Geo logy 58, 3-4. Amster dam. DOI: S (00) Jib son, R. W., Mic hael, J. A. 2009: Maps sho wing sei smic land sli de hazard in Anc ho ra ge, Ala ska. Medmrežje: ( ). Ka ta log potre sov. Agen ci ja Repub li ke Slo ve ni je za oko lje. Ljub lja na, Med mrež je: geo por tal/ca ta log/search/re sour ce/de tails.page?uuid=%7b8803c868-0c29-4b7e-b6c f392%7d ( ). Kee fer, D. K. 1984: Land sli des cau sed by earth qua kes. Geo lo gi cal Society of Ame ri ca Bul le tin Boulder. DOI: 130

15 Geografski vestnik 87-1, 2015 Metode Kee fer, D. K., Wasow ski, J., Del Gau dio, V. 2006: Spe cial issue from the Euro pean Geos cien ces Union Sympo sium on land sli des indu ced by earth qua ke and vol ca nic acti vity. Engi nee ring Geo logy 86, 2-3. Amster dam. DOI: geo Ko lo ski, J. W., Schwarz, S. D., Tubbs, D. W. 1989: Geo tech ni cal pro per ties of geo lo gic mate rials. Engi - nee ring Geo logy in Was hing ton 1. Was hing ton Divi sion of Geo logy and Earth Resour ces Bul le tin 78. Med mrež je: tech/geo tech.htm ( ). Ko mac, B., Natek, K., Zorn, M. 2008: Geo graf ski vidi ki poplav v Slo ve ni ji. Geo gra fi ja Slo ve ni je 20. Ljubljana. Ko mac, B., Zorn, M. 2002: Recent ni poboč ni pro ce si v Zgor njem Posoč ju. Geo graf ski obzor nik Ljub lja na. Ko mac, B., Zorn, M. 2007: Poboč ni pro ce si in člo vek. Geo gra fi ja Slo ve ni je 15. Ljub lja na. Ko mac, B., Zorn, M. 2009: Pokra jin ski učin ki skal ne ga podo ra v Po lo gu. Geo graf ski vest nik Ljubljana. Ko mac, M. 2005: Inten ziv ne pada vi ne kot spro žil ni dejav nik pri pojav lja nju pla zov v Slo ve ni ji. Geo - lo gi ja Ljub lja na. DOI: lo gi ja Ko mac, M., Faj far, D., Rav nik, D., Ribi čič, M. 2008: Nacio nal na podat kov na baza zemelj skih pla zov. Geo graf ski infor ma cij ski siste mi v Slo ve ni ji Ljub lja na. Ko rup, O. 2002: Recent research on land sli de dams a li te ra tu re review with spe cial atten tion to New Zea - land. Pro gress in Physi cal Geo graphy Lon don. DOI: Ko rup, O., McSa ve ney, M. J., Davies, T. R. H. 2004: Sedi ment gene ra tion and deli very from lar ge historic land sli des in the Sout hern Alps, New Zea land. Geo morp ho logy 61, 1-2. Amster dam. DOI: morph Ko šir, M., Cecić, I. 2011: Potres 26. mar ca 1511 v lu či novih razi skav. Idrij ski raz gle di Idri ja. La paj ne, J., Šket Mot ni kar, B., Zupan čič, P. 2001: Pro jekt ni pos pe šek tal [g] s po vrat no dobo 475 let. Upra va Repub li ke Slo ve ni je za geo fi zi ko. Ljub lja na. Meu nier, P., Hovius, N., Hai nes, J. A. 2008: Topo grap hic site effects and the loca tion of earth qua ke induced land sli des. Earth and Pla ne tary Scien ce Let ters 275, 3-4. Amster dam. DOI: j.epsl Mi koš., M., Faza rinc, R., Ribi čič, M. 2006: Sedi ment pro duc tion and deli very from recent lar ge land - sli des and earth qua ke-in du ced rock falls in the Upper Soča River Val ley, Slo ve nia. Engi nee ring Geo logy 86, 2-3. Amster dam. DOI: geo Mi les, S. B., Ho, C. L. 1999: Rigo rous land sli de hazard zona tion using New mark's met hod and sto hastic ground motion simu la tion. Soil Dyna mics and Earth qua ke Engi nee ring Sout hamp ton. DOI: Mi les, S. B., Kee fer, D. K. 2001a: Sei smic land sli de hazard for the city of Ber ke ley, Cali for nia. US Geo - lo gi cal Sur vey Mis cel la ne ous Field Stu dies Map MF Med mrež je; /2378/ ( ). Mi les, S. B., Kee fer, D. K. 2001b: Sei smic land sli de hazard for the cities of Oakland and Pied mont, California: US Geo lo gi cal Sur vey Mis cel la ne ous Field Stu dies Map MF Med mrež je: ( ). Murphy, W., Pet ley, D. N., Ris don, G., Chien, M. C. 2000: Topo grap hic effects inf luen cing lar ge sca le slo pe fai lu re during the 21st Sep tem ber Chic hi earth qu ke, Tai wan. Pro cee dings of the Second Euro-Con fe ren ce on Glo bal Chan ge and Cata strop he Risk Mana ge ment Earth qua ke Risks in Euro - pe. Med mrež je: sa.ac.at/re search/rms/july2000/pa pers/murphy0709.pdf ( ). Na tek, K., Komac, B., Zorn, M. 2003: Mass move ments in the Julian Alps (Slo ve nia) in the after math of the Easter earth qua ke on April 12, Stu dia geo morp ho lo gi ca Car pat ho-bal ca ni ca 37. Warszawa. New mark, N. M. 1965: Effects of earth qua kes on dams and embank ments. Geo tech ni que London. Pa ra me ters of rocks. Fine civil soft wa re engi nee ring. Med mrež je: ne soft wa re.eu/help/geo5/ en/pa ra me ters-of-rocks-01/ ( ). Pet ley, D. N., Murphy, W. 2001: Topo grap hic ampli fi ca tion and the ini tia tion of land sli des in Tai wan. Pro cee dings of the fifth Inter na tio nal Con fe ren ce on Geo morp ho logy. Tok yo. 131

16 Blaž Komac Mo de li ra nje obpo tre snih poboč nih pro ce sov v Slo ve ni ji Po ljak, M. 2007: Struk tur no-tek ton ska kar ta Slo ve ni je 1 : , izde la na po podat kih Osnov ne geo - loš ke kar te SFRJ 1 : Ljub lja na. Pre sti nin zi, A., Romeo, R. 2000: Earth qua ke-in du ced ground fai lu res in Italy. Engi nee ring Geo logy 58, 3-4. Amster dam. DOI: Schel lart, W. P. 2000: Shear test results for cohe sion and fric tion coef fi cients for dif fe rent gra nu lar mate - rials: sca ling impli ca tions for their usa ge in ana lo gue model ling. Tec to nophy sics 324, 1-2. Amster dam. DOI: Shear Strength and Dis con ti nui ties. Med mrež je: cien ce.com/hoek/cor ner/4_shear_ strength_of_dis con ti nui ties.pdf ( ). Sjöberg, J. 1997: Esti ma ting Rock Mass Strength Using the Hoek-Brown Fai lu re Cri te ria and Rock Mass Clas si fi ca tion. Luleå. Soil and Rock Clas si fi ca tion, Sim ple Tests, and Cor re la tions. Med mrež je: re te kinc.com/ do cu ments/app-c.pdf ( ). Spu dich, P., Hell weg, M., Lee, W. H. K. 1996: Direc tio nal topo grap hic site res pon se at Tar za na observed in afters hocks of the 1994 Nort hrid ge, Cali for nia, earth qua ke: impli ca tions for mains hock motions. Bul le tin of the Sei smo lo gi cal Society of Ame ri ca Ber ke ley. Va la gus sa, A., Frat ti ni, P., Cro sta, G. B. 2014: Quan ti ta ti ve pro ba bi li stic hazard analy sis of earth quake-in - du ced rock falls. Land sli de Scien ce for a Sa fer Geoen vi ron ment 3. Hei del berg. DOI: / _33 Vi drih, R., Ribi čič, M. 1994: Vpliv potre sov na nasta nek pla zov v Slo ve ni ji. Prvo slo ven sko pos ve tovanje o ze melj skih pla zo vih. Idri ja. Vi drih, R., Ribi čič, M. 1998: Poru ši tve narav ne ga rav no tež ja v hri bi nah ob potre su 12. apri la Geolo - gi ja 41. Ljub lja na. DOI: lo gi ja Vi drih, R., Ribi čič, M., Suha dolc, P. 2001: Seiz mo lo gi cal effects on rocks during the 12. April 1998 upper Soča Ter ri tory earth qua ke (NW Slo ve nia). Tec to nophy sics 330, 3-4. Amster dam. DOI: /S (00) Wil son, R. C., Kee fer, D. K. 1985: Pre dic ting areal limits of earth qua ke-in du ced land sli ding. Eva lua ting Earth qua ke Hazards in the Los Ange les Region An earth-scien ce pers pec ti ve. U. S. Geo lo gi cal Sur vey Pro fes sio nal Papers Yin, Y., Wang, F., Sun, P. 2009: Land sli de hazards trig ge red by the 2008 Wenc huan earth qua ke, Sic huan, Chi na. Land sli des 6-2. Ber lin. DOI: Yong, C., Booth, D. C. 2011: The Wenc huan Earth qua ke of 2008: Ana tomy of a Di sa ster Ana tomy of a Di sa ster. Ber lin. DOI: Zem lje vid tipov kam nin. Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU, raz li či ca Ljub lja - na, Zorn, M. 2002a: Rock falls in Slo ve ne Alps. Geo graf ski zbor nik 42. Ljub lja na. Zorn, M. 2002b: Podo ri na Dobra ču. Geo graf ski vest nik Ljub lja na. Zorn, M., Komac, B. 2008: Zemelj ski pla zo vi v Slo ve ni ji. Geo ri tem 8. Ljub lja na. 6 Summary: Co-seismic slope processes in Slovenia (translated by Nataša Pregl) Concurrent slope processes often cause the most damage during earthquakes. Whereas events like these only received global attention during the earthquake in the Chinese region of Wenchuan in 2008, Slovenia experienced them on April 12th 1998 when approximately a hundred rockfalls were triggered during the strongest earthquake on Slovenian territory in the 20th century. Apart from slope stability, one of the main causal factors of seismic slope processes is the expected peak ground acceleration. The article describes an assessment of the critical ground or slope acceleration 132

17 Geografski vestnik 87-1, 2015 Metode and stability on Slovenian territory, and therefore an estimate of the risk of slope process activation and expected ground movements during earthquakes. A calculation of the abovementioned elements by means of the so-called Newmark's method includes slope inclination, cohesion and specific rock weight, the depth and inclination of the slide surface as well as gravitational acceleration. The estimated peak ground acceleration for Slovenia with a return period of 475 years was also taken into consideration. The result was evaluated based on the data on slope processes obtained from the Slovenian National Landslide Database, and on the rockfalls that were triggered during the earthquake in Soča Valley in Based on relief and rock data, the critical acceleration that may trigger slope processes was calculated for the territory of Slovenia. The critical acceleration value was then compared with the expected earthquake acceleration to establish the areas with a higher risk of seismic slope processes. Both the safety factor and the Newmark's movement were calculated for these areas as well. The spatial distribution of the safety factor that shows the stability of slopes very well matches the data on the position of slope processes from the Slovenian National Landslide Database, i.e. 60% of landslides are in unstable areas, 4% in relatively stable areas and 36% in stable areas. Landslides usually occur more frequently at lower values of critical ground acceleration, and less frequently at higher values since a higher critical acceleration value means that a stronger force is needed to activate the movement of the slope or the material accumulated on the slope. Three quarters of the recorded slope processes have been triggered at low critical acceleration values, less than a tenth was triggered at moderate values and a quarter was triggered at high values. A comparison of the calculated critical acceleration and the acceleration demonstrated during earthquakes of expected magnitude (Lapajne, Šket Motnikar and Zupančič 2001) shows that during an earthquake with a return period of 475 years, the critical acceleration of slopes was obtained mainly in the Alpine Sava Hills, the Julian Alps, on Strojna, Kozjak and Pohorje, in Slovenske gorice, in the Cerkno, Škofja Loka, Polhov Gradec and Rovte hills, and in the Kamnik-Savinja Alps. In addition, the position of unstable slopes for such processes in Slovenia was calculated based on the statistical analysis of 1006 co-seismic rockfalls in the Friuli region in Further on, co-seismic slope processes were analysed from the perspective of their position on the slope and based on faults. During earthquakes, slope processes most frequently start on the upper parts of the slopes where the seismic acceleration is higher due to the topographical effect and because of stronger oscillation in comparison with the lower parts and near the faults. During the Soča Valley earthquake in 1998, most of the slope processes were triggered a few hundred metres above the bottom of the valley (Natek, Komac and Zorn 2003). Approximately half of them were rockfalls. Co-seismic slope processes are an important factor in the reshaping of mountain ridges since they»remove«and round off the highest, convex parts of the slopes and reduce the inclination of the steepest parts of the slopes respectively, and at the same time ensure an exceptional inflow of sediments into the rivers which often causes their impoundment. This article estimates the risk of landslide and rockfall activation during in the event of an earthquake. The methods described are applicable for assessment on a regional level. The Newmark's method that takes into consideration the properties of rocks and the surface relief can be used for evaluating the statistical methods of landslide risk assessment (Zorn in Komac 2008). According to our estimates, roughly a third of the slope processes recorded in the Slovenian National Landslide Database can be classified as rockfalls. 133

18 134