SPINOZIN GEOMETRIJSKI METOD

Transcription

1 Arhe X, 19/2013 UDK 1 Spinoza : : Descartes : Euclides : Originalni naučni rad Original Scientific Article UNA POPOVIĆ 1 Filozofski fakultet, Univerzitet u Novom Sadu SPINOZIN GEOMETRIJSKI METOD S a ž e t a k : Spi n o z i n ge o m e t r ij s k i m e t o d u ovo m r a d u i s pi t u je s e u p o r e đ e nju s a D e k a r t o v i m i Eukli do vim me to di ma, a sa ci ljem da se uka že na oso be ni ka rak ter ovog me to da, ka kav je ponu đen u E t i c i. A n a l i z e fo k u si r a ju ge o m e t r ij s k i m e t o d k a o m e t o d i z l a g a nja, p r o ble m a t i z u ju g a k a o m e t o d s a z n a nja i m e t o d o t k r i ć a, t e k a o m e t o d i m a n e n t a n Spi n o z i n oj m i sl i. Na p o ko n, a n a l i- z e u p r v i pl a n s t a vlja ju Spi n o z i n o d n o s p r e m a č i t a o c u, t e s e i z t e p e r s p e k t i v e d o d a t n o o s ve t lja v a s m i s a o ge o m e t r ij s kog m e t o d a. Ključ ne re či: Spi n o z a, m e t o d, m o r e ge o m e t r i c o, De kart, Euklid Spi no z i n ge o me t r ij s k i me t o d, ko ji m je i z lo ž io s vo je f i lo z of s ke s t a vo ve u s vom c e n - tral nom de lu Et i k a, pred sta vlja oso be no sve do čan stvo o ka rak te ru mo der ne, no vo ve - kov ne fi lo zo fi je. Ne sa mo da se on, baš kao me tod, is ti če u kon tek stu jed nog vre me na ko je je u m no go me r a z m a t r a lo i s p r av n e m e t o d e m i šlje nja, t e ž i lo ut v r đ i va nju mo g u ć no - sti iz ve snog sa zna nja, te re for mi na u ka reč ju, mi sli lo me tod, već se on i unu tar ta ko po sta vlje ne te me me to da iz dva ja kao neo bi čan i ne po no vljen, a opet, sa dru ge stra ne, k a o, č i n i s e, p r i r o d n a p o sle d i c a p o s t av k i r a c i o n a l i s t ič ke f i lo z o f i je. Spi no z i n me t o d je, t r e b a d o d a t i, i je d n a o d n aj ve ć i h p r e p r e k a u t u m a č e nju nje go vog d e l a, ia ko je t r e b a lo d a uzro ku je ne što sa svim su prot no. Na po kon, Spi no zin ge o me trij ski me tod je me tod ko - ji m je nje go va f i lo z o f i ja i z lo ž e n a, što je na gla še no u sa mom na zi vu de la, te se ta ko po sa mom svom ci lju i upo tre bi raz li ku je od, re ci mo, De kar to vog me to da sum nje ili ana - l i t ič kog me t o d a. Ova ko ocr tan pro blem me to da kod Spi no ze bi će pred met na še ras pra ve. Njen cilj je ne sa mo da pred sta vi, već i da pro ble ma ti zu je raz li či te na či ne na ko je se Spi no zin met o d mo ž e s a g le d a t i, o d no s no d a u fo k u s p o s t a v i mo g u ć a nji ho va p o ve z i va nja. U t om ko n t e k s t u r a d ć e s e p r e s ve g a fo k u si r a t i n a n e ke og le d n e t a č ke, p o r e đe nja Spi no z i nog me to da sa al ter na tiv nim pri stu pi ma, pre sve ga Dekartоvim, a se kun dar no i Eukli do - v i m. O va k av p os t up a k n e t r eb a shvat it i k a o r e ko n s t r u k c i ju ut i c a ja ko ji s u fo r m i r a l i Spi no zi no de lo: iako je u tu ma če nji ma Spi no ze i ovaj po stu pak pri hva ćen i če sto upo - tre blja van, te se čak tvr di i to da se Et i k a mo ž e č i t a t i k a o i m pl i c it n a k r i t i k a f i lo z of s k i h 1 adresa autora: una.popovic@gmail.com

2 27 s u p a r n i k a k r i t i k a ko je s e Spi no z a e k s pl i c it no k lo n io, 2 t a k va p e r s p e k t i va p r e d s t a vlja - će sa mo po za di nu na šeg ra da, te sto ga ne pre ten du je mo na is crp nost u na vo đe nju mo - g u ć i h o p o n e n a t a i k r i t i ko va n i h p o z i c i ja. A NA LI T IČ KO I SI N T E T IČ KO I Z LA GA NJ E M E TA F I Z I K E Ka da je bio upi tan zbog če ga je svo je Me d i t a c i je n a pi s a o u p r a vo k a o me d i t a c i je dru gim re či ma, zbog če ga svo je mi sli ni je iz lo žio si stem ski, po de duk tiv nom ge o me - t r ij s kom mo d e lu, D ek a r t je o dgovor io d a m et a f i z i k a n e mo r a bi t i i z lo ž e n a n a t a k av na čin, i da šta vi še ni sa ma ge o me tri ja ne mo ra bi ti iz lo že na m o r e ge o m e t r i c o. 3 Iako z a n i m ljiv, ovaj p r e o k r e t pi t a nja i k r it ike koji s u mu u pu ć e n i n e i s c r plju je D e k a r t o ve r a z lo ge d a s e o d lu č i z a m e t o d me d i t a c i ja. P r a v i r a z log, z a p r a vo, mo ž e mo p r o n a ć i n a sko ro sva koj stra ni po me nu tog de la: De kart sma tra da se u pi ta nji ma me ta fi zi ke, u pog le d u nje n i h k lju č n i h p oj mo va i nji ho v i h me đ u s ob n i h ve z a, n a š e m i šlje nje v r lo č e s t o va r a, bu d u ć i d a n i s mo n a v i k l i d a r a z m i šlja mo n a t a k av, m e t a f i z ič k i n a č i n. D r u g i m r e - č i m a, m i šlje nju z d r a vom r a z u mu, ko ji je je d n a ko s v i m a r a s p o d e lje n 4 po treb no je vođ stvo, upra vlja nje, ka ko bi mo gao do ći do po u zda nog zna nja i utvr đe nih isti na. Ovo upra vlja nje, me đu tim, ne pod ra zu me va pro stu pri me nu ne kog me to da, oru đa, u da tom slu ča ju mi šlje nja, kao što bi to bio slu čaj sa dru gim na u ka ma: De kart je sve stan to ga da s u p r e t ho d no u s vo je n i n a č i n i mi šlje nja, ne sa mo nje go vi sa dr ža ji, ono što će ome ta ti s p r o vo đe nje r a d i k a l nog m i s a o nog p r o je k t a, p o s e b no n a p o lju m e t a f i z i ke. O ovo m e o n če sto go vo ri u svo jim de li ma, ne ret ko se po zi va ju ći na sop stve ni slu čaj i lič ne pri me re. Me tod ko ji nam pru ža u Me d i t ac ijam a ta ko je s na me rom pred sta vljen na a n alit i čk i na čin: D e kart že li da svog či ta o ca uvu če u pro ces me di ti ra nja, te ga da na te ra da, pra te ći De kar to ve mi sa o ne ko ra ke, i sam, sop stve nim mi šlje njem, po tvr di i nji ho ve za - k ljuč ke. 5 O vaj m i s a o n i ho d, a n a l i t ič k i ho d o d p o sle di c a k a u z ro ci m a, t r e ba d a pr e d st a v i i po no vi tok sa mog sa zna nja, ne pro sto da iz lo ži nje go ve re zul ta te. Z a r a z l i k u o d D e k a r t a, Spi no z a id e ob r nu t i m pu t e m: o d u z r ok a k a p osled ic am a. Nje go vo g l av no d e lo, Et i k a, ure đe no je u pot pu no sti po uzo ru na Eukli do ve Ele m e n t e, pra te ći mo del de f i n i ci ja, a k si o ma, po st av k i i do ka za. Spi no za, t a ko, či n i se pr i st a je u z onaj pr i go vor De k a r t u i od go va r a na nje ga, po st a vlja ju ći me t a f i z i k u upr a vo po ge o me t r ij skom mo d e lu. I a ko u m no g i m slu č a je v i m a n a ko n d e f i n i c i ja i i z vo đe nja Spi no z a d a je do d at na ob ja š nje nja, z a ko ja s e mo ž e s m a t r a t i d a s u u s me r e n a n a č i t a o c a Et i k e i da tre ba da po- 2 Wol fson, H. A., The Phi lo sophy of Spinoza. Unfolding the la tent pro cess od his re a so ning, Har vard Univer sity Press, 1934, str Up. De scar tes, R., Me d i t a t i o n s, O b je c t i o n s, a n d Re p l i e s, Hac kett Pu blis hing, 2006, str Up. De kart, R., Reč o me to di, SFD, Be o grad, 1952, str A n a l i z a p o k a z u je n a č i n n a ko ji je ne ko s a z n a nje me t o d sk i z a d o bi je no, n a t a k av n a č i n d a, u ko l i ko je b u d e pra tio, či ta lac do za klju ča ka do la zi kao da ih je sam ot krio. Ana li za ima i ne ga tiv nu stra nu, a to je da ne mo ž e d a p o slu ž i u slu č a ju ne g a t iv no n a s t r o je nog č i t a o c a: u ko l i ko on u s t a r t u ne bu d e ht e o d a p o no v i m i s a o ne k o r a k e, a n a l i t i č k i p o s t u p a k j e s u v i š a n. S p i n o z a b i, m e đ u t i m, z a t a k av sl u č aj r e k a o d a s a t i m lj u d i m a n e tre ba go vo ri ti o na u ci. De scar tes, R., Me d i t a t i o n s, O b je c t i o n s, a n d Re p l i e s, str. 92; Spi no za, B., R a s p r a v a o p o b o l j š a n j u r a z u m a, str. 33

3 28 mog nu nje no bo lje r a z u me va nje, i z gle d a o či gle d n i m d a Spi no z i n fok u s počiva na sam i m stva ri ma i da mu je či ta lac u dru gom pla nu. Ge o me trij ski me tod pra ti po re dak bi ća, ne po re d a k sa z na nja. Za r a z li k u od a na li t ič kog, ovaj si n te t ič k i me tod ne za v i si od do bre vo lje či ta o ca i na me će mu za ključ ke bez raz li ke, te sto ga su ge ri še nu žnost, da je uti sak iz ve sno - st i i zvođenja i ne i z be ž no st i za k lju ča ka. Ipa k, ka ko ka že De ka r t, on ne za do vo lja va one umo ve ko ji že le da uče, bu du ći da ne pod u ča va na či nu na ko ji je stvar ot kri ve na. 6 U to me je, či n i se, najve ći pro blem Spi nozinog me to d a: pa r a dok sal no, on sme r a na ut i sa k nu ž no st i i ja sno iz ve de ne ar gu men te, a opet sam pred sta vlja naj ve ću pre pre ku raz u me va nju Et i k e. Ipak, či ni se da je ova kvo či ta nje ge o me trij skog me to da u ve li koj me ri jed no stra no. Po me nu t i p a r a d ok s Spi no z i nog ge o me t r ij s kog me t o d a p o d s t i č e n a s d a s t va r p o s t a v i mo d r u g a č i je, š t o u ovom slu č a ju z n a č i d a u fo k u s s t a vlja mo u p r a vo p r e t ho d no z a n e m a r e n i odnos pre ma či t a o cu. R as pr a va i z me đu De ka r t a i Spi no ze u po gledu metod a met af izičkog mi šlje nja, ko jom smo za po če li, i sa ma nas usme ra va u tom prav cu: na gla sak sa da stavlja mo na či nje ni cu da je ovaj Spi no zin me tod kao i De ka tov u od re đe noj me ri me tod i z l a ga n ja me t a f i z i ke, k a ko je t o i n a ve d e no u n a slo v u d e l a. D r u g i m r e č i m a, i D e k a r t ov i Spi no z i n o d go vo r t i č u s e t o g a k a ko s u nji ho va r a z m a t r a nja p r e d s t a vlje n a i za što; na še pi ta nje sa da je zbog če ga bi Spi no za iza brao stra te gi ju ko ju je De kart na pu stio. Spi no z i n ge o me t r ij s k i m e t o d t a ko mo ž e mo č i t a t i d vo s t r u ko: je d nom o n a ko k a ko je i pre ze n t o va n, k a o me t od i z la ga nja me t a f i z i ke po st ro go de du k t iv noj ma t r i ci, a sa d r u ge s t r a n e i i z me đ u r e d o va, s ob z i r om n a ja s nu o p o z i c i ju me d i t a t iv no - a n a l i t ič kom me t o - d u D e k a r t a. D r u g i m r e č i m a, s m a t r a mo d a je i z b o r si n t e t ič kog me t o d a o d go vo r n a D e - kar tov an a li tič ki, te da on sto ga tre ba u naj ma nju ru ku da obez be di sve one po zi tiv ne efek te ko je je i ana li tič ki mo del pru žio, ako ne i vi še od to ga. Po me nu ti pa ra doks Spino z i nog me t o d a t a ko s a d a shva t a mo k a o nje go vo je d no s t r a no r a z u me va nje: p a r a d ok s ostaje ukoliko se zanemari ovaj drugi, alterna tivno -analitički aspekt geometrijskog me - to da uko li ko se on osve tli, pa ra doks ustu pa me sto kom plek snom, ali ko he rent nom ustroj stvu Et i k e i sa mog me to da. SPI NO Z I N NA SPR A M DE K A R TO VOG M E TO DA U ko li ko t u ma če nje me to d a po st a v i mo na pret hod no pred st a vlje n i na či n, ova k va Spino zi na stra te gi ja iz la ga nja mo že se u iz ve snom smi slu či ta ti i kao kri ti ka De kar ta, i u impli cit nom i u ek s pli cit nom sm i slu: pod i m pli cit n i m ov de pod r a z u me va mo sa m na či n na ko ji je de lo pi sa no, da kle ge o me trij ski me tod, a pod eks pli cit nim kon kret na fi lo zof ska re - še nja, koja se r a zlik uju od Deka rtov i h, ia ko su, do ne k le, i n spi r i sa na nje go vom f i lo zo f i jom. O v u k r i t i k u De ka r t a K. Long na zi va re to r ič k im aspek tom Spi no zi nog me to d a: re to r ič k i i si stem ski aspekt, po nje go vom mi šlje nju, ni su odvo je ni, već je dan utvr đu je dru gi i u tom me đu sob nom utvr đi va nju iz gra đu ju Spi no zin si stem, ona kav ka kav je dat upr kos to me što si stem ski aspekt me to da naj če šće za či ta o ca pri kri va ovaj re to rič ki nje gov aspekt. 7 6 De scar tes, R., Me d i t a t i o n s, O b je c t i o n s, a n d Re p l i e s, str Long, C. P., The Rhe to ric of the Ge o me tri cal Met hod: Spi no za s Do u ble Stra tegy, Ph iloso p h y & R h et or i c, Vol. 34, No. 4, 2001, str. 292

4 29 K r i t i k a D e k a r t a, p o nu đe n a n e u t r a l no, s a m i m i z l a g a nje m u Et i c i, pre sve ga se ti če p oj m a s u p s t a n c i je: p o l a z e ć i o d ovog p oj m a o n a s e n e p o s r e d no p r o ši r u je n a c e lo d e lo. P r i me r s u p s t a nc ije i a t r ibut a i skor is t ić emo d a p r ec iz n ije p r ik až emo r et or i čk i aspekt Spi no z i n e s t r a t e g i je. Ka da je reč o sup stan ci ji, ov de se ne ra di sa mo o to me da De kart kao sup stan ci je p r e d s t a vlja res co gi tans i res ex ten sa, za raz li ku od Spi no ze, ko ji po sta vlja sa mo jed nu s u p s t a n c i ju : č i n i s e d a je a k c e nt p o s t a vlje n m no go v i š e n a r a z l i k u i z me đ u s u p s t a n c i je u pu nom smi slu te re či, od no sno Bo ga, te sup stan ci ja u vi du res co gi tans i res ex ten sa. Te k ova r a z l i k a je i s t i n s k i d u a l i z a m, r a z l i ko va nje d va o n t o lo š k a r a n g a B og je i s t i n s k i s a mo d o vo lja n u s vom p o s t o ja nju, o d no s no n e z a v i s a n o d bi lo č e g a d r u gog, t e je s t o g a, po de f i n i ci ji, upra vo to sup st an ci ja. 8 Za raz li ku od Bo ga, res co gi tans i res ex ten sa sup st anci je su sa mo u sla bi jem, flek si bil ni jem smi slu u onoj me ri u ko joj u svom po sto ja nju za vi se sa mo od Bo ga i ni od če ga dru gog. U skla du sa tim, nji ho va sup stan ci jal nost u od no su na sup stan ci jal nost Bo ga može biti samo ekvivokalna, ali na ravni između sup - s t a n c i ja l no s t i res co gi tans i res ex ten sa mo ž e mo go vo r i t i i o u n i vo k a l no s t i. 9 Spi no z i n a s t r a t e g i ja s e, m e đ u t i m, p o s e b no ot k r i va n e t o l i ko u t r e t i r a nju s u s p t a n c i je, ve ć n a n i vou o d r e đe nja a t r i bu t a. I a ko je s u p s t a n c i ja c e n t r a l n i p oja m, a Spinoz a s vak a ko že l i d a i z beg ne i ek v i vo k al nost i u n i vo k al nost, k r i t i k u De k a r t a po st a v i će po sre d no, a ne d i r e k t no: u p r a vo ov d e mo ž e mo p o bl i ž e s a g le d a t i r e t o r i č k i a s p e k t Spi no z i n e s t r a t e g i je. De kart, na i me, sma tra da se sup stan ci ja ne mo že sa zna ti sa ma po se bi, već is klju či vo pre ko svo jih atri bu ta on se pri to me vo di sta vom da ni šta ne po se du je ni ka kve atri bu te, te sto ga, uko li ko opa ža mo ne ki atri but, mo že mo pret po sta vi ti da postoji neko biće, sup - strat, ko me se taj atri but mo že pri pi sa ti. 10 Ta ko s e č i n i d a D e k a r t r a z l i k u je p o s t o ja nje ne ke stva ri, ne kog bi ća, i na še zna nje o njoj. Spi no za, me đu tim, već na sa mom po čet ku svog g lav nog de la go vo ri o sup stan ci ji ne sa mo kao o ono me što sa mo po se bi po sto ji, što je u tom smi slu ne za vi sno on to lo ški, već i kao o ono me što se sa mo po se bi mo že sa zna ti što je, da kle, ne za vi sno i u ovom sa znaj nom po gle du. On ka že: Pod sup stanci jom raz u mem ono što u se bi je ste i po mo ću se be se shva ta; to jest ono či jem poj mu n i je p o t r e b a n p o ja m d r u ge s t va r i, o d ko g a mo r a bi t i ob r a z o va n. 11 D r u g i m r eč im a, ov d e p o s t o ji i je d n a p oj mov n a n a d r e đe no s t s u p s t a n c i je: o n a s e n e mož e a d ek va tno p ojmovno od re di ti uz po moć dru gih poj mo va, ni ka kvom atri bu ci jom, ni ka kvom ap strak ci jom. De fi ni ci ja atri bu ta, me đu tim, po nu đe na je na sle de ći na čin: Pod atri bu tom raz u - mem ono što ra zum opa ža na sup stan ci ji, kao da sa či nja va nje nu su šti nu. 12 Kao što može mo v i de t i, ona se ne r a z l i k u je m no go od De k a r t o ve u oba slu ča ja i ma mo na gla ša va nje sa znaj ne stra ne atri bu ta, da kle da se ra di o ono me što je ra zu mu do stup no u po gle du s a z n a va nja s u p s t a n c i je, a l i, t a ko đe, n a g l a š e no je i d a a t r i bu t i č i n e s u št i n u s u p s t a n c i je. Ia ko sl ič no po st a vlje na, shva t a nja at r ibut a kod dva m i sl i o ca re z u l t u ju i sa sv i m d r u ga či ji m 8 Up. De kart, R., O s n o v i f i l o z o f i je, Ma ti ca Hr vat ska, Za greb, 1951, str Up. Ibid. str Up. Ibid. str , Spi no za, B., E t i k a, Kul tu ra, Be o grad, 1970, str Ibid. str. 3

5 30 shva ta njem sup stan ci je: pre ma mi šlje nju K. Lon ga, Spi no za ov de na mer no ko ri sti termi no lo gi ju slič nu De kar to voj ne za to što se sa njim prin ci pi jel no sla že, već za to što ž e l i d a i s ko r i s t i p r e t p o s t a vlje n e k a r t e z i ja n s ke i n t u i c i je i s t a vo ve s vo ji h č i t a l a c a k a ko bi ih naj pre pri do bio za se be, a po tom raz gra dio iz nu tra. 13 D r u g i m r e č i m a, Spi no z a go vo - r i k a o k a r t e z i ja n a c, u d u a l i s t ič kom r e g i s t r u, a l i s a mo ut o l i ko š t o ž e l i d a p o k a ž e i z o s t a - ja nje u nu t r a š nje ko he r e n c i je t a k vog r e č n i k a u o d lu č u ju ć e m t r e nut k u o n ć e i s ko r i s t i t i vi še znač no sti ključ nih poj mo va da ih u ar gu men tu okre ne ka mo ni zmu. Ve ć ova k vo t r e t i r a nje me t a f i z ič kog p oj mov n i k a i ova ko shva ć e n a nje go va u p o t r e b a u k a z u ju n a a s p e k t e ko ji p r e va z il az e puko d og m a t s ko p o s t a vlja nje Spi no z i n e r a s p r a ve u Et i ci; ono se De k a r t u su pro st a vlja ne spo lja, ve ć i z nu t r a, pr a t e ći pro ble m sk a m e st a sa me De kar to ve mi sli. Isto vre me no, ono uka zu je i na to da ge o me trij ski me tod kod Spi no ze n ije mo no l i t a n i jednoob r az a n, ve ć k r it ič k i, p a č a k d o n e k le i d i ja le k t ič k i. Na p o ko n, ova k vo č i t a nje p ot v rđ uje Spinoz i n e n am er e s p r a m č i t a o c a: ova k va s t r a t e g i ja k r i t i ke pro ma šu je u ko l i ko ne pret po st a vlja k a r t e z i ja n sk i obr a zo va nog i ube đe nog či t a o ca, ko me s e o č i g le d no ob r a ć a. D o d a t no, č i n i s e d a je Spi no z a, ia ko o č i g le d no k r i t i k u je D e k a r t a, i sam u po zi ci ji kar te zi jan ca ko me se obra ća Eti kom: u tom du hu tre ba shva ti ti tvr đenja po ko ji ma je Et i k a je d no a ut i s t ič no d e lo, u kom Spi no z a z a p r a vo r a z go va r a s a m s a so bom. Či ni se da je Spi no zi na na me ra sa svim u kar te zi jan skom du hu, iako na pu šta kon kret ne Dekar to ve po zi ci je: radi se o dodatnoj ra di ka li za ci ji već ra di kal no po sta vlje - nog D e k a r t o vog p r o je k t a. O to me sve do či i je di no ve će de lo ko je je Spi no za za ži vo ta ob ja vio pod svo jim imenom: ono je ta ko đe iz ve de no m o r e ge o m e t r i c o. Za nas je ov de po seb no in te re sant no to što se ra di o de lu ko je je po sve će no De kar tu, na i me o P r i n c i p i a Ph i lo s o p h i a e Re n a t i De scar tes or di ne ge o me tri co de mon stra ta iz go di ne. Dru gim re či ma, ra di se o prika zu De kar to vih Prin ci pa fi lo zo fi je po ge o me trij skom mo de lu; me đu tim, ovaj po tez Spino zin na pr vi po gled je ne ja san, bu du ći da je sam De kart re kao da je ovo de lo pi sa no vi še u sin te tič kom, ne go u ana li tič kom ma ni ru, te se po sta vlja pi ta nje zbog če ga bi se i s t i p o s t u p a k p o n a vlja o. P r e m a m i šlje nju D ž. Ko t i n ge m a, r a d i s e o t o me d a D e k a r t o vo i z l a g a nje n e nu d i fo r m a l no i z vo đe nje z a k lju č a k a, d e d u k c i ju i z a k si o m a. 14 Spi no z i no, kao što se vi di u Et i c i, pre ten du je upra vo na to. Na osno vu ovog pri me ra mo že mo zaklju či ti da Spi no za, čak i u slu ča ju ka da sam De kart po stu pa u sin te tič kom ma ni ru, ne s m a t r a nje gov p o s t u p a k d o v r š e n i m i p ot pu n i m: o n o n d a p o k u š a va d a g a p r o d u bi, a u tom pro ce su po me ra smi sao sin te tič kog me to da iz la ga nja. Da li se on da raz mak iz me đu De kar ta i Spi no ze mo že tra ži ti u raz li či tom raz u me va nju to ga šta me tod je ste i ka ko ga t r e b a s p r ovod it i? D a l i s e u p og led u m et od a Spinoz a p os t avlja sl ično k a o u p og led u o s nov n i h m e t a f i z ič k i h p oj mo va? Ovo pi ta nje vo di nas do još jed nog vr lo zna čaj nog aspek ta Spi no zi nog od no sa prem a D e k a r t u : o no s e t i č e m e t o d s ke s u m nje, o d no s no Spi no z i nog o d b a c i va nja i s t e. K a o što je do bro po zna to, De kart sum nju ko ri sti upra vo u svr he me ta fi zi ke, da kle kao sred- 13 Up. Long, C. P., The Rhe to ric of the Ge o me tri cal Met hod: Spi no za s Do u ble Stra tegy, str Up. Up. Spi no za, B., Prin ci ples of Car te sian Phi lo sophy, in M. L. Mor gan (ed.), Com ple te Work s, Hac kett P u bl i s h i n g, I n d i an a p o l i s, , s t r ; C o t t i n gh a m, J., T h e R a t i o n a l i s t s, Ox ford Uni ver sity Press, 1988, str. 51

6 31 s t vo p r e va z i l a ž enja o nog p om enut og p r oblem a n e n a v i k nu t o s t i m i šlje nja n a me t a f i z ič k a is tra ži va nja. Sum nja, ta ko, tre ba upra vo da uz dr ma one već usvo je ne i im pli cit no prihva će ne na či ne mi šlje nja, te da ta ko otvo ri pro stor za no vo i ra di kal no. Pri to me sum nja fi gu ri ra u bar dva smi sla kao sred stvo oprav da nja sa zna nja, ali i kao s red stvo do la že nja do istog, od no sno ot kri va nja isti ne. Iako se ova dva aspek ta me tod ske upo tre be sum nje ko d D e k a r t a p r e pl i ć u, p o s e b no u p r voj me d i t a c i ji, t e n a m t a ko ot k r i va nje n e s u m nji vog co gi to, er go sum i s t o v r e me no p r e d s t a vlja i s t i c a nje s a z n a nja i nje go vo p o t v r đ i va nje i oprav da va nje šta vi še, čak i osnov za le gi ti ma ci ju osta lih ve ro va nja i sta vo va oni se mo g u i odvo je no sa gle d a va t i; st o ga on i i ma ju r a z l i či t u sud bi nu u po gle du ut i ca ja De k a r- t o ve f i lo z o f i je. 15 Sl ič no, me đ u t i m, k a ž e i Spi no z a: [me t o d a] je s t e s a z n a t i š t a je i s t i n i t a id e ja, o d va ja ju ć i ov u o d o s t a l i h p r e d s t a va i i s pi t u ju ć i nje nu p r i r o d u, k a ko bi s mo t i me upo zna li na šu moć sa zna nja, i ta ko pot sta kli duh da po ovoj nor mi sa zna sve ono što se i ma sa z na t i. 16 I kod Spi no ze, da kle, me tod je pred sta vljen dvo stru ko, te ob u hva ta i sti canje s a z n a nja i nje go vo o p r av d a nje; me đ u t i m, Spi no z a ov d e n e go vo r i o s u m nji. Sm i s a o me to da a pri to me je va žno da pri me ti mo da se ov de iz u zet no ne ra di o m e t o d u i z l a - ga nja, već upra vo o me to du sa znanja u skladu je sa Dekartovim postavkama ; predlo - že ni po stu pak, me tod ska sum nja, od ba cu je se. Spi no z a i kon k ret no go vo r i o he u r i st ič koj st r a n i De k a r t o vog me t o d a, u Pro le go me ni z a p r v i d e o D e k a r t o v i h P r i n c i p a. 17 Šta vi še, on se sa svim sla že sa De kar tom u po gle du to ga da pri rod no sta nje na ših sa znaj nih mo ći, na ša ne po sred na uro nje nost u čul no sa - z n a nje, u m no go me ome t a r a z u me va nje me t a f i z ič k i h p oj mo va i m e t a f i z ič ko m i šlje nje u o p š t e. 18 Upra vo u po gle du to ga, ka ko smo re kli, De kart i uvo di me tod sku sum nju, kao sredstvo za uzne miravanje prirodnih, neposrednih in tu i ci ja i na vi ke mi šlje nja: ovaj po - s t u p a k o n d a s e n ad opunjuje a n al it ičk i m mod elom i z l a g a nja, a ob a z a je d no t r e b a d a ol a k š a ju m i šlje nje n a me t a f i z ič kom n i vou. I a ko s e sl a ž e s a D e k a r t o v i m p o s t a vlja nje m pro ble ma me ta fi zič kog mi šlje nja, Spi no za ipak ne po ku ša va da po mog ne svo jim či ta o - ci ma da za o bi đu tu pre pre ku, ne da je im sa vet u po gle du to ga ka ko tre ba is prav no misl i t i me t a f i z ič ke p oj mo ve ko ji m a o p e r i š e: o n i h p r o s t o p o s t a vlja i d e f i n i š e. U s k l a d u s tim on od ba cu je obe De kar to ve stra te gi je ka ko sum nju, ta ko i ana li tič ki mo del iz la - ga nja. Me đu tim, na osno vu pret hod no re če nog ipak je oči gled no da on ni je sma trao da su ovi me ta fi zič ki poj mo vi tek ta ko ja sni sa mim tim što su da ti. 19 Sto ga s pra vom mož e mo pi t a t i n a ko ji n a č i n je Spi no z a n a d o me s t io p r e d no s t i ove d ve o d b a č e n e s t r a t e g i je? U ko l i ko je Spi no z a s a g l a s a n s a D ek a rt ov i m p oim anje m s m isl a m e t od a, k a o i s a o pis om 15 U i n t e r p r e t a c i ja m a ve z a n i m z a S p i n o z i n m e t o d i nje g o vo o d b a c i v a nje t a ko s e m o g u p r o n a ć i r a z l i č i t e va ri jan te od go vo ra upra vo u po gle du na ova dva aspek ta me tod ske sum nje. 16 Spi no za, B., R a s p r a v a o p o b o l j š a n j u r a z u m a, Kul tu ra, Be o grad, 1956, str Up. Spi no za, B., Prin ci ples of Car te sian Phi lo sophy, str , K a d a a n a l i z i r a a n a l i t i č k i i s i n t e t i č k i m e t o d, o d n o s n o k a d a g o vo r i o p r i m e n i s i n t e t i č kog m e t o d a, D e k a r t ka že da je ona mo žda vi še pri me re na ge o me tri ji, bu du ći da su poj mo vi od ko jih ona po la zi pri hva tlji vi svima, s ob zi rom na to da se ukla pa ju sa pri rod nim na či nom upo tre be na ših ču la. Isto, me đu tim, ne va ži za osnov ne poj mo ve me ta fi zi ke šta vi še, najveći napor u metafizici upravo je dolaženje do jasnih i razgovet - nih osnov nih poj mo va. De scar tes, R., M e d i t a t i o n s, O b je c t i o n s, a n d Re p l i e s, str Up. Spi no za, B., E t i k a, str. 10, 18-19

7 32 p r o ble m s ke si t u a c i je me t a f i z ič kog m i šlje nja, u č e mu s e o n d a n a l a z i nje go vo r a z r e š e nje ovog pro ble ma, na ko me po či va i od ba ci va nje de k a r t ov sk i h st r a t e g i ja nje go vog re ša va nja? Da bi smo da li od go vor na ova pi ta nja, ge o me trij skom me to du pri la zi mo iz dru gog ugla. GE O ME TRIJ SKI ME TOD U OD NO SU NA EUKLI DA Ka da je u pi ta nju ge o me trij ski me tod Spi no zin, op šte je pri hva će no da je on, kao me tod, pre u zet od Eukli da, bu du ći da su Eukli do vi Ele m e n t i za to vre me pred sta vlja li pri mer stro gog i po u zda nog iz vo đe nja. Ta ko shva ćen ge o me trij ski me tod sa sto ji se u ne - ko l i ko ko r a k a. Naj pre, osnov ne ist i ne i z dvo je ne su u od no su na i z vo đe nja i pre d st a vlja ju njihove p rve p r e m i s e. O ve i s t i n e g r u pi s a n e s u k a o p o s t u l a t i, a k siom i, d ef in ic ije r e čju, o s nov n i p oj mo v i. Na sl i č a n n a č i n s u i z d vo je n i i z a k lju č c i i z vo đe nja, a s a m a i z vo đe nja k r e ć u s e o d o s nov n i h i s t i n a k a z a k lju č c i m a, o d p o z n a t og k a n e p o z n a t om. C e lo k u p a n po st u pa k do d at no je obre me nje n po seb n i m ob ja šnje nji ma i i z vo đe nji ma, u v i du ko ro la r a i le ma. Ge o me trij ski me tod, kao ak si o mat ski i de duk ti van, po seb no tre ba raz li ko va ti od sho - l a s t ič kog i n si s t i r a nja n a si lo g i s t ič koj d e d u k c i ji. O t o me go vo r i ve ć D e k a r t u P r a v i li m a, k a d a k a ž e: U je d nom je d i nom p o d r ž a va mo lo g i č a r i m a, p a k a o š t o o n i z a p o s t a vlja nje ob li ka si lo gi zma pret po sta vlja ju da se ter mi ni ili sa dr žaj si lo gi zma zna ju, ta ko mi una - pred zah te va mo da se pi ta nje sa vr še no raz u me lo. Ali mi ne raz li ku je mo, kao oni, dva kraj nja i sred nji ter min; već či ta vu stvar po sma tra mo na sle de ći na čin: pre sve ga, u svakom pit anju mor a nuž no bit i nešt o nepoz nat o, je r bi i nače njegovo t r aženje bilo u z aludno; dru go, to što je ne po zna to mo ra na ne ki na čin bi ti na zna če no, jer ina če ne bi smo bi li od re đe ni da nje ga is tra žu je mo pre ne go ma što dru go; tre će, ono ne mo že ta ko bi ti nazna če no osim ne čim dru gim što je po zna to. 20 D r u g i m r e č i m a, D e k a r t p r e d s t a vlja d e - duk tiv ni me tod u no vom sve tlu, ne kao me tod pu kog po tvr đi va nja i oču va nja isti ne, već i kao me tod pro ši ri va nja zna nja, ot kri va nja onog ne po zna tog kao što smo vi de li, Spi no z a bi s e s a t i m slož io. O vak av m et o d, z ap r a vo, p r e d s t a vlja va r i ja c i ju e u k l i d ov s kog mo d e l a ut o l i ko š t o z a h t e va d a p r e m i s e o d ko ji h p o l a z i mo bu d u ja s n e, č a k i n t u i t iv no ja s n e ( p r i r o d no s ve t lo r a z u m a), d a i z vo đe nja bu d u lo g ič k i d o sle d n a, t e d a s e k r e ć e mo o d p o z n a t og k a n e p o z n a t om ; 21 u tom smi slu mo že mo sma tra ti da se ta kav po stu pak pod ra zu me va pod sin te tič kim me to dom. Ov de je po seb no va žno pri me ti ti da se me tod o kom je reč ti če sa mog vo đe nja sa zna nja, od no sno da se nig de ne go vo ri o to me da i na čin na ko ji će ta kva mi sao bi ti pre zen to va na u ne kom de lu mo ra da pra ti ove ko ra ke, kao što je to slu čaj kod Spi no ze. U raz ma ku u od no su na Eukli da sa jed ne, od no sno De kar ta sa dru ge stra ne, Spi noza sa da po sta vlja svo ju va ri jan tu de duk tiv no -sin te tič kog, ge o me trij skog me to da: De - k a r t o va p o me r a nja ve ć n a m n a z n a č a va ju mo g u ć no s t d a s e i o d Spi no z e o č e k u je no vo ob l i ko va nje ova ko shva ć e nog me t o d a. Z a p r a vo, pi t a nje je š t a ge o me t r ij s k i me t o d nu d i Spi no zi? Pra te ći Eukli dov mo del, mo že mo re ći da se ra di o bar dva aspek ta nje go ve 20 De kart, R., Prak t ič na I ja sna pra vi la r u k o vo đe nja du hom u i s t ra ži va nju i st i ne, SFD, Be o grad, 1952, str Up. Ibid. str. 96; ta ko đe i str. 122

8 33 uve r lji vo s t i i p o u z d a no s t i: s a je d n e s t r a n e u pi t a nju je s t r o go d e d u ko va nje, p r e c i z no i p a ž lji vo i z vo đe nje, s a d r u ge s amooč ig le dno s t p o č e t n i h p o s t av k i, a k si o m a. Či n i s e d a je Spi no za pre ten do vao na oba ova aspek ta: sa mo iz vo đe nje uve ra va nas da je to slu čaj sa stro gom de duk ci jom, ali se či ni neo bič nim da je Spi no za mo gao mi sli ti da su po čet ni nje go vi ak si o mi za i sta oči gled ni uosta lom, u tom slu ča ju ne bi ni bi lo po tre be za posebn i m do k a z i vanje m, ne bi bi lo su ko ba u po gle du nji h. P ret hod no je, t a ko đe, bi lo re če no d a je Spi no z a ip a k bio s ve s t a n d a njegov i a k siom i i d ef in ic ije u p r avo n is u t ako l ako do stup ni mi šlje nju, čak ni ako su već pred sta vlje ni i da ti, bu du ći da je mi šlje nje ne nav i k nu t o d a m i sl i me t a f i z ič k i al i t a ko đe i poj mov no, de du k t iv no st ro go. Upr kos, i z gle d a, n a me r e noj ev i d e nt no s t i p o nu đe n i h i z vo đe nja, d e f i n i c i je s u t i pič no o p s k u r n e, a k si o m i n aj č e š ć e n i s u ev i d e nt n i, a i z vo đe nja i s u v i š e č e s t o n i s u uve r lji va. 22 O ka kvoj se, on da, o č i g le d no s t i ov d e r a d i? Slič no kao i na pri me ru poj ma sup stan ci je, za ko ji smo po me nu li da se sa mim sobom ob ja šnja va i sa zna je, i ov de va ži ne ka vr sta oči gled no sti po se bi, od no sno u po gle du sa me stva ri. Dru gim re či ma, ov de se ne ra di o to me da li je ne ko me, ne kom mi sle ćem su bjek tu ili sva kom ta kvom su bjek tu ne što oči gled no, već da li je ono na čel no očigled no: da li se mo že do spe ti do nje go ve oči gled no sti. Ova kvo shva ta nje oči gled nog ni je bi lo n e u o bi č a je no z a t o v r e me, bu d u ć i d a je sho l a s t ič kog p o r e k l a ; 23 o no, t a ko đe, n a g l a - ša va ge o me trij ski me tod kao me tod ko ji upra vo tre ba da po ka že stvar nu oči gled nost ono ga št o mo ž d a na pr v i po gle d n i je o či gle d no z a su bjek t a ko ji sa z na je. Tom r a s k r i va nju o č i g le d no s t i slu ž i s t r o go i d e d u k t iv no i z vo đe nje, ko je, v r lo sl ič no D e k a r t o v i m me d i t a - c i ja m a, o d s vog č i t a o c a z a h t e va i fok usir anje i m is aon i n ap o r. Spinoz a, n a p r im e r, k až e: Ov de će či ta o ci bez sum nje da se za u sta ve, i mno go što šta će im pa sti na pa met, što to me sto ji na pu tu. Za to ih mo lim da la ga nim ko ra kom da lje sa mnom idu, i da ne izrek nu o to me sud dok sve ne pro či ta ju. 24 Eu k l i d ov mo d el nu d i i s t r u k t u r u ovog p o s t u p k a, n e s a mo nje gov mo d u s: d e f i n i c i je, a k si o me, i z vo đe nja i d o k a z e. P r ve p o s t av ke, d e f i n i c i je, p r i n c i pi i sl ič no, f u n k c i o n i š u n aj p r e k a o ut e me lje nje c e lo k u p n e r a s p r a ve u Et i c i: o n i p r e d s t a vlja ju o s no ve n a ko ji m a s e d a lje c e lo d e lo si s t e m s k i i z g r a đ u je. Me đ u t i m, ov d e mo r a mo bi t i o p r e z n i: ko l i ko go d da je Spi no zin po stu pak sli čan Eukli do vom, on se u ne kim mo men ti ma i bit no raz li kuje o d njeg a. Je d a n t ak av p r im e r je p oja m d ef in i c i je: u Eu k l i d o vom slu č a ju d e f i n i c i je p os t a vlja ju u p ot r ebu o dr eđenog t e rm in a n a s p e c i f i č a n n a č i n, r a d i s e o p o s t a vlja nju o s novn i h p ojmo va. U Spi no z i nom slu č a ju, me đ u t i m, d e f i n i c i ja p r e t e n d u je i n a n e š t o v i š e: i s t i n i t a d e f i n i c i ja s va ke s t va r i n e s a d r ž i u s e bi i n e i z r a ž a va n i š t a, s e m p r i r o d u d e f i n i s a n e s t va r i. 25 D e f i n i c i ja, s t og a, z a Spinoz u n e mo ž e d a bu d e s t i pu l a t iv n a, n i t i m a r ke r ko n ve n c i o n a l n e u p o t r e b e p oj m a, ve ć o n a i z r a ž a va š t a s t va r z a i s t a je s t e. St o g a je 22 Cur ley, E. M., Beh i n d th e G eom et r ic al Me th o d. A Read i ng of S p i n o z a s Et h i c s, Prin ce ton Uni ver sity Press, 1988, str. 7 Dž. Be net, na pri mer, sma tra da bi bi lo ne ve ro vat no pret po sta vi ti da je Spi no za od svog ge o met r ij s kog m e t o d a o č e k i v a o d a n e p o s r e d n o u b e d i č i t a o c a. U p. B e n n e t t, J., L e a r n i n g F r o m S i x Ph i l o s o p h e r s, De scar tes, Spi no za, Le ib nitz, Loc ke, Ber ke ley, and Hu me, Ox ford Uni ver sity Press, 2003, str Up. Cot ting ham, J., T h e R a t i o n a l i s t s, str Spi no za, B., E t i k a, str Ibid. str. 9

9 34 z a d a t a k p r a vog f i lo z of s kog m i šlje nja u p r a vo d a d o đe d o p r a v i h d e f i n i c i ja, bu d u ć i d a one u pot pu no sti ob ja šnja va ju su šti nu stva ri: jed no stav ni je re če no, iz de fi ni ci je bi tre - ba lo da mo že mo de du ko va ti sva svoj stva stva ri ko ja je de fi ni sa na, kao što je to sam Spi no za po ku šao da po ka že na pri me ru sup stan ci je. 26 U ko l i ko je t a ko, o n d a s e p o s t a vlja pi t a nje d a l i Spi no z i no d e lo t r e b a t u m a č i t i s ob - zi rom na nje go vu ce li nu, s ob zi rom na do kra ja iz ve de ne po sle di ce pr vo bit nog po sta - vljanja s u ps t a nc ije? A ksiom a ts k i, geo m e t r ijs k i m et o d t om e p r ot ivr eč i s amo p osle dnje iz vo đe nje bi, u tom smi slu, pod ra zu me va lo ce lo de lo, jer bi se po pret po stav ci osla nja lo n a s va p r e t ho d n a. U ko l i ko Et i k u tre ba da tu ma či mo u ce li ni, to on da zna či da bi povrat no, na kon za vr še nog či ta nja, i nje ne pr ve po stav ke za či ta o ca mo gle do bi ti iz me nje - no zna če nje, što ni je u sa gla sno sti sa ge o me trij skim me to dom. Ipak, či ni se iz ve snim da Spi no za ne bi po dr žao ta kvo či ta nje i ta kvo shva ta nje svog me to da: čak i ka da usmera va či ta o ca da pr vo pro či ta sve, a on da do no si sud, či ni se da Spi no za vi še mi sli na u z d r ž a va nje o d p r e r a nog z a k lju č i va nja n a o s no v u s o p s t ve n i h s t a vo va i p r e d r a s u d a, p r e ne go što se do ka zi va nje iz ve de do kra ja, od no sno pre ne go što se is pra ti nje gov tok. O va k av z a k lju č a k p o d r ž a va ju m no g a m e s t a u Et i c i, gde Spi no za go vo ri o to me ka ko je n e o p ho d no s t r o go s e d r ž a t i me t o d a i i z vo đe nja, t e k a ko d o n e ja s no ć a i g r e š a k a d o l a z i zbog to ga što se iz vo đe nja ni smo u pot pu no sti pri dr ža va li i slič no. 27 Po me nu to me sto sve do či: Spi no za že li da po mog ne svom či ta o cu nje gov ge o metrij ski, sin te tič ki me tod oda bran je iz slič nih raz lo ga iz ko jih je De kart iza brao me di tativ ni, ana li tič ki. Iako De kart sma tra da sin te tič ki me tod ne mo že da po mog ne u po gle du do la že nja do isti ne, nje nog ot kri va nja, već da je u pi ta nju me tod iz la ga nja, či ni se da Spino z a u ova k av m e t o d i z l a g a nja u no si o d r e đe n e ele me n t e a n a l i t ič kog me t o d a, o d no s no da po ku ša va da pre va zi đe upra vo ovaj ma njak ko ji De kart na gla ša va. Iz ve sno je, na i- me, da kao me tod iz la ga nja ge o me trij ski me tod ne pred sta vlja put ko jim je sam Spi no za do šao do ono ga što iz la že i de mon stri ra; me đu tim, to ne is klju ču je mo guć nost da Spino za ne pret po sta vlja da či ta lac mo ra pre ći isti put kao i on. U potvrdu ovakvog čitanja navodimo Volfso na: Je zik se [u Et i ci] ko ri sti ne kao sreds t vo i z r a ž a vanja, ve ć k a o si s t e m m n emon ičk i h si mb ol a. Reč i n e p r e ds t avljaju p r os t e ide je, ve ć kom pl i ko va ne n i zo ve m i sl i. A r g u me n t i n i su u pot pu no st i r a z v i je n i, ve ć pro st o n a b a č e n i, p o put s u ge s t i je. St a vo v i n i s u z n a č aj n i z b og o no g a š t o z a i s t a p o t v r đ u ju, ve ć zbog onog što se opo v r ga va u i m pli ka ci ji. Sa d a, sa ma upo t re ba ge o me t r ij skog me to d a ovo ne mo že da ob ja sni, jer je Spi no za čak i unu tar ge o me trij skog me to da mo gao bi ti ja sni ji i i s c r p n i ji. 28 Uko li ko sam pro kla mo va ni me tod ne ob ja šnja va sve ono što se d e fa c t o u de lu i za ti če, po treb no je i de lo i me tod sa gle da ti iz ne kog no vog ugla. Kao ta kav no vi u g a o v i d i mo o d no s Spi no z e p r e m a s vom č i t a o c u, o d no s no ob r e me nji va nje si n t e t ič kog mo d e l a a n a l i t ič k i m ele me n t i m a. U p ot vd u n a š e m č i t a nju d a je mo n e ko l i ko p r i me r a. Vr lo sl ič no D e k a r t u u Me d i t a c i - ja m a, Spi no za če sto skre će pa žnju svom či ta o cu na me sta za ko ja su ka rak te ri stič ne 26 Up. Cot ting ham, J., T h e R a t i o n a l i s t s, str Ka ko to ka že Vol fson, kao da kod sva ke de fi ni ci je mo že mo ču ti Spi no zin pre kor: ovaj po jam ko ri stim do sled ni je ne go što je to do sa da či nje no. Up. Wol fson, H. A., The Phi lo sophy of Spi no za, str Ibid. str. 22

10 35 od re đe ne gre ške; za tim, on s vre me na na vre me da je pri me re, kao do dat na po ja šnje nja ono ga što je pret hod no iz veo; na po kon, on če sto ko men ta ri še te ze su prot ne svo joj, te ob ja šnja va na čin na ko ji se do njih mo že do ći, od no sno on skre će pa žnju na gre ške u z a k lju č i va nju ko je s u i m u z r ok. O va k va me s t a i s k lju č i vo s u n a me nje n a č i t a o c u ; b r oj n a obja š nje nja p ojmova, t e rm inolog ije, šir e f iloz of s ke p o z a d i n e p o nu đe n i h t e z a, c i lja s ob zi rom na ko ji se ras pra vlja i slič no pra te sko ro sva ko stro go i demonstrativno izvođe - nje. Šta vi še, ovaj pra te ći apa rat pi san je mno go lak šim sti lom ne go sa ma iz vo đe nja, i on ne pred sta vlja sa stav ni deo sa mog ge o me trij skog me to da u stro gom smi slu. 29 On uto liko d o n e k le o d s t u p a o d Eu k l i d o vog mo d e l a, bu d u ć i d a s u t a k v i ko me n t a r i Ele m e n t i m a pri do da ni tek ka sni je, ne od stra ne sa mog Eukli da. 30 D o d a t no, k a ko t o p o t v r đ u je i je d a n o d k l a sič n i h i n t e r p r e t a t o r a Spi no z e, Vol f s o n, Et ik a da je osno va da se ve ru je da ni sam Spi no za ni je bio to li ko ube đen u sve svo je sta vove, od no sno da se iz sa mog de la mo že vi de ti u ko jim je slu ča je vi ma i ka ko imao ne dou mi ca. Eti ka je, bar na pr vi po gled, pi sa na kao stro go iz vo đe nje i oda je uti sak ne sumnji vo s t i. Sa d r u ge s t r a n e, o n a obi lu je i p o je d i n i m s t a vo v i m a i pi t a nji m a, ko ja Spi no z a o p e t s m e š t a u p o ja š nje nja i ko r o l a r e, a n a o s no v u ko ji h s e mo ž e r e ko n s t r u i s a t i nje gov m i s a o n i t ok u s t va r a nju ovog d e l a, s u m nje ko je je mo r a o i s k a z a t i s p r a m ve ć u s vo je n i h s t a vo va i nje go va s o p s t ve n a r e š e nja ov i h n e d o u m i c a ko ja je i z ve s no ht e o d a p r i k a ž e u t v r đe nji m a Et i k e. 31 GE O ME TRIJ SKI ME TOD SPI NO ZIN KAO ME TOD I Z LA GA NJA U sve tlu na ših pret hod nih raz ma tra nja va žno je na po me nu ti da se Spi no zin ge o me - trij ski me tod mo že do ve sti u pi ta nje u po gle du dva va žna aspek ta: naj pre, pi ta nje je da li se ov de za i sta ra di o me to du u pra vom smi slu te re či ili sa mo o for mi iz la ga nja. U ovom ra du im pli cit no smo za stu pa li te zu da je u pi ta nju za i sta me tod, iako se, čak i u t om slu č a ju, mo ž e r a z l i ko va t i i z me đ u s t r i k t no me t o d o lo š ke i s p olj n e, fo r m a l n e s t r a n e t og me t od a. O vak vo s t anov iš t e d el imo s a već inom i n t e r p r e t a t o r a Spi no z e. Sa d r u ge stra ne, Spi no zin m e tod se mo že pro ble ma ti zo va ti i u po gle du to ga da li je on, kao me tod, n e š t o i m a n e nt no s a moj nje go voj m i sl i, s r ž i nje go ve f i lo z o f i je, i l i joj je n e š t o e k s t e r no, s p o lja š n je. K a o š t o s e mo ž e v i d e t i, ovo pi t a nje je va r i ja c i ja p r e t ho d nog; č i n i s e d a ob a p o t i č u i z p r e t ho d no d i s k u t o va n e r a z l i ke i z m e đ u a n a l i t ič kog i si n t e t ič kog. Z a r e š e nje d r u gog pi t a nja, me đu t i m, mo r a mo se obr a t i t i Spi no z i nom me t o do lo š kom de lu, Ra s p ra v i o p o b olj š a n ju r a z u m a. Spi no z a k a ž e: i s t i n i t a Me t o d a [ je] put ko ji m s e, p o o d r e đe nom r e d u, i s t r a ž u je s a m a isti na, ili objek tiv ne su šti ne stva ri, ili ide je (sve to zna či isto). 32 Ne p o s r e d no z a t i m o n 29 Up. Cot ting ham, J., T h e R a t i o n a l i s t s, str Up. Ste en bak kers, P., The Ge o me tri cal Or der in the E t h i c s, in O. Ko i sti nen (ed.), The Cam brid ge Compa nion to Spi no za s Et hics, Cam brid ge Uni ver sity Press, 2009, str Wol fson, H. A., The Phi lo sophy of Spi no za, str Spi no za, B., R a s p r a v a o p o b o l j š a n j u r a z u m a, str. 30

11 36 ob ja šnja va da je do bra me to da ona, ko ja po ka zu je ka ko se duh upra vlja pre ma nor mi da te isti ni te ideje, a najbolja ona Metoda ko ja po ka zu je ka ko tre ba upra vlja ti duh pre - m a no r m i d a t e id e je n aj s a v r š e n i jeg Bi ć a. 33 Ova ko shva ćen me tod, da kle, po ja šnja va i s a mu s t r u k t u r u Et i k e, ko ja p o l a z i u p r a vo o d d e f i n i c i je s u p s t a n c i je, ko ju Spi no z a, k a ko je p o z n a t o, i z je d n a č a va s a B o gom. D r u g i m r e č i m a, Spi no z a je u Et i c i ipak kre nuo od ono ga što je u re du sa zna nja kao i u re du biv stvo va nja pr vo, naj ja sni je; me đu tim, ka ko smo vi de li, ov de se ne ra di o ne koj oči gled no sti i ja sno ći za su bjek ta ko ji sa zna je, već o od li ci sa me stva ri po se bi. Uto li ko se i tvr di da se red sa zna nja i red biv stvo va nja po kla pa ju: ono što je naj sa zna tlji vi je isto vre me no je i naj vi še po bi ću; kao što smo vid e l i n a p r i me r u d e f i n i c i je s u p s t a n c i je, o n a je n e z a v i s n a i s a mo s t a l n a k a ko u p o g le d u p o s t o ja nja, t a ko i u p o g le d u s a z n a nja, p oj mov nog o d r e đe nja. D r u g i m r e č i m a, p o ja m s u p s t a n c i je u č e s t v u je u o d r e đe nju z n a č e nja i p o i m a nja o s t a l i h p oj mo va, a ob r nu t o n e va ži. Ta ko ge o me trij ski me tod za i sta i pra ti sa me stva ri, te on pre va zi la zi prost me tod i z l a g a nja me t a f i z i ke i p r e r a s t a u m e t a f i z ič k i me t o d u pu nom s m i slu, o d no s no u n a č i n n a ko ji t r e b a me t a f i z ič k i m i sl i t i. Z a m i šlje nje ko je s e ve ć n a l a z i u me t a f i z ič kom r e g i s t r u sa da mo že mo sma tra ti da je ge o me trij ski me tod nje gov is pra van me tod; on je, ta ko, u skla du sa Spi no zi nim fi lo zof skim dr ža njem i ni je ni šta spo lja šnje nje go voj fi lo zo fi ji. Me đ u t i m, p r e tho dn a r a sp r ava o s t avlja p r o s t o r a u p r a vo z a r a z m a t r a nje fo r m a l n e stra ne ovog me to da da kle, onog mo men ta ko ji se od no si na či ta o ca, a ko ji po ga đa m i šlje nje n e n a v i k nu t o n a m e t a f i z i k u. Ve ć s mo n a g l a si l i: o č i g le d no s t n a ko ju Spi no z a s me r a i z ve s no je o č i g le d no s t s a me s t va r i, ko ju ge o me t r ij s k i me t o d t r e b a d a p o s r e d u je z a sa z na nje. Pi t a nje je sa d a d a l i je o či gle d nost z a sa z na nje do hva tlji va t a k v i m me t o dom i ka ko? Spi no za ka že: Sto ga for ma isti ni te mi sli mo ra u sa moj toj mi sli le ža ti, ne odno se ći se na dru ge; ona ne pri zna je obje kat kao uzrok, ne go mo ra za vi si ti od mo ći i p r ir od e s amo g a r az um a. 34 Dru gim re či ma, Spi no za in si sti ra na to me da se iz sa me p r i r o d e r a z u m a mo ž e i s č i t a t i nje go va i s p r av n a u p o t r e b a ; ovo i m pl i c i r a i t o d a je t a k vo me tod sko po stu pa nje ra zu ma do stup no sva ko me, bez raz li ke. Spi no za, me đu tim, pod raz u me va i t o d a je ge o me t r ij sk i me t od upr a vo k r i st a l i z a ci ja t e pr i rod ne upo t re be r a z u ma, n a i me t r a ž e n i m e t o d. U ko l i ko me t o d t a ko shva t i mo, o n d a s e nje go va p r i me n a u Et i c i raz vi ja u dva prav ca: sa jed ne stra ne na stro ga iz vo đe nja, me tod u stro gom smi slu, a sa d r u ge n a d o d a t n a ob ja š nje nja i i z vo đe nja, n a me nje n a č i t a o c u, ko ja t r e b a d a p o s r e d u ju ko rak od ra zu ma u nje go vom pri rod nom sta nju do nje go vog uve žba va nja u raz u me va - nju sop stve ne pri ro de, od no sno u sle đe nju sop stve ne unu tra šnje me to do lo gi je. D r u g i m re či ma, Spi no z a ne pret po st a vlja d a na m je ova k vo m i šlje nje sa mo r a z u m ljivo, iako sma tra da nam je pri ro đe no. Sto ga je ovaj ko rak od upo tre be ra zu ma do is pravne upo tre be ra zu ma, od oči gled no sti stva ri po se bi do oči gled nosti stvari za nas, posre - d o va n u p r avo Eti kom, kao ne kom vr stom mi sa o ne ve žbe i mo de la za ra zum. U tom smi slu nje gov ge o me trij ski me tod pre ten du je na isto na šta pre ten du je i De kar tov med i t a t iv n i: o no si n t e t ič ko ob r e me nje no je a n a l i t ič k i m, a n a l i t ič ko je i n ko r p o r i r a no u si n - t e t ič ko. P r i n c ip p o kom s e p o k u š ava d elovat i n a č it aoc a je, m eđ ut i m, d r ug ač iji: Spinoz a p o k a z u je i s p r av no k r e t a nje m i sl i k a o n e k u v r s t u u z o r a, t e u k a z u je č i t a o c u n a me s t a n a 33 Ibid. str Ibid. str

12 37 ko ji m a s e mo ž e o č e k i va t i d a d o đe d o p a d a ko n c e n t r a c i je, g u blje nja fo k u s a, v r a ć a nja u ne me ta fi zič ki rang mi šlje nja. Analitički elemen ti ovog po stup ka ne po la ze od in di vid u a l n e s u bje k t iv no s t i, o d me n t a l n i h s a d r ž a ja k a nji ho vom r a s ve t lja va nju u d u hu Me d i - ta ci ja, već od mah sme ra ju na formu m isl i, koju t reba k r ist al izovat i i z ve ć d at og m išljenja. U tom du hu i De kart tvr di da je nje gov ana li tič ki po stu pak kom ple men ta ran sin te tič kom. 35 Na p o ko n, n a s a mom k r a ju mo ž e mo z a k lju č i t i: č i nje n i c a d a je Spi no z a s vo je g l av no de lo po sta vio kao iz lo že no ge o me trij skim me to dom sve do či nam o kom plek snom raz u- me va nju k a ko s a mog me t o d a, t ako i m et af iz ike, o d no s no m e t a f i z ič kog m i šlje nja. St o g a s e u a n a l i z i ova k ve Spi no z i n e s t r a t e g i je mo r a mo vo d i t i k a ko o č i g le d n i m i e k s pl i c it n i m Spi no z i n i m i n t e n ci ja ma, t a ko i ši r i m z a hva t a nje m nje go v i h na me r a, t e t a ko nje gov ge o - me trij ski me tod shva ti ti kao oso ben sin te tič ki me tod, do ne kle po me ren u ob li ku i va ženju u od no su na De k a r t ov i l i Eu k l i dov mo del. O va k av si n t e t ič k i me t od on d a pre t e n du je n a t o d a d opuni i k r is t al iz uje Dek a rt ove i nte nc ije u i z l a g a nju m e t a f i z i ke, t e s t o g a o n o si n t e t ič ko n a d o pu nja va a n a l i t ič k i m, je d n a ko s m e r a ju ć i n a t o d a o no g a k o s e nji m e vo d i u v e d e u r a ng m e t a f i z ič kog m i šlje nj a. O va ko p o s t a vlje n, Spi no z i n m e t o d p o k a z u je s e i k a o p r e lom no me s t o me t a f i z ič k i h i m e t o d o lo š k i h t e n d e n c i ja s vo g d o b a. L I T ER AT U R A B ennett, J., Learning From Six Philosophers, De scartes, Sp i noza, Leibnitz, Lo cke, Berkel ey, an d Hume, Ox fo rd Universi ty Press, 2003 Co ttin gham, J., The Rationalists, Oxford Univers ity Press, 1988 Curley, E. M., Behind the Geome tr ic al Method. A R eading of Spinoza s Ethics, Pr in ceton Un ive r s i t y P r e s s, Dekar t, R., Os n ovi filo zofije, Ma ti ca Hrvatska, Zagreb, Dekart, R., Pra kt ična I jasn a p ravila ruko vo đenja du hom u i st raživa n ju istine, SFD, B eograd, Deka rt, R., R eč o metodi, SF D, Beograd, Descartes, R., Medit at ions, Objections, an d Replies, Hac ket t Publishing, 2006 F lage, D. A., B o nn en, C. A., Desc ar tes and Method. A Se a rc h f or a M ethod in Medi tations, Ro u t le d ge, Long, C. P., Th e Rhet or ic of the G eo metrica l Method: Spi noza s Do uble Strategy, Phil os ophy & Rhetori c, Vol. 3 4, No. 4, Spin oza, B., Ras pr ava o po bo ljšanju razuma, Kultura, Beograd, Spin oza, B., Etika, Kult ur a, Beograd, Sp ino za, B., Pr inciples of Cartesian P hi losophy, in M. L. M organ (ed.), Complete Work s, Hacke tt Publishin g, Indianapo lis, 2002 Ste enbakkers, P., The G eo met rical O rder in the Ethics, in O. Koist in en (ed. ), The Cambri dge Compan io n to Spino za s Ethics, Cam bridge Uni vers ity Press, 2009 Steinbe rg, D., Spin oza, M ethod, and Doubt, H istory of Philo sophy Quarterly, Vol. 10, No. 3, 1993, pp Wolfson, H. A., The P hilosophy of S pinoza. U nfo ldin g the latent pr oce ss od h is reasoni ng, H ar vard Universit y Press, Fla ge, D. A., Bon nen, C. A., De scar tes and Met hod. A Se arch for a Met hod in Me di ta ti ons, Rout l e dg e, 2001, str. 13