UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA MONIKA URŠIČ

Save this PDF as:
 WORD  PNG  TXT  JPG

Size: px
Start display at page:

Download "UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA MONIKA URŠIČ"

Transcription

1 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA MONIKA URŠIČ

2 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: predšolska vzgoja Medpodročno povezovanje matematike v projektu»obisk nezemljanke«diplomska NALOGA Mentorica: doc. dr. Tatjana Hodnik Čadeţ Kandidatka: Monika Uršič Ljubljana, maj 2012

3 Zahvala Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Tatjani Hodnik Čadeţ za usmerjanje in svetovanje pri pisanju diplomske naloge. Hvala zaposlenim in otrokom iz vrtca Kekec v Novi Gorici, staršem in vsem, ki so mi pomagali ter me spodbujali pri pripravi diplomske naloge.

4 POVZETEK Otroka začnemo seznanjati z matematiko ţe v predšolskem obdobju. Pri tem je pomembno, da upoštevamo otrokova predznanja, njegove ţelje in interese ter seveda otrokovo lastno aktivnost. Vzgojiteljica mora upoštevati tudi dejstvo, da je področje matematike največkrat uresničljivo takrat, ko se povezuje še z drugimi področji. Kurikulum je razdeljen na šest področij dejavnosti (gibanje, jezik, umetnost, narava, druţba in matematika). Diplomska naloga predstavlja matematične vsebine v povezavi z drugimi področji kurikuluma. Teoretični del diplomske naloge zajema aktivno učenje v vrtcu, pridobivanje matematičnih pojmov v predšolskem obdobju in medpodročno povezovanje. Opredeljene so tudi posamezne povezave področij z matematiko ter primeri le-teh. Empirični del predstavlja načrtovane matematične dejavnosti, ki so zajete v projekt in se povezujejo z drugimi področji kurikuluma. Konkretni primeri medpodročnih povezav, ki so potekali v skupini otrok starih od 4 do 5 let, so razloţeni v analizi. Namen teh dejavnosti je bil raziskati delo z otroki, ki temelji na medpodročnem povezovanju matematike in drugih področij kurikuluma, ugotoviti, kako se lahko otroci učijo matematičnih pojmov prek dobre motivacije ter kako napredujejo pri razumevanju izbranih matematičnih pojmov. Z deskriptivno metodo sem ugotovila, da je povezav z matematiko in drugimi področji kurikuluma veliko. Otroci so bili pri dejavnostih aktivni, dobro motivirani, doţivljali so uspehe in uţivali v igri. KLJUČNE BESEDE: matematika v vrtcu, medpodročne povezave, aktivno učenje, gibanje, jezik, umetnost, druţba, narava. I

5 ABSTRACT The child begins to teach mathematics already in pre-school age. It is important to consider the child's prior knowledge, his desires and interests, and of course the child's own activity. The teacher must also take into account the fact that the field of mathematics is mostly feasible when linked with other areas. The curriculum is divided into six areas of activity (movement, language, art, nature, society and mathematics). The thesis presents the mathematical content in conjunction with other areas of the curriculum. The theoretical part of thesis covers active learning in kindergarten, the acquisition of mathematical concepts in the preschool period and cross-sectoral integration. It indentified areas of individual connections with mathematics and examples. The empirical part represents of planned mathematical activities that are covered by project, and connect with other areas of the curriculum. Concrete examples of cross-sectoral linkages that have taken place in the group of children aged 4 to 5 years are also explained in the analysis. The purpose of these activities was to look for work with children, based on crosssectoral integration of mathematics and other curriculum areas, to determine how children can learn mathematical concepts through a good motivation and how to progress in the understanding of selected mathematical concepts. With descriptive method I have found that there are many connections with mathematics and other areas of the curriculum, children were active in activities, well motivated, they experience success and were enjoying in game. KEY WORDS: mathematics in kindergarten, cross-sectoral links, active learning, movement, language, art, society, nature. II

6 KAZALO 1 UVOD UČENJE V VRTCU AKTIVNO UČENJE PRIDOBIVANJE MATEMATIČNIH POJMOV V PREDŠOLSKEM OBDOBJU MEDPODROČNO POVEZOVANJE RAZLIKA MED MEDPODROČNIM IN MEDPREDMETNIM POVEZOVANJEM MATEMATIKA V POVEZAVI Z OSTALIMI PODROČJI KURIKULUMA Matematika in gibanje Primer medpodročnega povezovanja matematike in gibanja Matematika in jezik Primer medpodročnega povezovanja matematike in jezika Matematika in umetnost Primer medpodročnega povezovanja matematike in umetnosti Matematika in druţba Primer medpodročnega povezovanja matematike in družbe Matematika in narava Primer medpodročnega povezovanja matematike in narave Povzetek EMPIRIČNI DEL OPREDELITEV PROBLEMA CILJI METODOLOGIJA VZOREC POSTOPEK ZBIRANJA IN OBDELAVE PODATKOV POTEK DELA IN INTERPRETACIJA REZULTATOV VSAK JE DRUGAČEN »VESOLJSKA«GLASBA ZELENE RASTLINE POVZETEK UGOTOVITEV ZAKLJUČEK LITERATURA III

7 1 UVOD Matematiko v vrtcu opazimo tako rekoč na vsakem koraku. Z njo se srečamo ţe ko štejemo korake, ko naredimo krog, ko se pogledamo v ogledalo, ko se razvrstimo po skupinah, ko pri zajtrku in kosilu razvrščamo pribor, štejemo skodelice, ko pri počitku razvrščamo leţalnike, skratka vsepovsod. Matematika je v vrtcu le redko samostojna dejavnost. Večinoma se povezuje z drugimi področji dejavnosti (gibanje, jezik, umetnost, druţba, narava). K temu je usmerjen tudi Kurikulum za vrtce, saj poudarja interdisciplinarnost. Matematične dejavnosti se tako v različnih kontekstih med seboj povezujejo in dopolnjujejo. Prav takšna matematika me je pritegnila ţe v času študija in me zato tudi spodbudila k pisanju svoje diplomske naloge. Ker je seznanjenje z matematiko za otroka zelo pomembno ţe v predšolskem obdobju, sem jo ţelela otrokom pribliţati tako, da jo bodo lahko sprejeli, razumeli, uporabljali v vsakdanjem ţivljenju in v njej uţivali. Pri razvijanju matematičnih predstav in pojmov potrebujemo ogromno zamisli, kako bi otroku vzbudili zanimanje za tovrstne dejavnosti. Cilji in dejavnosti matematike morajo biti v skladu z otrokovim kognitivnim, socialnim in telesnim razvojem. Le tako bo lahko otrok aktivno sodeloval pri raznih dejavnostih. In prav takšno učenje, ki je za otroka aktivno in pri njem sodeluje, je zanj najbolj učinkovito. 1

8 2 UČENJE V VRTCU Kurikulum za vrtce (2004, 16) temelji na razvojno-procesnem pristopu in načelu aktivnega učenja. To načelo se glasi:»cilj učenja v predšolski dobi je sam proces učenja, katerega cilji niso pravilni in nepravilni odgovori, temveč spodbujanje otrokovih lastnih (simbolnih, fantazijskih in domišljijskih) strategij dojemanja, izražanja, razmišljanja itn., ki so zanj značilne v posameznem starostnem obdobju.«vrtec naj bi zagotavljal za učenje spodbudno okolje, ki pri otroku razvija zavest o problemih in občutljivost ter ga navaja na uporabo različnih pripomočkov in strategij pri iskanju različnih odgovorov. Pri vsem tem naj bi ga spodbujal k verbalizaciji oziroma rabi jezika v različnih funkcijah in drugim načinom izraţanja (Batistič Zorec 2003). V predšolskem obdobju prevladuje spontano učenje. Otroci se učijo predvsem prek igre in drugih, tudi praktičnih dejavnosti in rutin, ki v vrtcu večinoma potekajo v raznolikih socialnih interakcijah z vrstniki in odraslimi. Učijo se s pomočjo opazovanja, posnemanja, preizkušanja (manipuliranja s stvarmi in materiali) in reševanja problemov, komentiranja dejavnosti, spraševanja in poslušanja drugih, reševanja medsebojnih konfliktov ter dogovarjanja. Učenje potemtakem ni povezano le z otrokovim miselnim razvojem, ampak zadeva vsa področja osebnosti, torej gibalni, spoznavni, čustveni, socialni in moralni razvoj. 2.1 AKTIVNO UČENJE Marentič Poţarnik (2000) pravi, da je aktivno učenje tisto učenje, ki učenca celostno, miselno in čustveno aktivira, je zanj osebno pomembno in vpeto v resnične ţivljenjske okoliščine. Takšno učenje je uspešnejše, če poteka s samostojnim iskanjem in razmišljanjem. Aktivno učenje torej vsebuje neko višjo stopnjo aktivnosti in daje trajnejše znanje, otroci pa tako ves čas predelujejo in prenašajo svoje prejšnje izkušnje v nove situacije. 2

9 Načelo aktivnega učenja temelji na spoznanju kognitivnih psiholoških teorij, da je otrok aktiven v procesu pridobivanja in konstruiranja znanja. Najdemo ga ţe v teoriji M. Montessori (Loschi, 1996), ki pravi, da se otrok ne uči, ampak gradi svoje znanje ter svojo osebnost ob izkušnjah in v odnosu s prostorom, stvarmi in drugimi ljudmi. V High/Scope pristopu (Hohman in Weikart, 2005) aktivno učenje definirajo kot učenje, v katerem otrok skozi neposredne aktivnosti z objekti in skozi interakcije z ljudmi, idejami ter dogodki gradi novo lastno razumevanje. Ključni elementi aktivnega učenja pri High/Scope pristopu so: neposredna aktivnost z objekti, refleksija aktivnosti, notranja motivacija in domiselnost, proizvajanje in reševanje problemov. Otroci so aktivno udeleţeni ţe pri načrtovanju dejavnosti. V času dejavnosti sledijo namenskemu zaporedju dogajanj, ki so jih načrtovali, novim idejam in načrtom, ki izvirajo iz njihove igre, rešujejo probleme ter gradijo svoje znanje na osnovi ključnih izkušenj. Pri tem jih odrasli opazujejo, podpirajo in se učijo iz njihove igre. Ob zaključku dejavnosti otroci predstavijo svoje izkušnje in odkritja, opišejo svoje izdelke, o njih diskutirajo, primerjajo načrte z rezultati ipd. Malguzzi (1993) pravi, da imajo tudi otroci v vrtcih Reggio Emilia aktivno vlogo v pridobivanju in konstrukciji razumevanja. Pomembno se mu zdi poudarjati udeleţbo otrok, čeprav ne ţeli zmanjševati odločilne vloge odraslih pri učenju otrok. Otroci so sposobni ustvarjati pomene iz vsakodnevnih izkušenj skozi lastno mentalno aktivnost. Poglavitna vloga odraslih je, da to sposobnost posredno aktivirajo pri otrocih, ki je podlaga za učenje. Otroci morajo imeti priloţnost, da raziskujejo, zato besedna razlaga ne sme biti bliţnjica do znanja. Vzgojitelj naj brez poprejšnjih predpostavk o tem, kaj je prav in kaj narobe, posluša vprašanja, odgovore, ideje in razlage otrok, saj je ravno poslušanje pomembnejše od govorjenja. V Kurikulumu za vrtce (2004) je načelo aktivnega učenja opisano kot zagotavljanje za učenje spodbudnega okolja, ki omogoča izhajanje tako iz vzgojiteljevega načrtovanega in nenačrtovanega usmerjanja kakor tudi iz otrokovih lastnih pobud. V ospredju učenja je razvijanje občutljivosti in zavesti o 3

10 problemih, navajanje otroka na uporabo različnih strategij in pripomočkov pri iskanju odgovorov, omogočanje in spodbujanje otroka k verbalizaciji in drugim načinom izraţanja.»predšolska vzgoja v vrtcu mora graditi na otrokovih zmožnostih in ga voditi k pridobivanju novih doživetij, izkušenj in spoznanj, tako da predenj postavlja smiselne zahteve oz. probleme, ki vključujejo otrokovo aktivno učenje, mu omogočajo izražanje, doživljanje ter ga močno čustveno in socialno angažirajo«(kurikulum za vrtce 2004, 19). 2.2 PRIDOBIVANJE MATEMATIČNIH POJMOV V PREDŠOLSKEM OBDOBJU»Otrokov prvi stik z matematiko bo prijazen, če ga bo doživel celovito, preko občutkov, ki so mu blizu, ob katerih se počuti sproščeno in varno. Če mu bo uspelo ta občutek ohraniti, bo mnogo lažje premagoval ovire pri kasnejšem dojemanju vse zahtevnejših zakonitosti matematike, saj je vanjo stopil skozi prava vrata«(zajc, Koželj 2001, 11). Otrok se z matematiko dejansko sreča ţe zelo zgodaj. Nezavedno jo uporablja vsak dan v svojem ţivljenju: orientacija v prostoru, različne oblike, števila, merjenje. To so vsebine, ki jih pravzaprav srečamo na vsakem koraku. Tudi pri vsakodnevnih dejavnostih v vrtcu, je srečanje z matematiko zelo pogosto. To so prihodi in odhodi v vrtec in iz vrta (kdo manjka, koliko otrok manjka, kdo bo prišel, koliko nas je), priprava na obroke (razdelitev pribora, urejanje pribora, količina hrane), pospravljanje igralnice (razvrščanje različnih igrač v zaboje), priprava na počitek (štetje leţalnikov, razvrščanje po barvah odejic, kdo spi levo, desno, zgoraj, spodaj), oblačenje in slačenje v garderobi (kje so copati, kje oblačila, urejanje oblačil, kam spada levi in kam desni copat, simboli na omaricah) in še veliko drugih dejavnosti.»do osnovnih matematičnih pojmov lahko otrok pride le na osnovi lastne aktivnosti. Samo preko lastne aktivnosti lahko ponotranji oblike predmetov ter razume kvantitativne in kvalitativne lastnosti predmetov in pojavov. Ta proces je 4

11 postopen in počasen; temeljiti mora na aktivnem osvajanju znanja ter stalnem razvoju miselnih struktur«(šajnič 2003, 9). Pri učenju matematičnih pojmov je v današnjem času bistvena značilnost ta, da se znanje ne prenaša od staršev na otroke oziroma od učitelja ali vzgojitelja na učenca oziroma otroka, ampak si mora vsak posameznik sam graditi svoje znanje. To pa ne pomeni, da je otrok prepuščen samemu sebi, ampak so še vedno starši, učitelji in vzgojitelji tisti, ki z ustreznimi pristopi vodijo in spodbujajo otroka ter ga postavljajo v aktivno vlogo v procesu učenja. Avtorica Hodnik Čadeţ (2004) navaja po Marentič Poţarnik (2000) dve poti, ki obstajata pri otroškem učenju matematičnih pojmov: samostojno oblikovanje (odkrivanje) pojmov, ki temelji na spreminjanju obstoječih, predvsem pa napačnih pojmovanjih, ki jih zgradi otrok v procesu učenja in pridobivanje obstoječih pojmov od odraslih, na osnovi spraševanja in besednih razlag, kar poteka na dva načina: kot poučevanje s primeri in kot poučevanje pojmov preko definicij. Za predšolskega otoka je prav gotovo primernejša prva pot, saj naj bi se vzgojitelji izogibali poučevanju zgolj z besedami. Prek razvrščanja pogosto preučujemo, kakšne pojme poznajo/uporabljajo otroci in kako jih tvorijo. Če otroku predloţimo vrsto predmetov, katere naj po svoje razvrsti v skupine, bo morda dal skupaj sadje, zelenjavo, jedilni pribor, ne da bi poznal izraze za te pojme. Otroci klasificirajo predmete najprej po zunanji podobnosti, nato po uporabi oziroma funkciji in šele pozneje po nekih objektivnih skupnih značilnostih. Ko pa otroka vprašamo, v čem sta si dva predmeta podobna ali različna, nam bo najprej odgovoril da se npr. pri škarjah in bakrenem loncu nekaj sveti, šele nato, da ju uporabljamo v gospodinjstvu in šele pozneje, da sta iz kovine (Marentič Poţarnik, 2000). 5

12 3 MEDPODROČNO POVEZOVANJE Pri načrtovanju in organiziranju dejavnosti, in s tem izkušenj za otroke, moramo upoštevati dejstvo, da doţivlja otrok svet celostno. To za vzgojitelja vsekakor ni lahko delo, saj mora poznati specifičnosti posameznih področij, ki se v neki celostni situaciji med seboj prepletajo. Ob vsem tem mora paziti, da ne pride do kakšnega umetnega povezovanja področij. Zato je pomembno, da so povezave smiselne. Pri načrtovanju povezav pa ne smemo pozabiti na otrokov interes. Povezave so lahko za vzgojitelja še kako smiselne, strokovne in zanimive, vendar ni pravega pomena, če otroka te ne pritegnejo (Hodnik Čadeţ, 2004). Eno izmed načel uresničevanja ciljev Kurikuluma za vrtce (2004), ki nas vodi k razumevanju medpodročnega povezovanja, je tudi načelo horizontalne povezanosti, ki pravi:»povezovanje dejavnosti različnih področij dejavnosti v vrtcu in pri tem različnih vidikov otrokovega razvoja in učenja, saj je za predšolskega otroka posebej značilno, da so soodvisni in med seboj povezani tudi vidiki njegovega razvoja, izbor tistih vsebin ter metod in načinov dela s predšolskimi otroki, ki upoštevajo specifičnosti predšolskega otroka in zato v največji meri omogočajo povezavo različnih področij dejavnosti v vrtcu«(kurikulum za vrtce 2004, 14). Povezovanje različnih področij je za otroke lahko dobro motivacijsko sredstvo, saj spodbuja njihovo ustvarjalnost. Za uspešno povezovanje (omenila bom tista povezovanja, ki veljajo za predšolske dejavnosti) pa morajo biti uresničeni naslednji pogoji (Hodnik Čadeţ, Filipčič po Kovač, Jurak, Starc, 2004): izbira vsebin, posredovanje znanja in organizacija dejavnosti mora biti prilagojena razvojni stopnji in znanju otrok; vzgojitelj mora poznati cilje in vsebine različnih področij, da lahko doseţe zastavljene cilje, ki jih ţeli doseči z medpodročno povezavo; medpodročne dejavnosti naj bodo skrbno načrtovane in naj vsebujejo samostojno delo otrok; 6

13 pomembno je, da po zaključku vzgojitelj analizira uresničevanje postavljenih ciljev. 3.1 RAZLIKA MED MEDPODROČNIM IN MEDPREDMETNIM POVEZOVANJEM V predšolski pedagogiki govorimo o medpodročnem povezovanju, saj povezujemo področja dejavnosti, medtem ko se v šolski pedagogiki uporablja izraz medpredmetno povezovanje, ker učitelji med seboj povezujejo različne predmete.»medpredmetno povezovanje predstavlja didaktični pristop, kjer učitelj poskuša določeno vsebino/problem podati in obravnavati čim bolj celostno, tako, da isti problem poskuša osvetliti z različnih vidikov«(hodnik Čadež, Filipčič 2005, 3). Oboje omenjeno povezovanje lahko izvajamo na osnovi ciljev (teme), miselnih procesov ali veščin. Teh povezav ne moremo strogo ločevati, ker pogosto nastopajo povezano. V praksi pa se največkrat zasledi povezovanje na osnovi izbrane teme (Hodnik Čadeţ, Filipčič, 2005). 3.2 MATEMATIKA V POVEZAVI Z OSTALIMI PODROČJI KURIKULUMA Kurikulum za vrtce določa področje matematike kot eno od vsebinskih področij dejavnosti za delo v vrtcu. Ker pa je kurikulum izvedljiv le kot celota, je tudi matematika uresničljiva le, ko se povezuje z drugimi področji (Kurikulum za vrtce, 2004): z gibanjem, kjer večina pogovorov zajema matematične pojave; z jezikom, ko otrok spoznava imena za matematične pojme in se matematično izraţa; z umetnostjo, ki je brez matematike otrokom ne moremo predstaviti (od perspektive v likovni umetnosti do ritma v glasbi); z naravo, kjer otrok meri in išče razlage za splošne pojave; 7

14 z druţbo, kjer se otrok uči ţiveti z vrstniki, se zna z njimi pogajati, reševati medsebojne konflikte in logično sklepati. V nadaljevanju diplomske naloge bom predstavila nekaj moţnih povezav matematike z drugimi področji kurikuluma. Opisala bom posamezna področja (gibanje, jezik, umetnost, druţba in narava) in se osredotočila predvsem na praktične primere, ki se v vrtcu odvijajo tako spontano kot načrtno. Pri vsakem področju bom predstavila primer medpodročnega načrtovanja dejavnosti na osnovi ciljev Matematika in gibanje Otrokovo doţivljanje in dojemanje sveta temelji na informacijah, ki izvirajo iz njegovega telesa, zaznavanja okolja ter izkušenj, ki jih pridobi z gibalnimi dejavnostmi. Z gibanjem otrok spoznava sebe in predmete, ki ga obkroţajo. Telo otroka je v gibalnih dejavnostih izhodiščna točka za presojo poloţaja, smeri, razmerja do drugih z gibanjem otrok razvija občutek za ritem, hitrost ter dojema prostor in čas. V predšolskem obdobju pridobiva te raznovrstne izkušnje zlasti z igro. Tako v zaprtem prostoru kot na prostem otrok z različnimi dejavnostmi razvija gibalne sposobnosti in usvaja nekatere gibalne koncepte. Postopno usvaja tudi osnovne prvine različnih športnih zvrsti, v elementarnih gibalnih igrah pa spoznava smisel in pomen upoštevanja pravil. Ustvarjalen je tudi pri iskanju poti za rešitev različnih gibalnih nalog, z lastno domišljijo odgovarja na nove izzive ter izraţa svoja čustva in občutja (Marjanovič Umek, 2008). Znanja z drugih področij si otrok razširja z ustreznimi gibalnimi dejavnostmi. Z različnimi igrali in športnimi pripomočki otrok spoznava in usvaja različne matematične pojme (Marjanovič Umek, 2008): spoznava barve, površine in oblike (otrok lahko razvršča po barvi, razdeli otroku vsakemu po enega in s tem vzpostavi relacije, jih šteje, išče obroču podobne okrogle oblike, spoznava vzorec ponavljanja na poligonu itd.); usvaja količinske izraze: veliko malo, več manj itn. (ureja ţoge po velikosti od največje do najmanjše, od najteţje do najlaţje ipd.); 8

15 usvaja izraze za prostorska razmerja; na pod v, spredaj zadaj, med pred, zgoraj spodaj itn. (otrok spleza pod mizo, stopi na blazino, hodi po klopi, se splazi skozi obroč,»vozi slalom«med stoţci, skoči čez oviro ipd.); usvaja časovna razmerja: počasi hitro, prej potem itn. (pri poligonu se najprej splazimo pod mizo, potem vijugamo med palicami, nato prestopimo, če bomo hodili hitro bomo naredili več korakov, kot če bomo hodili počasi, itd.); seznanjenje z merskimi enotami: korak, meter itn. (koliko korakov lahko naredim v peskovniku, koliko na atriju ipd.) Primer medpodročnega povezovanja matematike in gibanja Tema pri matematiki: prostorska razmerja Cilj pri matematiki: otrok usvaja izraze za prostorska razmerja (na pod v, spredaj zadaj, med pred, zgoraj spodaj itn.). Tema pri gibanju: orientacija v prostoru Cilji pri gibanju: otrok se zaveda prostora (kje se telo giblje), načina (kako se telo giblje); otrok spoznava različne poloţaje in odnose med deli lastnega telesa, med predmeti in ljudmi, med ljudmi; otrok razvija ravnoteţje. SKUPNA CILJA: otrok se uči orientacije v prostoru glede na lastno telo in prisotnost drugih ljudi; otrok je udeleţen v izraze za prostorska razmerja z lastnim telesom. POVEZOVANJE PODROČIJ: Ţe iz skupnih ciljev lahko izluščimo dejavnost, ki je primerna za predšolske otroke. S tem ko otrok spleza pod mizo, stopi na blazino, hodi po klopi, se splazi skozi obroč,»vozi slalom«med stoţci, skoči čez oviro ipd., ponavlja in uporablja 9

16 izraze za prostorska razmerja. Tu so zajeti matematični pojmi in gibanje hkrati. Otrok se s tem seznani tudi z orientacijo in ravnoteţjem, saj se mora orientirati v prostoru (kje je trenutno, kam se bo premaknil) in mogoče obstati tudi nekaj trenutkov v istem poloţaju Matematika in jezik»vzgojiteljica naj bi pri vseh dejavnostih otroku dajala govorni zgled in tako neposredno vplivala na razvoj njegove jezikovne zmožnosti (to so slovnične in sporazumevalne), kar bi predstavljalo prvi korak k povezovanju med področji dejavnosti v vrtcu«(marjanovič Umek 2008, 79). Jezik je komponenta človeškega ţivljenja, ki je prisotna skoraj povsod. Tudi v Kurikulumu za vrtce ima posebno mesto, saj je v bistvu neke vrste povezovalni člen med vsemi področji dejavnosti. Pomemben pa je tudi v samem ţivljenju in delu v vrtcu. V zgodnjem otroštvu je ena izmed osnovnih nalog za otroka, da razvije jezikovno zmoţnost. To pomeni, da razvija zmoţnost tvorjenja besedil v različnih govornih poloţajih in za različne potrebe. Poleg zmoţnosti sporazumevanja z okoljem pa otrokova jezikovna zmoţnost stopa tudi v interakcijo z igro. Prav z jezikovnim razvojem je tesno povezana simbolna igra, zato lahko rečemo, da je področje jezika povezano z vsemi drugimi področji dejavnosti v vrtcu, tudi z matematiko. Ko npr. vzgojiteljica skupaj z otroki obišče gledališče, razstavo, trţnico ali trgovino, ti sodelujejo v različnih govornih poloţajih, z različnimi osebami. Tako otroci spoznavajo, da se v različnih govornih poloţajih glede na različne situacije (čas, kraj, tema ipd.) uporabljajo različne socialne zvrsti jezika (Marjanovič Umek, 2008). Otrok se z jezikom sreča na vsakem koraku, ţe ko se igra, poimenuje stvari, tvori stavke, razlaga, opisuje in posluša. Med otroško igro lahko pri otroških pogovorih zasledimo, ko primerjajo različne predmete in ugotavljajo, kateri predmet je npr. najdaljši, največji, čigav je in kje se nahaja. Prek tega se srečuje z matematičnimi pojmi, ki jih spoznava, poimenuje, uporablja ter tako širi svoje jezikovne zmoţnosti. Pomembna naloga vzgojitelja pri vsem tem pa je, da ga ves čas spodbuja. 10

17 Primer medpodročnega povezovanja matematike in jezika Tema pri matematiki: zaporedje Cilja pri matematiki: otrok prepoznava različne pravljične like (jih šteje, razvršča); otrok osvaja časovno zaporedje dogodkov. Tema pri jeziku: pravljica Cilja pri jeziku: otrok posluša pravljico; otrok se uči samostojno pripovedovati. SKUPNA CILJA: ob poslušanju pravljice otrok prepoznava pravljične like; med samostojnim pripovedovanjem pravljice otrok ponavlja zaporedje dogodkov. POVEZOVANJE PODROČIJ: Otrokom povemo novo pravljico, kjer nastopajo različne ţivali ali ljudje. Po prebrani pravljici se o njej pogovorimo, jo skupaj ponovimo, preštejemo nastopajoče like, razvrstimo na ţivali in ljudi, na dečke, deklice ipd. Sledi lutkovna predstava otrok, kjer s samostojnim pripovedovanjem ponavljajo zaporedje dogodkov iz pravljice Matematika in umetnost Glasbena umetnost predstavlja samostojno obliko glasbenega izraţanja, vzbuja veselje do zvoka, igre, gibanja, razvija splošne sposobnosti zaznavanja, pozornosti, motorične spretnosti, jezikovno komunikacijo in socialno vedenje. Občutljivost pa je osnovna naloga predšolske glasbene vzgoje. Ta se razvija s spodbujanjem glasbenega doţivljanja preko slušnega zaznavanja ter z reproduciranjem, poustvarjanjem in ustvarjanjem glasbenih vsebin (Marjanovič Umek, 2008). 11

18 Glasbena vzgoja ima mnogo povezav tudi z matematiko. Otrok ponavlja ritmične motive, poimenuje glasbila v vrstnem redu, kot jih je slišal (zaporedje), primerja med kratkim in dolgim tonom, ugotavlja razlike in podobnosti (prepoznavanje prijatelja po barvi glasu, zvok različnih instrumentov), ureja instrumente po velikosti, preigrava vzorec s pomočjo različnih instrumentov, spoznava simetrijo prek instrumentov (godala so simetrična). Matematične vsebine zasledimo tudi pri glasbenih dejavnostih, ki so povezane s plesom (npr. v ritmu glasbe ploskajo, korakajo, plešejo). Likovna umetnost je v predšolskem obdobju del otrokovega spoznavnega razvoja. Je razvojno orodje, ki mu pomaga pri prodiranju v kompleksnost danosti in zakonitosti prostora, v katerega je bil postavljen ob rojstvu. Otrok si pri svojih likovnih upodobitvah pomaga z ugotavljanjem razlik med posameznimi pojavi. Veliko ni malo, navpično ni vodoravno, belo ni črno, rdeče ni modro ipd. Pomemben spoznavni proces na področju vizualnega in likovnega pa je vizualno mišljenje. Predstavlja tisti del mišljenja, ki se ukvarja z videnim, z oblikami, barvo in odnosi v prostoru. Namen in cilj likovnih dejavnosti v vrtcu namreč ni likovni izdelek sam po sebi, ampak otrokov razvoj v procesu likovne dejavnosti (Marjanovič Umek, 2008).»Likovne dejavnosti lahko smotrno prepletamo z ostalimi področji dejavnosti predšolskega kurikula. Ob tem se zavedamo, da je likovna dejavnost enakovredno in s svojimi cilji pogojeno področje. Likovne dejavnosti niso dopolnilo drugim področjem dela v vrtcu, ki bi jih uporabljali zgolj za ilustriranje početja in tematik dela na drugih področjih«(marjanovič Umek 2008, 138). Z likovnim področjem se precej prepletajo in dopolnjujejo tudi cilji matematike npr. spoznavanje simetrije, geometrijskih teles in likov. Sorodne cilje najdemo tudi pri likovnem področju oblikovanja prostora in matematičnimi pojmi (na, pred, v, zadaj, spredaj, spodaj, zgoraj) ter razvijanju orientacije v prostoru. Otroci lahko ločujejo barvna in nebarvna likovna dela, jih urejajo po velikosti, motivu, vzdušju, izdelujejo razne sestavljanke, delajo odtise, oblikujejo telesa itd. (Marjanovič Umek, 2008). 12

19 Primer medpodročnega povezovanja matematike in umetnosti Tema pri matematiki: vzorci Cilja pri matematiki: otrok razvija miselne operacije, ki so pomembne pri osvajanju pojma»število«; otrok prepozna vzorec in ga ponovi. Tema pri umetnosti: glasbila in risanje Cilja pri umetnosti: otrok posluša, posnema in razlikuje različne zvoke; otrok glasbeno izvaja oziroma nariše različne vzorce. SKUPNA CILJA: otrok prepozna ponavljajoče vzorce in jih ponavlja; otrok ustvari nove, lastne vzorce (jih nariše oziroma preigra). POVEZOVANJE PODROČIJ: Pripravimo glasbila, ki imajo različne zvoke npr. zvončki, flavta, boben, kraguljčki. Na njih zaigramo, tako da nastane glasbeni vzorec, tega ponovimo vsaj dvakrat. Otroci naj poslušajo in ponovijo. Otrok si nato sam izmisli nek vzorec, ostali pa naj ponovijo za njim. To tudi likovno uprizorijo, tako da zvok grafično predstavijo. Nato lahko narišejo tudi glasbila (po otrokovih zmoţnostih), ki so igrala oziroma nastopala, vendar morajo ta predstavljati nek vzorec. Ponoviti se morajo vsaj dvakrat v enakem vrstnem redu Matematika in družba Kurikulum za vrtce (1999) v področje druţbe vključuje postopno spoznavanje samega sebe, bliţnjega druţbenega okolja (vsakdanje ţivljenje ljudi, druţinsko ţivljenje, delovno okolje in poklice, kulturno ţivljenje ter medije). Poudarja pomen vključevanja v širše druţbeno okolje, to je vključevanje v kulturo, v kateri ţivimo. Pomembno je tudi zgodnje seznanjenje z drugimi kulturami, civilizacijami (ţivljenjske navade, tradicije, običaji, praznovanja itn.), saj se tako otrok uči medsebojne strpnosti in spoštovanja drugačnosti. 13

20 Področje matematike in druţbe ima veliko povezav. Otrok spoznava razlike in podobnosti med ljudmi, spoznava drugačnost z razvrščanjem (različne rase, barve koţe, barve las, oči itd.), otrok ureja (po velikosti, dolţini stopal) in se zaveda, da imajo ljudje različna mnenja, okuse in ţelje (izdelamo histogram, katera hrana jim je najbolj okusna), spoznava zgodovinske dogodke in se srečuje s časovnim zaporedjem. V okvir področja druţbe umeščamo tudi medpodročne teme, kot sta npr. promet in okoljska vzgoja. Promet se močno prepleta z matematičnimi pojmi zaporedje luči na semaforju, oblike znakov, vzorec na prehodu za pesce ipd. (Marjanovič Umek, 2008) Primer medpodročnega povezovanja matematike in družbe Tema pri matematiki: relacije Cilja pri matematiki: otrok zaznava prirejanje 1-1 in prireja prireja 1-1; otrok spoznava grafične prikaze, jih oblikuje in odčitava. Tema pri družbi: poklici Cilji pri družbi: otrok spoznava različne poklice; otrok pridobiva izkušnje za sprejemanje drugačnosti; otrok se seznanja z razlikami in podobnostmi med otroki. SKUPNA CILJA: otrok spoznava razlike in podobnosti med otroki; otrok spoznava grafične prikaze, jih oblikuje in odčitava. POVEZOVANJE PODROČIJ: Otroci se v skupini najprej pogovarjajo o različnih poklicih, nato pa izdelajo še plakat na to temo. Na eno stran nalepijo fotografije otrok, na drugo stran pa fotografije različnih poklicev. Vsak posameznik mora sedaj povezati s svojo 14

21 fotografijo s fotografijo poklica, ki mu je najbolj všeč oziroma vzpostaviti relacijo med obema fotografijama. Sledijo še vprašanja, ki otroka urijo k odčitavanju puščičnega diagrama, npr. kdo bi rad postal zdravnik, koliko frizerk imamo v skupini, kateri je najbolj priljubljen poklic, kateri poklic je izbral samo eden otrok itd. S tem otroci spoznavajo razlike in podobnosti med njimi ter sprejemajo drugačnost Matematika in narava Otroci začnejo ţe zelo zgodaj spoznavati, doţivljati in odkrivati okolje. Dejavnosti v okolju in na okolje vodijo k oblikovanju miselnih operacij in tudi k oblikovanju temeljnih pojmov, kot so prostor in čas, gibanje in sile, predmet in snov, pojem ţivega, k spoznavanju odnosov med predmeti in odnosov med bitji ter okoljem, v katerem ţivijo. Z delovanjem na predmete in snovi nastajajo predstave o svetu, v katerem otrok ţivi. Za zbirko procesnih znanj pa so potrebni naravoslovni postopki, ti pa so opazovanje, razvrščanje, urejanje, prirejanje, štetje, merjenje, postavljanje hipotez, načrtovanje in izvajanje poštenih poskusov, poročanje in povzemanje rezultatov, posploševanje itd. Tudi otroci v vrtcu lahko odkrivajo naravo z raziskovanjem, ki je seveda prilagojeno razvojni stopnji. O tem ne spoznavajo samo narave, ampak tudi poti in načine, kako se kaj odkrije, razišče in nauči (Marjanovič Umek, 2008). Otrok v predšolskem obdobju odkriva, primerja in spoznava ţivo in neţivo naravo. Z opazovanjem, primerjanjem, razvrščanjem in urejanjem spoznava različne rastline, ţivali, lastnosti predmetov, vode in drugih tekočin. Z relacijami lahko povezuje s čim se prehranjujejo različne ţivali, kaj oblečemo poleti ali pozimi in oponašajo zvoke različnih ţivali (tudi gibalno). Otrok lahko na vrvico niza različne plodove ali šteje drevesa med sprehodom. Otrok s poskusi kmalu ugotovi, da je ţoga okrogla in se kotali, da kartonska škatla ni okrogla in jo je treba potiskati, če jo ţelimo premakniti. Otrok se z merjenjem oziroma natančneje s prostornino srečuje, ko pretaka vodo v različno velike posode, v mivki ali pesku dela odtise različnih predmetov, prepoznava, katere stvari so teţje oziroma laţje ter tako ugotavlja fizikalne lastnosti predmetov. Na opazovalnem sprehodu po naravi pa se otrok gotovo sreča tudi z orientacijo. 15

22 Primer medpodročnega povezovanja matematike in narave Tema pri matematiki: razvrščanje Cilja pri matematiki: otrok razvršča predmete glede na izbrano lastnost; otrok spoznava diagrame razvrščanja in jih odčita. Tema pri naravi: plovnost Cilja pri naravi: otrok odkriva, spoznava in primerja neţivo naravo; otrok odkriva in spoznava lastnosti predmetov. SKUPNA CILJA: otrok razvršča predmete glede na plovnost (plava, ne plava); otrok komentira in odčitava diagram razvrščanja. POVEZOVANJE PODROČIJ: Glede na skupna cilja lahko otrokom ponudimo različne predmete in materiale, s katerimi odkrivajo in ugotavljajo ali plavajo na vodi ali se potopijo. Potem predmete razvrstijo v diagram (drevesni ali Carollov) glede na omenjeno lastnost (plovnost) in njeno zanikanje Povzetek Matematiko lahko v predšolskem obdobju takorekoč zelo hitro spremenimo v zanimivo igro, pribliţano otroku. Cilje lahko poveţemo in prepletamo z vsemi ostalimi področji, ob tem pa se otrok niti ne zave, da se srečuje z matematiko. Pomembno je, da se pridobivanje matematičnih predstav in pojmov vleče kot rdeča nit skozi vse oblike in vrste dejavnosti. Pestrosti se otroci ne naveličajo, hkrati pa pomeni tudi srečanje z neznanim. Bistvo medpodročnega povezovanja je tudi to, da določeno vsebino oziroma problem vzgojitelj zna otrokom podati čim bolj celostno, tako da isto teţavo osvetli z različnih vidikov. Povezav je pri vsaki dejavnosti, ki jo ţelimo razširiti, ogromno, le poiskati jih je treba. Pri tem pa nam v vrtcu v veliki meri lahko pomagajo ţe otroci sami. 16

23 4 EMPIRIČNI DEL 4.1 OPREDELITEV PROBLEMA Matematika nas obdaja na vsakem koraku, srečujemo jo vsepovsod okrog nas. Tudi otroci se z njo srečajo ţe zelo zgodaj. Za otroke v predšolskem obdobju je seznanjenje z matematiko zelo pomembno. Pribliţati jim jo moramo, tako da jo bodo lahko sprejeli, razumeli in tudi uporabili v vsakdanjem ţivljenju. Po Kurikulumu za vrtce je področje matematike eno od vsebinskih področij za delo v vrtcu. Ker pa je kurikulum izvedljiv le kot celota, je tudi matematika uresničljiva le, ko se povezuje z drugimi področji. Ta pa so: gibanje, jezik, umetnost, narava in druţba. V empiričnem delu ţelim z načrtovanimi dejavnostmi prikazati, kako lahko matematiko poveţemo z drugimi področji kurikuluma. Poleg tega pa lahko z načrtovanimi dejavnostmi otrokom ponudimo različne matematične in nematematične izzive. Vse več raziskovalnih dokazov potrjuje, da je kakovostno učenje tisto, ki otroka celostno, miselno in čustveno aktivira. Tako učenje, ki ima višjo stopnjo aktivnosti, je aktivno učenje. In le-to je uspešnejše, če poteka s samostojnim iskanjem in razmišljanjem. Tako učenje daje trajnejše znanje, ki bo uporabno v novih situacijah (Marentič Poţarnik 2000). Namen empiričnega dela diplomske naloge je bil torej najti povezave med matematiko in drugimi področji kurikuluma ter jih s pomočjo otrok raziskati in praktično izvesti v vrtcu. Zanimalo me je, katere matematične vsebine lahko poveţem z drugimi področji kurikuluma in jih ponudim otrokom kot prijetno matematično izkušnjo. Poudarek je na bil na aktivni udeleţbi otrok, saj lahko ob ustrezni motivaciji in organiziranih ter spontanih dejavnostih pridobivajo nova znanja. 17

24 4.2 CILJI Raziskati in evalvirati pristop za delo z otroki, ki temelji na medpodročnem povezovanju matematike in drugih področij kurikuluma. Ugotoviti, kako se lahko otroci prek dobre motivacije in povezovanja področij učijo matematičnih pojmov in kako so za tovrstno učenje motivirani. Ugotoviti, kako otroci napredujejo pri razumevanju izbranih matematičnih pojmov. 4.3 METODOLOGIJA Uporabljena je bila opisna ali deskriptivna metoda pedagoškega raziskovanja. Dejavnosti, ki sem jih izvajala s predšolskimi otroki, sem načrtovala vnaprej, veliko pa je bilo tudi takih, ki smo jih izvedli na pobudo otrok. Vsaka izmed treh načrtovanih priprav ima opredeljeno temo, cilje po področjih kurikuluma, oblike dela, metode, sredstva in metodični postopek. Na koncu vsake priprave posebej pa je sledila analiza po dnevih, ki vsebuje slike in opaţanja ter realni potek dejavnosti. 4.4 VZOREC Dejavnosti sem izvedla v Vrtcu Nova Gorica, enota Kekec, in sicer v mesecu maju, na enomesečni praksi v šolskem letu 2010/2011. Vzorec je skupaj sestavljalo 23 otrok, ki so sodelovali in delali v manjših skupinah. Od tega je bilo 13 deklic in 10 dečkov, starih od 4 do 5 let. 4.5 POSTOPEK ZBIRANJA IN OBDELAVE PODATKOV Podatke sem zbirala z opazovanjem ob lastni udeleţbi. Otroke sem spraševala, se z njimi pogovarjala oziroma jih spodbujala, da samostojno, prek drugih področij, razmišljajo o matematičnih vsebinah. Sproti in po zaključenih dejavnostih sem si zapisovala ugotovitve, otrokove doseţke in shranjevala izdelke ter pomembno 18

25 gradivo. Za dokumentiranje sem uporabila digitalni fotoaparat. Dokumentirane podatke sem analizirala s kvalitativno obdelavo podatkov. 4.6 POTEK DELA IN INTERPRETACIJA REZULTATOV Projektno delo je potekalo po vnaprej pripravljenem načrtu, ki pa se je tekom dogajanja dopolnjevalo glede na pobude in ţelje otrok. V načrtu so tri priprave z različno vodilno temo, pod vsako pripravo pa je potek dejanskega dela v skupini razloţen in poglobljen z analizo po dnevih. Vsaka izmed priprav je obseţna, zato se je vsaka izvajala po nekaj dni, odvisno od otrokovih ţelj in interesov. Celoten projekt je tako vključeval 7 dni aktivnega dela otrok in raziskovalke VSAK JE DRUGAČEN Področje: MATEMATIKA Povezava z ostalimi področji: DRUŢBA, UMETNOST, JEZIK, NARAVA Tema: VSAK JE DRUGAČEN Cilji: MATEMATIKA: - otrok rabi imena za števila - otrok spoznava grafične prikaze, jih oblikuje in odčitava - otrok rabi izraze za opisovanje poloţaja predmetov in se nauči orientacije v prostoru - otrok razvršča - otrok se seznanja s strategijami merjenja DRUŢBA: - otroci sebe doţivljajo kot edinstveno osebo - otroci razmišljajo o sebi, svojih lastnostih, posebnostih - otroci imajo moţnost spoznavanja in dojemanja telesnih podobnosti in razlik med ljudmi in enakovrednost vseh UMETNOST: - spodbujanje radovednosti in veselja do umetniških dejavnosti, umetnosti in različnosti JEZIK: 19

26 - otrok razvija zmoţnost, odzivati se na verbalno in neverbalno izraţanje ţelja drugih - otrok razvija jezikovno zmoţnost v različnih funkcijah in poloţajih v različnih socialnih situacijah NARAVA: - otrok spoznava sebe, svoje telo, njegove dele in njihovo funkcijo ter spoznava in dojema telesne podobnosti in razlike med ljudmi ter enakovrednost vseh Oblike dela: skupna, dvojice, individualna Metode dela: metoda pogovora, lastna aktivnost, metoda prikaza Sredstva: marionetna lutka nezemljanka Violeta, velike pole belega papirja, svinčniki, barvice, flomastri, volna, škarje, barvni papirji različnih oblik in trdot, lepilni trak. Viri in literatura: - Bahovec, E. in sod. (2004). Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. - Marjanovič Umek, L. (2008). Otrok v vrtcu. Priročnik h kurikulu za vrtce. Maribor: Zaloţba Obzorja. Metodični postopek: UVOD: Otroci na stolčkih miţe poslušajo vodeno vizualizacijo z naslovom Potovanje v vesolje. Ko je zgodbe konec v igralnico vstopi nezemljanka Violeta (lutka), ki se na humoren način predstavi in pozdravi otroke ter jih povpraša po počutju. Pove jim, da je ravnokar prišla iz Vesolja in ţeli spoznati otroke v njihovi skupini. Predlaga jim naj vsak pove svojo idejo, na kakšen način bi se lahko vsi skupaj spoznavali. Pri tem otroci upoštevajo vrstni red, tako da pridejo vsi na vrsto (lahko sedijo v krogu ali polkrogu). Vsak pove svoje ime, idejo ter najljubšo igro oziroma kaj najraje počnejo. Ţe med tem je Violeta zelo radovedna in otroke veliko sprašuje. Prek njihovih idej jih preusmeri in napelje na to, da bodo morali obrisati svoje telo na papir in prek tega se bodo spoznavali. Zatem prosi mene, naj 20

27 ji pomagam pri nadaljnjem delu in otrokom pove, da se bodo razdelili v dvojice, kasneje pa se bodo obrisali na velik bel papir s svinčnikom. Violeta otroke pozdravi, nato pa jih opazuje med delom. Tako jaz prevzamem delo in otrokom pomagam, da se razdelijo v dvojice. Vprašam jih tudi, na kakšen način bi se lahko razdelili v pare, kakšne ideje imajo. Skupaj poiščemo najboljšo rešitev in se razdelimo. Ko vsaka dvojica poišče svoj prostor, jim razdelim bele pole papirja. JEDRO: Vsaka dvojica otrok dobi najprej eno polo papirja. Eden izmed otrok se nanjo uleţe, drugi pa njegovo telo s svinčnikom obriše na papir. Ko zaključita, se vlogi zamenjata, prvo polo pa poloţita ob stran. Nato vsak dobi barvice ali flomastre ter ureja svojo podobo na papirju. Navodila bodo sledeča: v trebuhu narišite vašo najljubšo hrano, v roki drţite vašo najljubšo igračo, narišite si nogavici in ju pobarvajte z eno vašo najljubšo barvo, ob stran narišite, kako pridete v vrtec, s katerim prevoznim sredstvom (s kolesom, avtomobilom, peš, itn.) Otroci lahko dodajajo sproti še druge stvari lahko npr. si narišejo obraz, nad sabo napišejo svoje ime (če znajo), lahko narišejo nek simbol, ki jih označuje, narišejo svojo najljubšo ţival, narišejo oziroma napišejo koliko let imajo, zraven dodajo še ostale druţinske člane (lahko jih preštejejo) ter dodajajo še svoje ideje. Spodbujam jih, da se sami spomnijo čim več stvari. Ko vsi vse narišejo oziroma lahko tudi ţe med risanjem (če je kdo izmed otrok ţe narisal določeno stvar) otroke vprašam, kako bi lahko na poli papirja prikazali našo višino. Ena izmed moţnosti je tudi ta, da se otroci izmerijo z vrvico ali volno ter tako začrtajo velikost na papirju. Otrok si izbere barvo volne, ki jo nato skupaj iztegnjeno zalepimo z lepilnim trakom na papir. ZAKLJUČEK: Ko so bele pole papirja porisane in dokončane otroke vprašam, kaj bi lahko počeli z vsemi temi papirji in zakaj bi jih lahko uporabili. Spodbujam jih, da skupaj izdelamo plakat, ki bo prikazoval, kako pridejo otroci v vrtec. Vprašam jih, kako bi lahko to prikazali na plakatu, na kakšne načine. Otrokom pustim, da povedo čim več svojih idej. Napeljem jih tudi na to, naj upoštevajo, kot da ne znajo pisati, ker nas drugače vesoljčica ne bo razumela, saj ne zna brati. Lahko bodo ponudili 21

28 moţnost raznih grafov, relacij. V primeru relacij se vsak poveţe s črto in tako dobimo odnose dveh skupin in vzpostavimo relacijo»v vrtec prihajam«. Ko je plakat zaključen, ga prilepimo na steno, nato pa pristopi Violeta in se začne čuditi, kako se pri nas prevaţamo. Sama jim pove, da je k njim priletela z raketo. Nato jim zastavlja razna vprašanja npr.: kdo vse pride v vrtec peš, kdo se vozi v vrtec avtom, kako pride v vrtec Maja, kdo ne pride v vrtec s kolesom, kdo pride v vrtec z letalom Tako otroke seznanim tudi s številom 0 oziroma, da se nihče ne pripelje z letalom. Kasneje lahko izdelamo še različne druge plakate (npr. otroke seznanim s preprostimi grafičnimi prikazi). Ugotavljamo lahko, katera barva je najbolj priljubljena v njihovi skupini. Zopet jih vprašam, kako bi pa to lahko prikazali, da bi vesoljčica razumela. Otrokom pustim prosto pot pri izbiri najboljše ideje, lahko uporabimo enako ali drugo moţnost kot pri prvem plakatu. Rezultate nato skupaj interpretiramo. Otroci se na koncu prek samostojnega dogovarjanja poskušajo še urediti po velikosti. Vmes pristopi Violeta, ki otroke po potrebi popravi in jih pohvali za delo ter se jim zahvali, ker so jo lepo sprejeli in se ji predstavili. Pove jim, da je ugotovila, da je vsak po sebi poseben, drugačen skratka zanimiv otrok. Obljubi jim, da bo prišla še na obisk v njihovo skupino in jim razkrila, kaj ona najraje počne v vesolju. Analiza: 1. DAN Vsi otroci v skupini so zaprli oči in se prepustili zgodbi oziroma vodeni vizualizaciji. Vodena vizualizacija je pripovedovala o tem, kako so odpotovali otroci v vesolje, si ogledovali in se sprehajali po planetih. Otroci so se v zgodbo resnično vţiveli, prisluhnili in zares zamiţali. Ko so namišljeno zopet pristali na Zemlji, so lahko odprli oči. Pred njimi se je naenkrat pojavila nezemljanka Violeta, ki se je po pomoti vkrcala na raketo otrok in z njimi priletela na Zemljo. 22

29 Slika 1: Otroci miţe poslušajo vodeno vizualizacijo Potovanje v vesolje Violeta je bila zelo začudena in prestrašena, saj ni najbolje razumela, kako je prispela v igralnico polno otrok. Otroke je nato srameţljivo vprašala kje se nahaja, ti pa so ji z veseljem in z vso motivacijo odgovarjali na vsa humorna zastavljena vprašanja. Da bi si pridobila otrokovo zaupanje se je otrokom najprej predstavila, nato pa ugotovila, da se zemljani po videzu od nje precej razlikujejo. Kot prvo je ugotovila, da otroci sploh nimajo anten, tako kot ona in je najverjetneje sploh ne slišijo kaj govori. Otroci pa so ji takoj odkimali in povedali, da lahko oni poslušajo z ušesi. Ker pa Violeta še nikoli ni videla in ni vedela kje imajo ljudje ušesa, jih je to seveda vprašala in otroci so ji to zelo nazorno pokazali. 23

30 Slika 2: Otroci kaţejo ušesa Vsi so Violeto zelo vzljubili in ji ţeleli v vsem ustreči ter ji pomagati. Ko je ugotovila, da so otroci zelo prijetna druţba, zanimivi in drugačni, se je odločila, da bi lahko ostala nekaj časa pri njih in jih med tem časom še bolje spoznala. Po vprašanju Violete ali lahko ostane nekaj časa pri njih ter jih bolje spozna, so se vsi strinjali in veselo zavpili. Nato jim je predlagala in spodbujala, naj povedo svoje ideje, kako bi se lahko bolje spoznali, saj se ona ničesar ne spomni. Še preden so z idejami, ki so jih imeli veliko začeli, pa jim je Violeta razloţila, da se morajo med seboj počakati in ne govoriti vsi povprek, saj njene antene tu na Zemlji ne lovijo dobro in zaradi tega ne dobro sliši. Tega so se otroci znali drţati in upoštevali so čisto vse njene ţelje. Največ otrok je predlagalo, da bi se lahko predstavili tako, da bi vsak povedal svoje ime. Nekdo pa je predlagal tudi, da bi lahko povedali, kaj radi počnejo. Nezemljanka se je z idejami strinjala in vsakemu otroku predala besedo. Ker pa so vmes otroci predlagali tudi risanje risbic, jim je vesoljčica povedala, da se je domislila nečesa. Predlagala je, naj se vsak otrok s svinčnikom obriše na velik bel papir in otroci so se hitro lotili dela. Violeta je otroke pozdravila in jih le še opazovala. Ko sem jaz nato otroke vprašala, kaj jim je bilo naročeno, so si vse dobro zapomnili in mi hitro odgovorili. Po svojih ţeljah so se razdelili v pare, poiskali svoj prostor v igralnici in vsaki dvojici sem razdelila svinčnik in velik bel papir. Otroci so bili pri obrisovanju zelo natančni in previdni. 24

31 Slika 3: Obrisovanje otrok s svinčnikom na papir Ko so si pari zamenjali vloge je vsak otrok urejal svojo podobo in vrisoval po navodilih, ki so jih dobro razumeli. Otroci pa so si nekaj stvari dodali še sami npr. skoraj vsi so si narisali obraz z lasmi, napisali ime, nekateri pa so napisali še koliko so stari ter narisali svojo najljubšo ţival. Čas se je pri tem razlikoval, saj potrebujejo nekateri manj, drugi pa več časa. To pa nas ni oviralo, saj smo s tistimi, ki so prej končali, tudi prej zalepili papir na steno. 25

32 Slika 4: Vrisovanje v svojo podobo Otroci so na polo papirja zelo radi risali, najverjetneje zato, ker je bila to prav njihova podoba, in ker se ne pogosto srečujejo s tako veliko risalno podlago. Vsi so občudovali podobe ostalih otrok, ugotavljali kdo je kdo, pregledovali najljubše stvari in se izredno veselili svojega izdelka. Pozitivno me je presenetilo to, da je res vsak samostojno opravljal svoje delo, se zelo potrudil in nastajale so res različne in samosvoje podobe. Vsak otrok je sebe doţivel kot edinstveno osebo, otroci so razmišljali o sebi, se spoznavali na nekoliko drugačen način, kar je bil tudi moj cilj. Poleg tega pa menim, da so bili tudi vsi ostali cilji doseţeni. 2. DAN Naslednji dan sem otrokom naročila, naj se na steni poiščejo in postavijo vsak k svoji podobi. Otroci so se hitro našli. Povprašala sem jih po poteku prejšnjega dne, kaj smo počeli in zakaj. Vsi so vedeli, da so to počeli za Violeto, ker bi jih rada bolje spoznala. Nato pa sem jih vprašala, kaj bi še lahko dodali na velike bele papirje. Oglasila se je deklica in rekla:»lahko bi Violeti povedali koliko smo veliki«. Ţeljo otrok sem seveda upoštevala in jih spodbujala, da mi povedo, kako bi pa to izvedli oziroma se izmerili. Nato smo našli skupno rešitev, da bi se izmerili z volno. Vsak otrok si je izbral barvo volne in pomagala sem jim pri merjenju višine. 26

33 Slika 5: Otroci pri merjenju višine z volno Ko so bili vsi otroci izmerjeni, sem nadaljevala pogovor ter jih vprašala, kaj vse bi lahko sedaj počeli s temi velikimi papirji oziroma kaj lahko iz njih razberemo. Otroci me sprva niso dobro razumeli, zato sem jih podala nekoliko jasnejša navodila. Povedala sem, naj vstanejo vsi tisti, ki imajo pobarvane vijolične nogavice in tako sem nadaljevala še z drugimi lastnostmi. Ko smo s tem zaključili, sem jih ponovno vprašala, ali imajo sedaj kakšno idejo, kako bi lahko vse to lahko prikazali na plakatu. Nato sem jim dala besedo in navedli so kar nekaj idej. Spodbujala sem jih s tem, da Violeta ne zna brati, torej pisanje odpade. Tega sprva niso doumeli in kar nekaj otrok je še vedno navedlo moţnost, da bi lahko zapisali in prešteli, koliko jih npr. pride v vrtec peš. Spodbujala sem jih tudi z vprašanjem, kako bi vesoljčica lahko ugotovila, katera barva je v skupini otrok najbolj priljubljena. Nato pa se je eden izmed otrok spomnil, da bi lahko zgradili stolp iz kock, saj so tega bili vajeni ţe med prosto igro. Skupaj smo prišli do rešitve, da bi lahko stolp prenesli tudi na plakat in za vsakega otroka nalepili kvadrat določene barve tik ob drugega, kot se sestavlja tudi kocke. Med celotnim pogovorom sem morala pri tej dejavnosti otroke nekoliko bolj spodbujati, vodila sem jih s podvprašanji, tako da so pri tem veliko razmišljali. Prišli smo tudi do tega, da bodo drugi plakat izdelali s pomočjo relacij. Tako smo z otroki v dveh skupinah izvedli izdelovanje dveh različnih plakatov. Otroci pri izdelavi plakatov 27

34 niso imeli teţav, navodila so bila jasna, pomembno pa se mi je zdelo to, da so do končne rešitve prišli sami. S tem so si še bolje zapomnili, kaj bomo v obeh skupinah počeli. Pri stolpčnem prikazu so brez opozarjanja vedeli, da morajo kvadrate lepiti enega nad drugim, brez vmesnega prostora. Otroci so ţe med samim izdelovanjem pravilno odčitali iz prikazov npr. katerih je največ, katerih najmanj, saj so bili v velikem pričakovanju, kdaj se bodo označili vsi otroci, da bodo videli končni rezultat. Ko sta se skupini zamenjali in sta bila oba diagrama končana, smo oba plakata nalepili na steno. Slika 6: Puščični diagram»v vrtec prihajam«in stolpčni diagram»najbolj priljubljena barva«. Kmalu po tem je med otroke pristopila Violeta. Otroke je najprej pohvalila, saj so se zanjo zelo trudili, nato pa jih je začela spraševati. Otroci so znali rezultate zelo dobro in ustrezno interpretirati, zelo radi so tudi preštevali, s prstom sledili črti itd. Zataknilo pa se je le pri eni stvari. Ko je Violeta otroke vprašala, kdo vse pride v vrtec z letalom oziroma koliko jih pride, so najprej odgovorili eden. Ko pa jih je vprašala, naj dobro pogledajo kdo, so utihnili in sami spoznali, da to ne bo ustrezen odgovor. Zatem so najprej uporabili izraz»niče«namesto nihče in se nato le spomnili tudi na število nič. Ker je nekaterim to še vedno povzročalo teţave, je to število Violeta večkrat ponovila. Med pogovorom otrok in Violete o tem, kaj so še vrisovali v svoje podobe, jih je prosila še za eno ţeljo. Otroke je 28

35 ţelela videti in opazovati, kako se samostojno uredijo po velikosti. Pri tem pa sem jim morala kar veliko pomagati, vendar so imeli še vedno prosto pot. Ker so vsi ţeleli biti največji, sem jim naročila, naj se sami pregledajo, pogledajo v ogledalo, če je to potrebno, skratka naj sami ugotovijo, kdo je v resnici večji oziroma manjši ter naj se primerjajo med seboj. Ko so bili urejeni, je zopet pristopila Violeta in jim postavljala razna vprašanja npr.: kdo je v skupini največji, kdo najmanjši, Erika kdo vse je manjši od tebe, Miha kdo je večji od tebe itd. Otroci so znali zelo dobro opisati od koga so manjši in od koga večji ter se pravilno izraţali. Deček, ki pa je bil najvišji je dejal, da so od njega večje le vzgojiteljice, od otrok pa nihče, saj je on največji v skupini. S tem smo dejavnost zaključili in menim, da sem dosegla vse matematične cilje, med tem pa so se otroci urili tudi na področju jezika, saj so primorani se naučiti in uporabljati veliko novih matematičnih izrazov oziroma pojmov »VESOLJSKA«GLASBA Področje: MATEMATIKA Povezava z ostalimi področji: GIBANJE, JEZIK, UMETNOST Tema:»VESOLJSKA«GLASBA Cilji: MATEMATIKA: - otrok pozna, razume pojem»vzorec«- otrok zaznava prirejanje 1-1 in prireja otrok spoznava geometrijska telesa - otrok rabi imena za števila - otrok razvršča GIBANJE: - sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja - iskanje lastne poti pri reševanju gibalnih problemov - uvajanje otrok v igre, kjer je potrebno upoštevati pravila ter spoznavanje pomena sodelovanja v skupini JEZIK: - otrok doţivlja in spoznava verbalno komunikacijo kot vir ugodja, zabave in 29

36 reševanja problemov - otrok razvija sposobnosti rabe jezika v povezavi z mišljenjem pri oblikovanju predpojmovnih struktur UMETNOST: - uporaba in razvijanje spretnosti: spoznavanje, raziskovanje, eksperimentiranje z umetniškimi sredstvi in njihovimi izraznimi lastnostmi Oblike dela: skupna, skupinska, individualna Metode dela: metoda pogovora, lastna aktivnost, metoda prikaza Sredstva: marionetna lutka nezemljanka Violeta, več različnih barv škatlic, več različnih barv zvezd iz tršega papirja, slamice različnih barv, lepilo, lepilni trak, lepenka ali karton, škarje, radio, CD, različni mali instrumenti. Viri in literatura: - Bahovec, E. in sod. (2004). Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. - Marjanovič Umek, L. (2008). Otrok v vrtcu. Priročnik h kurikulu za vrtce. Maribor: Zaloţba Obzorja. - Glasba: Fly me to the moon Metodični postopek: UVOD: V skupino otrok pride lutka Violeta. Otrokom pove, da izpolnjuje svojo obljubo, saj jim je obljubila, da se bo vrnila k njim ter jim predstavila, kaj sama najraje počne v vesolju. Ker bo za to potrebovala veliko prostora prosi otroke, naj ji pomagajo pripraviti igralnico. Skupaj z mano nato otroci premaknejo mize in stole k stenam, da pridobimo prostor za ples po vesolju. Tako izvedo, da Violeta najraje posluša vesoljsko glasbo, pleše in nabira zvezde. Pove jim, da je nekaj zvezd in škatel prinesla s seboj, da bo videla, kako bi to počeli otroci. Demonstrira jim še svoj ples in pove navodila za njeno najljubšo igrico. Ko bodo zaslišali glasbo, morajo glasbi slediti in plesati med zvezdami, ko glasbo utišam pa morajo čisto previdno in počasi pobrati po eno zvezdo in jo poloţiti v eno izmed škatel. Ko 30

37 naberejo vse zvezde v svoje škatlice, je igre konec. Mene prosi za pomoč pri raztresanju predmetov v vesolju, sama pa pove, da jih bo ona le opazovala, kako se igrajo. Nato priţgem glasbo in prepustim otrokom uţitek v plesu. Ko je igre konec, prosim otroke naj prinesejo vse škatlice bliţe. JEDRO: Skupino otrok prosim naj prinesejo vse škatlice bliţe. Vprašam jih, kako so zvezde razvrščali v škatle, saj jim niso bila podana nikakršna navodila, ampak so se sami odločali. Najverjetneje bodo razvrstitve zelo različne, po enaki barvi ali ne, vse pa je seveda pravilno in ustrezno. Po pogovoru pridemo do tega, kako bi še lahko zvezde in škatle razvrstili. Nekaj od tega pa tudi preizkusimo. Škatlice postavljamo tudi v razne vrste, stolpce, koline, dodajajo, odvzemajo škatlice, ugotavljamo ali se kakšne barve ponavljajo, kako imenujemo to, ki se vsaj dvakrat ponovi itd. Spodbujam in sprašujem jih, kaj so sestavili, tako da pridemo skupaj do pojma vzorec. Nato pa še, kako bi lahko vse to povezali z glasbo. Med razgovorom lahko pridemo do lastnih ali malih instrumentov, ki jih imam tudi s seboj, vendar jih otrokom prej ne pokaţem. Povem jim, da Violeta tudi posluša glas teh zvezd in vprašam jih za mnenje, kaj oni mislijo, kako se oglašajo, ali se vse zvezde enako, ali različno, ali naglas, po tiho itd. Tako se otroci skupaj odločijo in ugotovijo, kateri instrument bo pripadal kateri barvi zvezde. Vzorec škatel naj sedaj poskušajo razigrati. Najprej eno vrsto, nato drugo, kasneje vedno bolj zahteven vzorec. Vzorce lahko otroci seveda vmes zamenjajo, spreminjajo. Prav tako pa se zamenjujejo tudi igralci in poslušalci, tako da vsi konkretno občutijo kaj je vzorec. Otroci ustvarjajo glasbene vzorce, lahko tudi kombinirajo instrumente in npr. ploskanje, tleskanje. Če kdo izmed otrok ne sestavi pravilnega vzorca iz škatel to vseeno preigramo. To morajo otroci prepoznati in povedati zakaj to ni vzorec. Nato jih vprašam ali opazijo še kakšen vzorec kjerkoli okrog nas. Najverjetneje bodo ugotovili vzorec na kakšnih oblačilih. Pihalka iz slamic (mali instrument) pa bo ravno tako sestavljena iz vzorca (iz več različnih barv slamic). Ko bodo to opazili. jim povem, da bodo morali sedaj še sami izdelati svojo vzorčasto pihalko in tako jih bo lahko vedno spremljal glas zvezdic. Vmes se lahko pogovorimo tudi o nekaterih geometrijskih telesih, ki jih med tem zasledimo ter iščemo razlike (npr. škatlice so oglate oblike, imajo robove, oglišča, 31

38 valj, kot so slamice, ropotulja pa imajo okroglo obliko, lahko jih kotalimo). ZAKLJUČEK: Za zaključek otroci pri mizah izdelajo vsak svoj instrument, in sicer vzorčasto pihalko. Najprej vsi skupaj poskušamo postaviti mize in stole tako da bodo sluţile izdelovanju. Otroci bodo imeli na voljo slamice različnih barv. Iz kupčka izberejo toliko različnih barv kot ţelijo in sestavijo vzorec. S prirejanjem lahko primerjajo ali so v svoji pihalki sestavili daljši, krajši ali enak vzorec kot je moja pihalka. Tako, ne da bi slamice šteli ugotavljajo, ali je slamic več, majn ali enako. Vprašam jih še do kje bi lahko sestavili vzorec in jih spodbujam, da pridejo do besede neskončnost. Otroci dobijo tudi kartončke na katere z lepilom prilepijo slamice. Za gotovost pa pihalko z mojo pomočjo oblepijo še z lepilnim trakom. Ko se lepilo posuši, lahko z škarjami postrani obreţejo slamice, tako da bo imela pihalka več različnih višin, ko bodo nanjo pihali. Po lastni ţelji otrok lahko svoje slamice ţe prej obreţejo, jih uredijo po velikosti in šele nato prilepijo. Ko otroci zaključujejo (lahko tudi ţe vmes), pristopi Violeta, ki otroke pohvali ali jim pomaga sestaviti vzorec, če komu ne gre. Vsi otroci pihalko preizkusijo oziroma jih vesoljčica prosi naj ji zaigrajo in pokaţejo kakšno so izdelali, kakšne barve so uporabljali, kako dolg vzorec so naredili, kolikokrat se ponovi. Zadovoljna, da je otrokom všeč njena najljubša glasba, jih pozdravi in zagotovi, da bo še prišla na obisk, kajti rada bi še bolj spoznala kdo vse in kako se tukaj ţivi. Otroci lahko v nadaljevanju izdelajo tudi ropotulje ali kakšen drug instrument, ki ga okrasijo, nanj narišejo ali nalepijo različne vzorce. Kasneje otroci urejajo različne odrezke slamic po višini, štejejo, na koncu pa še pospravijo oziroma razvrstijo slamice po barvi (npr. vse rumene slamice dajo v eno vrečko, vse rdeče v drugo vrečko). Analiza: 3. DAN Ko se je med otroki zopet pojavila lutka, so se zelo razveselili. Ta jim je povedala, kaj sama najraje počne v vesolju. Njeno najljubšo igro lahko nauči tudi otroke. Vsi so se seveda ţe veselili, ampak še prej je bilo potrebno pripraviti prostor v igralnici. Violeta je otroke prosila naj zelo previdno, po tiho in brez ropotanja odnesejo stolčke k mizam, saj jo bodo drugače začele boleti antene. Otroci so 32

39 Violeti ves čas resnično v vsem ustregli in pospravili v tišini, stole so dvignili ter jih previdno preloţili na drugo mesto. Ker je Violeta s seboj prinesla tudi ustrezen material za igro, sem otrokom to pokazala in jim pripravila pravo vesoljsko vzdušje. Po igralnici sem najprej natresla zvezde različnih barv, nato pa prav tako tudi škatle. Vmes pa so me ţe spraševali, ali morajo rumene zvezde postaviti v rumene škatle itd. Slika 7: Material potreben za igro v vesolju Otroci so bili ves čas zelo previdni, da se Violetin material ne bi uničili. Med plesom ob vesoljski glasbi so se otroci vţiveli, razgibali, sledili glasbi, izvirno plesali in upoštevali navodila igre. Le ko sem glasbo utišala, so otroci nabrali po eno zvezdo. Otroci so se med plesom zelo zabavali, saj jim je bila vesoljska glasba vidno všeč. 33

40 Slika 8: Otroci med plesom Ko so bile vse zvezde nabrane v različnih škatlah in ko je bilo glasbe konec, smo se vsi skupaj zbrali in otroci so postavili vse škatle bliţe na en kup. Po vprašanju, kako so razvrščali, so bili odgovori zelo različni. Nekateri so razvrščali po barvi, drugi pa ne. Povedala sem jim, da je bilo vse pravilno, saj ni bilo natančnejših navodil. Nato pa sem začela pogovor o tem, kaj bi lahko sedaj po igri še počeli s škatlami. Odgovorov je bilo veliko, zato smo kar začeli. Tisti otrok, ki je imel kakršnokoli idejo je prišel bliţe in to tudi sestavil. Prva deklica se je domislila, da bi lahko pomešane škatlice najprej pospravili. Dela se je lotila tako, da je naredila štiri kupe z različnimi barvami škatel. Iz mnoţice je najprej izbrala, poiskala vse modre, nato vse rumene itd. 34

41 Slika 9: Deklica med razvrščanjem škatlic po barvi Ko so ostali otroci deklico opazovali, so takoj ugotovili, da je rumenih največ. Zato sem nadaljevala pogovor in jih vprašala katerih je najmanj. Pri tem so imeli otroci zelo različna videnja, zato sem jih vprašala, kako bi lahko natančno izvedeli katerih je najmanj. Večina jih je najprej odgovorila, da bi škatlice prešteli. Vendar, ker Violeta ne pozna števil in ne zna šteti, so morali razmišljati dalje, kako bi lahko to ugotovili še na drugačen način. Prešli so na stolpe, ker pa bi bil stolp lahko previsok in bi se zvrnil, so otroci ugotovili, da lahko stolp postavijo tudi drugače, Namesto v višino vravnino. oziroma kolono. Škatlice so zopet, brez opozorila, postavljali eno zraven druge. 35

42 Slika 10: Deklica pri sestavljanju diagrama Slika 11: Zaključevanje stolpčnega diagrama Otroci so pri celotni dejavnosti aktivno sodelovali in čeprav je bila velika skupina otrok, so se med seboj poslušali in skupaj iskali rešitve. Zanimivo je bilo, kako so ves čas ugibali, katerih škatel je najmanj, dokler niso vseh uporabili in dokončali stolpčni diagram. Nato so videli, da je zelenih in modrih škatel enako. Na moje vprašanje katerih je najmanj so nekateri odgovorili»nobenih«, nekateri pa 36

43 »zelenih in modrih«. Vedeli so tudi za koliko več je bilo npr. rumenih, saj so šteli od konca rdečega stolpa do konca rumenega. Ko so to sestavili, se je oglasil en deček in dejal, da je bilo njemu lepše, ko so bile škatlice mešano postavljene. Dečku sem ustregla in ga vprašala, kako pa bi lahko zamešali škatlice različnih barv. Deček je začel škatle postavljati ravno tako v vrsto, ampak mešano, ne v vzorec. Ker pa sem ga nekoliko usmerjala, smo skupaj še z ostalimi prišli do pojma vzorec. Otroci so vzorce opazili tudi na različnih oblačilih in jih poskušali sestaviti ter nadaljevati tudi iz škatel. Slika 12: Vzorec iz štirih barv Nekateri otroci so imeli sprva nekoliko teţav z razumevanjem kaj je vzorec. Skupaj smo nato še izgovarjali vrstni red barv in sami so prišli do spoznanja, da je vzorec nekaj, kar se dvakrat ali večkrat ponovi. Probleme so imeli, ko sta bili v vzorcu skupaj postavljeni dve enaki barvi škatel. Skupaj smo tudi ta vzorec nadaljevali in ugotovili, da se ponavlja, torej je vzorec. Otrokom je bilo veliko laţje če smo vsak vzorec tudi pregledali oziroma ga izgovarjali (npr. zelena, zelena, rdeča, rdeča, zelena, zelena, rdeča, rdeča itn.) 37

44 Slika 13: Sestavljanje različnih vzorcev Otrokom sem nato pustila še nekaj časa prosto pot pri igranju s škatlicami. Velika večina se je odločala za sestavljanje stolpov, pri tem so se trudili in morali biti previdni, saj bi se jim drugače lahko podrli. Otroci so zelo radi tudi prestavljali in razvrščali zvezde in škatle po barvah. 38

45 Slika 14: Sestavljanje vzorčastega stolpa Otroci so vsekakor dosegli veliko ciljev na različnih področjih. Ko smo z igro zaključili, smo škatle skupaj pospravili v torbo, in sicer, tako da so mi otroci najprej nabrali in prinesli vse zelene škatle, nato vse modre itd. Pri tem so torej zopet razvrščali. 4. DAN Z otroki smo naslednji dan še vedno nadaljevali z dejavnostjo s škatlami. Najprej smo se pogovorili, kaj smo počeli prejšnji dan, nato pa sem jih s podvprašanji napeljala na glasbeno področje. Hitro so se spomnili, da bi se lahko vsaka škatlica oglašala drugače. Vsi so bili tudi mnenja, da se lahko vsaka barva zvezde oglaša drugače. To smo tudi poskusili in vsaki barvi poiskali ustrezen mali instrument. Otroci so izbrali ropotuljo, pihalko, drdralo in paličici nato pa sem jim oglašanje zvezd tudi zaigrala. Vsi so zbrano poslušali in si predstavljali, kako zgleda to v vesolju. Pogovorili smo se tudi o geometrijskih oblikah teh instrumentov in izraze ter razlike so otroci dobro poznali. Otroke sem nato razdelila v tri skupine, z 39

46 moţnostjo prehajanja iz skupine v skupino. Prva je na tleh sestavljala vzorce iz škatlic ter jih z malimi instrumenti preigravala. Otroci so sestavljali ţe veliko zahtevnejše vzorce in pri preigravanju sploh ni bilo zapletov. Izstopal je zelo nemiren deček, ki pa se je pri igri s škatlicami popolnoma umiril. Bilo mu je čisto vse jasno in vse je ţelel sam sestaviti ter preigrati. Bil je zelo hiter in spreten pri zamenjavi instrumentov, čeprav je uporabil vse štiri barve. Slika 15: Samostojno preigravanje vzorca Vsi so dobro prirejali barve z instrumenti. Ena deklica pa si je olajšala delo tako, da je z instrumentom spremljala tik ob škatlici in ravno tako pravilno preigrala celoten vzorec. Nekaterim je bilo laţje, če so si sproti med igranjem tudi izgovarjali barve. Otroci so se med seboj zelo radi poslušali, prav tako pa so uţivali, ko so nastopali oziroma igrali. Najraje pa so postavljali zvezde v dolgo kolono po celotni igralnici. 40

47 Slika 16: Preigravanje vzorca, narejenega iz zvezd Druga skupina je iz slamic izdelala mali instrument oziroma pihalko. Vsak si je lahko izbral poljubno število barv in iz slamic sestavil svoj vzorec. Otroci so me zelo presenetili in sestavljali zelo zanimive in izvirne barvne vzorce. Bili so zelo spretni pri lepljenju, nekoliko pomoči so potrebovali le pri rezanju. Izbirali so si raje moţnost, da slamice najprej prilepijo, šele potem izreţejo. 41

48 Slika 17: Izdelovanje malega instrumenta pihalke iz slamic Slika 18: Končni izdelki 42

49 Tretja skupina otrok je izdelovala ropotulje iz tulcev, na katere so otroci zalepili barvne kvadrate iz papirja oziroma sestavili vzorec. Tu so imeli otroci na voljo tri različne barve. Dobro so dojeli tudi ritem vzorca in pazili na estetiko. Ko so z izdelovanjem zaključili, so ropotulje zelo radi preizkušali in razvila se je prava spontana igra s plesom. Slika 19: Izdelovanje malega instrumenta ropotulje iz riţa Vse tri zaposlitve otrokom niso povzročale teţav, bili so zelo motivirani in vse je potekalo nemoteno. Zelo radi so tudi pospravili ob tem pa so seveda še razvrščali. Odrezke slamic so nabirali po barvah in jih odnašali v koš, prav tako tudi papir in pravilno razvrstili glede na material ter vrgli v ustrezen koš za smeti (za plastiko, papir itd). Za konec je k otrokom pristopila Violeta, saj med samim delom ni bilo potrebno, ker so bili otroci zelo ustvarjalni in niso potrebovali nobene dodatne motivacije. Otroci so Violeti predstavili svoje instrumente, povedali, kako so jih izdelali, kako se oglašajo (ji zaigrali), katere barve so uporabljali za vzorec, kolikokrat se vzorec ponovi itn. Mislim, da so jim bile dejavnosti zanimive in otroci niso niti pomislili, da se med tem ne samo igrajo, ampak tudi učijo. S tem sem tudi dosegla vse cilje, saj so otroci uţivali, pridobivali nove izkušnje ter znanja. Vsi so bili zelo ponosni nad svojimi izdelki in prepričana sem, da zdaj vsi razumejo pojem vzorec. 43

50 5. DAN Ker je bila otrokom igra z vesoljskim materialom zelo všeč, sem jim med prosto jutranjo igro na večjo mizo v igralnici zopet postavila škatle in zvezde. Zanimalo me je ali bodo spet pristopili ali jih bo zanimalo čisto nekaj drugega. Čeprav to ni bilo v načrtu sem poskusila in je uspelo. Velika večina otrok je prihitela k mizi. Ugotovila sem, da jih je takšna igra zelo pomirila, na material so še vedno pazili in previdno ravnali z njim. Kar sami so začeli sestavljati najrazličnejše stolpe, vzorce itd. Ko pa sem jim na mizo dodala še liste in suhe barvice, so začeli risati, kar je bilo na mizi. Videno so zelo dobro prenesli na papir, risali vzorce in ustrezne oblike. Slika 20: Risanje vzorca na papir Poskušali so risati tudi obliko zvezde, vendar so hitro obupali in jih raje obrisali. Zelo dobro so prirejali npr. obrisali rdečo zvezdo z rdečo barvico. 44

51 Slika 21: Obrisovanje rumene zvezde z rumeno barvico Menim, da je potrebno otrokom res samo ponuditi material, oni pa se bodo ţe sami nečesa domislili. Čeprav lahko delo z otroki v veliki meri načrtujemo, nam velikokrat otroci sami ponudijo, kaj bi radi počeli, kaj jim je zanimivo in prav gotovo jih moramo upoštevati ter iz njih izhajati. Otrokom so bile dejavnosti s škatlami še posebej všeč, pri njih pa so pridobivali še veliko matematičnih in drugih izkušenj ter znanj. 45

52 4.6.3 ZELENE RASTLINE Področje: MATEMATIKA Povezava z ostalimi področji: NARAVA, GIBANJE, JEZIK, UMETNOST Tema: ZELENE RASTLINE Cilji: MATEMATIKA: - otrok rabi simbole, s simboli zapisuje dogodke in opisuje stanja - otrok spoznava simetrijo, geometrijska telesa, like, vzorce - otrok razvršča - otrok rabi izraze za opisovanje poloţaja predmetov in se nauči orientacije v prostoru - otrok rabi imena za števila NARAVA: - otroci spoznavajo, se učijo o lastnostih, značilnostih različnih zelenih rastlin - otroci odkrivajo, spoznavajo in primerjajo ţiva bitja, njihova okolja in sebe kot enega izmed njih GIBANJE: - sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja - spoznavanje vloge narave v povezavi z gibanjem v naravi JEZIK: - otrok se ustvarjalno izraţa v jeziku - otrok razvija predpisalne spretnosti in sposobnosti UMETNOST: - razvijanje umetniške predstavljivosti in domišljije z domišljanjem in ustvarjanjem Oblike dela: skupna, skupinska, dvojice, individualna Metode dela: metoda pogovora, lastna aktivnost, metoda prikaza Sredstva: marionetna lutka nezemljanka Violeta, barvni papirji različnih trdot in velikosti, škarje, lepilo, barvice, flomastri, zelene rastline, škatle. 46

53 Viri in literatura: - Bahovec, E. in sod. (2004). Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. - Marjanovič Umek, L. (2008). Otrok v vrtcu. Priročnik h kurikulu za vrtce. Maribor: Zaloţba Obzorja. Metodični postopek: UVOD: Violeta otroke v igralnici vpraša, kaj je to zelenje, ki ga imamo pri nas na Zemlji. Spodbuja jih, da ji povedo, da so to najrazličnejše zelene rastline. Vpraša jih ali so rastline ţiva bitja in jim pove, da bi jih rada spoznala, saj tega v vesolju ni. Otroke prosi, naj ji naberejo čim več različnih zelenih rastlin in ji prinesejo pokazati. Violeta otroke pozdravi, mene pa prosi, naj jih odpeljem na sprehod. Tako se z otroki v garderobi pripravimo za odhod, otroke pa vprašam, kam bomo rastline nabirali. Tako s seboj vzamemo tudi nekaj vrečk ali škatel, v katere bomo lahko nabirali različne rastline (roţe, liste, vejice itd). Med sprehodom iščemo različne geometrijske oblike, like, vzorce (npr. prometni znaki, tlakovci, prehod za pešce) in preizkušamo orientacijo. Otrokom povem, jih usmerjam kam naj pogledajo (na desno, levo, gor, dol, pod, nad itd.). Lahko jim npr. rečem, da vidim zelo zanimivo rastlino na njihovi desni strani, pet korakov naprej od velikega drevesa. Pri tem otroci tudi štejejo, hkrati pa matematično ustvarjajo ne da bi se tega zavedali. Ko pa kdo opazi kakršnokoli zelenje, lahko predlaga, da ga naberemo in odnesemo vesoljčici. Vse to se dogovorimo ţe prej v igralnici. Po vrnitvi iz sprehoda v igralnici pregledamo, kaj vse smo nabrali. JEDRO: Vse zelene rastline razporedimo na mizo, otrokom pa pustim, da si vse to ogledajo, potipajo, povonjajo. Najprej se nekoliko pogovorimo o teh različnih rastlinah, jih poimenujemo, štejemo, opisujemo, skratka med tem se otroci eden od drugega naučijo nekaj novega. Ker ugotovimo, da se ţe roţe ali listi med seboj zelo razlikujejo, jim predlagam naj to razvrstijo. Otrokom dam le to navodilo, ostalo pa prepustim njim, pustim jim prosto pot. Otroci naj sami ugotavljajo, kako 47

54 bi lahko razvrščali, sami naj pridejo do tega, da je potrebno uvesti slikopise, nekatere tudi prečrtati (npr. cvet in prečrtan cvet), skratka ugotavljam, kako so razumeli prečrtan znak oziroma zanikanje. Otroci naj bi prišli do tega, da bodo k prvi škatli postavili slikopis cveta, k drugi škatli pa slikopis prečrtanega cveta. Tako bodo otroci razvrstili rastline na tiste, ki imajo cvet in na tiste, ki nimajo cvetov. V nadaljevanju bom otroke spraševala po čem bi še lahko razvrščali in pustila, da sami podajo ideje. Preverila bom tudi ali razumejo zanikanje in jim pustila naj ustvarjajo nove slikopise. Po vsaki razvrstitvi bomo rezultate pregledali, preverili, vmes pa bom v napačno škatlo umestila tudi vsiljivca (npr. v škatlo, kjer so rastline s cvetovi bom umestila eno rastlino brez cveta). Otroci bodo morali v mnoţici rastlin prepoznati vsiljivca. Rastline lahko razvrščamo tudi po obliki (npr. simetrične oblike), po barvi cvetov itd. Vse to počnemo v manjših skupinicah. Na koncu pa vse rastline in škatle skupaj z otroki pospravimo, da dobimo na mizah prostor za nadaljnje delo. Ko imamo čas lahko rastline damo sušiti med časopisni papir. Ko se rastline posušijo, ustvarimo še skupni herbarij, ki ga podarimo nezemljanki v spomin. ZAKLJUČEK: Za zaključek k otrokom pristopi Violeta in otroke pohvali, saj so se zelo potrudili in ji prinesli pokazati najrazličnejše rastline. Ker se bo najverjetneje morala kmalu vrniti v vesolje, jih prosi še, naj ji v spomin izdelajo njeno najljubšo roţico. Ţeli si takšno roţico, ki jo bo vedno spominjala na Zemljo. Ko zaključi s svojimi ţeljami še pove, da jim bom jaz razdelila barvne papirje, lepilo, škarje in podlago na katero bodo roţico prilepili. Med tem jih spodbujam naj se spomnijo, kako so izgledale roţe, ki smo jih prej razvrščali, naj razmišljajo o obliki, barvi. Ko roţico izdelajo, se lahko na izdelek podpišejo, jo podarijo Violeti in ji povedo, kako so roţico sestavili, kakšne barve so uporabili, koliko različnih barv so uporabili, iz katerih delov je sestavljena, koliko listov ima, skratka jo opišejo. S tem naj si tudi vesoljčica utrdi znanje o rastlinah. Vsak otrok pove še, kaj mu je bilo najbolj všeč, ko je bila z njimi. Prek tega bom lahko ugotovila, kaj so se otroci naučili in spoznali v medpodročnem povezovanju z matematiko. 48

55 Analiza: 6. DAN Z otroki smo se odpravili na sprehod do bliţnjega travnika, kot si je to zaţelela Violeta. S seboj smo vzeli tudi vrečke, v katere smo nabrali zelenje oziroma rastline. Otroci so se med sprehodom zelo trudili in opazovali vse na okrog, saj so vsi ţeleli nekaj nabrati. Preden pa smo prišli do večjega travnika so otroci sami opazili prehod za pešce in dejali:»poglej, to je vzorec.«opazili pa so še en vzorec, in sicer vzorec iz raznobarvnih plastenk, ki je sluţil kot ograja manjšega vrta. Otroke sem spodbujala, da mi povedo tudi kakšne oblike so različni prometni znaki. Teţave so bile pri prometnem znaku stop oziroma pri osemkotniku. Sprva so mislili, da je to okrogla oblika, vendar so nekateri otroci to takoj zanikali ter začeli šteti robove in skupaj smo ugotovili, da je to osemkotnik. Ustavili smo se tudi pri ekološkem otoku in se pogovarjali o tem, kako so smeti razvrščene v različne kontejnerje. Preden smo prišli na travnik sem otroke še usmerjala in preizkušala njihovo orientacijo, vendar sem še vedno hodila pred njimi zaradi varnosti. Otroci so se dobro, pravilno orientirali in na celotnem sprehodu aktivno sodelovali. Na travniku je lahko vsak nabral nekaj zelenja, ki so ga otroci poimenovali kar trava ali roţice. Ko smo imeli veliko materiala, smo se odpravili nazaj proti vrtcu. Otroke sem razdelila v več manjših skupin, tako da sem delala le z eno manjšo skupino naenkrat. Otroci so si rastline, ki sem jih razporedila na mizo najprej ogledali, potipali, povonjali, nato pa so jih še preštevali, poskušali poimenovati, opisati itd. Ko so si otroci vse ogledali, sem jih vprašala, kaj so opazili, kakšne so te rastline, ali so si podobne, različne ter jim rekla naj vse to razvrstijo. Pustila sem jim prosto pot. Sami so se morali dogovarjati, kaj vse bi lahko naredili. Prva ideja otrok je bila ta, da bi ločili roţice ter liste in bi tako nastala dva kupa. Preko tega sem jih napeljala in jih seznanila še s slikopisi, ki so jih skoraj vsi ţe poznali. Na voljo so imeli manjše liste papirja ter flomastre. Da so laţje ugotovili, kako se med seboj razlikujejo roţice in listi, sem otroke usmerila k primerjanju rastlin med seboj. Prišli so do ugotovitve, da, da imajo nekatere rastline cvet, druge pa ne. Zatem sta dva otroka narisala vsak svoj slikopis. Na prvem je bil narisan cvet, na drugem pa prečrtan cvet. Vsi otroci so nato iz kupa različnih rastlin vzeli po eno rastlino in jo umestili kamor spada. Na razpolago so imeli dve enako veliki škatli. 49

56 Slika 22: Razvrščanje rastlin v dve škatli Sprva so otroci potrebovali nekaj vodenja, vendar potem so se izmišljali zelo različne slikopise. Slikopisi so bili še naslednji: ima iglice, nima iglic, vsebuje vijolično barvo, ne vsebuje vijolične barve, vsebuje rumeno barvo, ne vsebuje rumene barve itd. Slika 23:»Vsebuje vijolično barvo/ne vsebuje vijolične barve«. 50

57 Otroci so se pri tej dejavnosti zelo radi dogovarjali še posebej, ko so razvrščali po obliki listov, saj je bilo tu potrebno veliko usklajevanja. Tu sem otroke seznanila tudi s simetričnimi in nesimetričnimi oblikami rastlinja. Razumevanje zanikanja je bilo odlično, po vsaki razvrstitvi pa smo skupaj tudi preverili ali so vse pravilno razvrstili. Otroci pri tej dejavnosti niso imeli nobenih teţav in so vse dobro razumeli. Če pa se je med samim razvrščanjem kakšen otrok zmotil, so se med seboj popravili in opozarjali. Nekajkrat sem poskusila umestiti tudi vsiljivca, otroci so ga zelo hitro prepoznali in ga prestavili v ustrezno škatlo. Manjše skupinice otrok so se izmenjevale, tako da so prišli vsi na vrsto. Rastline smo za tem še pospravili, nekatere ohranili še za naslednji dan, slabše pa so morali otroci vreči v ustrezen koš za smeti, torej v koš za biološke odpadke. Otrokom je bila dejavnost zanimiva, presenetili so me z znanjem in navdušenjem nad delom. Odločila sem se, da bom dejavnost ponovila oziroma ponudila na izbiro še naslednji dan. Otroci so se k mizi z rastlinjem zelo radi vračali in zopet ustrezno razvrščali. Spomnili so si še več idej za slikopise. Cilje sem med tem dosegla, saj so bili otroci zelo vztrajni in motivirani. 7. DAN K otrokom je za začetek najprej pristopila nezemljanka in se otrokom zahvalila, da je imela moţnost spoznati te čudovite zelene rastline. Vprašala pa jih je še za podrobnejši opis. Otroci so zopet rekli, da tisto, kar je zunaj zelenega je samo trava. Po spodbujanju pa so otroci spoznali, da so bile Violeti najlepše zelene rastline prav roţe. Ţelela je izvedeti tudi, kako se poimenuje posamezen del oziroma iz česa je roţa sestavljena. Otroci so dele roţe zelo dobro poznali in našteli cvet, liste in pecelj oziroma steblo. Violeta se je na humoren način poskušala naučiti novih besed, ker pa ji ni šlo, so ji otroci še nekoliko pomagali in jo le naučili. Nato jim je še povedala, da bi rada odnesla rastline pokazati tudi ostalim v vesolje. Ker pa tam ne bi uspevale, jih je prosila naj ji vsak izdela eno roţo iz papirja. To so otroci z navdušenjem sprejeli in se hitro lotili dela. Otrokom sem razdelila škarje, lepilo in papir. Večjih teţav pri izdelavi ni bilo, le nekaj otrok še vedno ni imelo dobro razvite fine motorike oziroma spretnosti rezanja s škarjami. Otroci so si cvet najprej narisali s svinčnikom in ga nato izrezali. Tako so nadaljevali tudi s pecljem in listi. 51

58 Slika 24: Otroci pri izdelovanju roţic iz papirja Ko je posamezen otrok končal, se je lahko sam podpisal, če je znal, in vse izdelke sem sproti nalepila na omaro. Otroci so si izbirali zelo različne barve cvetov in zelo različno število listov. Pri sestavi delov v celoto niso imeli teţav, točno so vedeli kam sodi določen del. Če pa je imel kakšen otrok teţave pri sami postavitvi, si je lahko ogledal šopek roţ, ki smo jih imeli v igralnici ter prirejal. 52

59 Slika 25: Končni izdelki otrok Otroci so se po končanem delu usedli na tla ob steno, kjer so viseli njihovi izdelki. Naročila sem jim naj si roţe dobro ogledajo ter jih vprašala, kako bi se razvrstili glede na izdelke. Takoj so povedali, da bi se lahko razvrstili po barvi cvetov. Tako so se otroci presedli, samostojno dogovarjali kdo sodi v katero skupino in nastale so štiri skupine. Otroci so takoj ugotovili, katere barve cvetov je bilo največ. Skupina roza cvetov je zavpila:»nas je največ.«tako je Violeta pristopila k vsaki skupini, ta pa ji je opisala, kakšne roţe so zanjo izdelali. Zelo radi so preštevali, urejali po velikosti in podrobno opisovali npr.»moja ima največji cvet«itd. Ko so vse skupine opisale svoje izdelke, je Violeta povedala še to, da se bo ţal morala vrniti v vesolje. Otroke je zato vprašala, kaj jim je bilo najbolj všeč. Tu so bili odgovori zelo različni, nekaj je bilo takih, ki so se najraje obrisovali s svinčnikom na velik papir, drugi so radi izdelovali instrumente in roţe, največ pa je bilo takih, ki so uţivali pri igri s škatlami in zvezdami. Tudi sama menim, da so si to dejavnost najbolj vtisnili v spomin, največ sodelovali in preko nje pridobili veliko matematičnih izkušenj ter znanj. Prepričana sem, da so bili cilji doseţeni na vseh področjih. Skratka mislim, da so se otroci naučili veliko novega in vse to preko področij povezanih med seboj. Tako jim je bila prav vsaka dejavnost še toliko bolj zanimiva. Za konec se skorajda niso mogli ločili od Violete. Preden je izšla 53

SPOZNAVANJE GEOMETRIJSKIH TELES, LIKOV IN ČRT V PREDŠOLSKEM OBDOBJU

SPOZNAVANJE GEOMETRIJSKIH TELES, LIKOV IN ČRT V PREDŠOLSKEM OBDOBJU UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA VERONIKA HRIBAR SPOZNAVANJE GEOMETRIJSKIH TELES, LIKOV IN ČRT V PREDŠOLSKEM OBDOBJU DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski

More information

UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA LARA ŠTUPICA

UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA LARA ŠTUPICA UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA LARA ŠTUPICA KOPER 2013 UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Predšolska vzgoja Diplomska

More information

UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA MONIKA SLAVINEC

UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA MONIKA SLAVINEC UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA MONIKA SLAVINEC KOPER 2013 UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Predšolska vzgoja

More information

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Predmet: Optimizacija 1 Course title: Optimization 1. Študijska smer Study field

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Predmet: Optimizacija 1 Course title: Optimization 1. Študijska smer Study field UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Predmet: Optimizacija 1 Course title: Optimization 1 Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski program Matematika

More information

OPTIMIRANJE IZDELOVALNIH PROCESOV

OPTIMIRANJE IZDELOVALNIH PROCESOV OPTIMIRANJE IZDELOVALNIH PROCESOV asist. Damir GRGURAŠ, mag. inž. str izr. prof. dr. Davorin KRAMAR damir.grguras@fs.uni-lj.si Namen vaje: Ugotoviti/določiti optimalne parametre pri struženju za dosego

More information

Multipla korelacija in regresija. Multipla regresija, multipla korelacija, statistično zaključevanje o multiplem R

Multipla korelacija in regresija. Multipla regresija, multipla korelacija, statistično zaključevanje o multiplem R Multipla koelacia in egesia Multipla egesia, multipla koelacia, statistično zaklučevane o multiplem Multipla egesia osnovni model in ačunane paametov Z multiplo egesio napoveduemo vednost kiteia (odvisne

More information

Attempt to prepare seasonal weather outlook for Slovenia

Attempt to prepare seasonal weather outlook for Slovenia Attempt to prepare seasonal weather outlook for Slovenia Main available sources (ECMWF, EUROSIP, IRI, CPC.NCEP.NOAA,..) Two parameters (T and RR anomally) Textual information ( Met Office like ) Issued

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ALMA ĆORALIĆ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBLIKOVANJE TIMA V VOLKSBANK LJUDSKI BANKI, D. D. Ljubljana, februar 2008 ALMA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA RAZREDNI POUK

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA RAZREDNI POUK UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA RAZREDNI POUK MATEMATIČNO OPISMENJEVANJE PREKO PREGLEDNIC IN DIAGRAMOV DIPLOMSKO DELO Mentorica: dr. Tatjana Hodnik Čadež, doc. Kandidatka: Emina Sekić

More information

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Predmet: Algebra 1 Course title: Algebra 1. Študijska smer Study field ECTS

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Predmet: Algebra 1 Course title: Algebra 1. Študijska smer Study field ECTS UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Predmet: Algebra 1 Course title: Algebra 1 Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski program Matematika

More information

Usmerjenost v samopreseganje in dosežke vodenje samega sebe

Usmerjenost v samopreseganje in dosežke vodenje samega sebe Usmerjenost v samopreseganje in dosežke vodenje samega sebe Petra Povše* Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu, Novi trg 5, 8000 Novo mesto, Slovenija petra.koprivec@gmail.com Povzetek: Raziskovalno

More information

Verodostojnost in kvaliteta spletno dostopnih informacij

Verodostojnost in kvaliteta spletno dostopnih informacij Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Verodostojnost in kvaliteta spletno dostopnih informacij Mentor: dr. Jure Dimec Lea Očko Katja

More information

VODENJE IN PROBLEMATIKA

VODENJE IN PROBLEMATIKA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov VODENJE IN PROBLEMATIKA Mentor: red. prof. dr. Jože Florjančič Kandidat: Martina

More information

KAKO DOSEČI ODLIČNOST V PODJETJU Z UPORABO ELEMENTOV NEVROLINGVISTIČNEGA PROGRAMIRANJA

KAKO DOSEČI ODLIČNOST V PODJETJU Z UPORABO ELEMENTOV NEVROLINGVISTIČNEGA PROGRAMIRANJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAKO DOSEČI ODLIČNOST V PODJETJU Z UPORABO ELEMENTOV NEVROLINGVISTIČNEGA PROGRAMIRANJA Ljubljana, september 2009 PETRA LENIČ IZJAVA Študentka Petra

More information

Hipohamiltonovi grafi

Hipohamiltonovi grafi Hipohamiltonovi grafi Marko Čmrlec, Bor Grošelj Simić Mentor(ica): Vesna Iršič Matematično raziskovalno srečanje 1. avgust 016 1 Uvod V marsovskem klubu je želel predsednik prirediti večerjo za svoje člane.

More information

USING THE DIRECTION OF THE SHOULDER S ROTATION ANGLE AS AN ABSCISSA AXIS IN COMPARATIVE SHOT PUT ANALYSIS. Matej Supej* Milan Čoh

USING THE DIRECTION OF THE SHOULDER S ROTATION ANGLE AS AN ABSCISSA AXIS IN COMPARATIVE SHOT PUT ANALYSIS. Matej Supej* Milan Čoh Kinesiologia Slovenica, 14, 3, 5 14 (28) Faculty of Sport, University of Ljubljana, ISSN 1318-2269 5 Matej Supej* Milan Čoh USING THE DIRECTION OF THE SHOULDER S ROTATION ANGLE AS AN ABSCISSA AXIS IN COMPARATIVE

More information

PRESENEČENJA V FIZIKI: VRTAVKE. Mitja Rosina Fakulteta za matematiko in fiziko Ljubljana, 12.marca 2010

PRESENEČENJA V FIZIKI: VRTAVKE. Mitja Rosina Fakulteta za matematiko in fiziko Ljubljana, 12.marca 2010 PRESENEČENJA V FIZIKI: VRTAVKE Mitja Rosina Fakulteta za matematiko in fiziko Ljubljana, 12.marca 2010 1. Vrtavka na prostem 2. Vrtavka na mizi: vrtenje, precesija, nutacija 3. Vrtavka na mizi: trenje,

More information

TOPLJENEC ASOCIIRA LE V VODNI FAZI

TOPLJENEC ASOCIIRA LE V VODNI FAZI TOPLJENEC ASOCIIRA LE V VODNI FAZI V primeru asociacij molekul topljenca v vodni ali organski fazi eksperimentalno določeni navidezni porazdelitveni koeficient (P n ) v odvisnosti od koncentracije ni konstanten.

More information

KONFLIKTI MED ZAPOSLENIMI

KONFLIKTI MED ZAPOSLENIMI B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Komercialist Modul: Podjetniški KONFLIKTI MED ZAPOSLENIMI Mentorica: mag. Maja Rozman, univ. dipl. komun. Lektorica: Maja Brezovar, prof. slov. Kandidatka: Špela Košir

More information

PREDSTAVITVENI ZBORNIK

PREDSTAVITVENI ZBORNIK Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta University of Ljubljana Faculty of Education Kardeljeva ploščad 16 1000 Ljubljana, Slovenija telefon +386 (0)1 58 92 200 faks +386 (0)1 53 47 997 +386 (0)1 58 92

More information

STRAST PRI DELU Seminarska naloga pri predmetu Psihološka diagnostika in ukrepi v delovnem okolju

STRAST PRI DELU Seminarska naloga pri predmetu Psihološka diagnostika in ukrepi v delovnem okolju Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za psihologijo STRAST PRI DELU Seminarska naloga pri predmetu Psihološka diagnostika in ukrepi v delovnem okolju Avtorica: Urška Marušič Mentorica: doc.

More information

AKSIOMATSKA KONSTRUKCIJA NARAVNIH

AKSIOMATSKA KONSTRUKCIJA NARAVNIH UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje: Predmetno poučevanje ŠPELA ZOBAVNIK AKSIOMATSKA KONSTRUKCIJA NARAVNIH ŠTEVIL MAGISTRSKO DELO LJUBLJANA, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

More information

Uporabna matematika za odrasle

Uporabna matematika za odrasle Uporabna matematika za odrasle Skupne značilnosti in razlike Priročnik za učitelje v izobraževanju odraslih (prevod iz angleščine) Mieke van Groenestijn & Lena Lindenskov (urednici) Priročnik za učitelje

More information

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS. Študijska smer Study field. Samost. delo Individ. work Klinične vaje work

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS. Študijska smer Study field. Samost. delo Individ. work Klinične vaje work Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Optimizacija Optimization Študijski program in stopnja Study programme and level Visokošolski strokovni študijski program Praktična matematika

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO AJDA ŠIMONKA

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO AJDA ŠIMONKA UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO AJDA ŠIMONKA UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA RAZREDNI POUK SPODBUJANJE RAZUMEVANJA IN UPORABE MERSKIH ENOT PRI ČETRTOŠOLCIH DIPLOMSKO

More information

Vloga dejavnikov, ki vplivajo na razvoj kompetenc: primer podjetja

Vloga dejavnikov, ki vplivajo na razvoj kompetenc: primer podjetja UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Doroteja Mlaker Vloga dejavnikov, ki vplivajo na razvoj kompetenc: primer podjetja Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

Iskanje najcenejše poti v grafih preko polkolobarjev

Iskanje najcenejše poti v grafih preko polkolobarjev Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Veronika Horvat Iskanje najcenejše poti v grafih preko polkolobarjev DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE

More information

UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA. DOKTORSKA DISERTACIJA mag. BOJANA GNAMUŠ TANCER

UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA. DOKTORSKA DISERTACIJA mag. BOJANA GNAMUŠ TANCER UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA DOKTORSKA DISERTACIJA mag. BOJANA GNAMUŠ TANCER KOPER 2016 UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA Doktorski študijski program tretje stopnje Edukacijske

More information

VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR

VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR POSLOVNI SEKRETAR DIPLOMSKA NALOGA JULIJA ŠRAM Maribor, 2007 DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR POSLOVNI SEKRETAR ČUSTVENA

More information

Rudarjenje razpoloženja na komentarjih rtvslo.si

Rudarjenje razpoloženja na komentarjih rtvslo.si Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Brina Škoda Rudarjenje razpoloženja na komentarjih rtvslo.si DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN

More information

Sinteza homologov paracetamola

Sinteza homologov paracetamola Katedra za farmacevtsko kemijo Sinteza homologov paracetamola Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Sinteza N-(4-hidroksifenil)dekanamida Vaje iz Farmacevtske kemije 3 2 Vprašanja: 1. Zakaj uporabimo zmes voda/dioksan?

More information

Katalog kompetenc in njegova implementacija v malem podjetju

Katalog kompetenc in njegova implementacija v malem podjetju UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Sabina Bračun Ana Cerkovnik Katalog kompetenc in njegova implementacija v malem podjetju Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA

More information

(semiotic) in»semeiotičen«(semeiotic). S

(semiotic) in»semeiotičen«(semeiotic). S C. S. Peirce velja za avtorja prve splošne novoveške teorije znakov, prve splošne semiotike. Termin je uporabljal v dveh pridevniških oblikah, semiotičen (semiotic) in»semeiotičen«(semeiotic). S semiotično

More information

Uvod v odkrivanje znanj iz podatkov (zapiski predavatelja, samo za interno uporabo)

Uvod v odkrivanje znanj iz podatkov (zapiski predavatelja, samo za interno uporabo) Uvod v odkrivanje znanj iz podatkov (zapiski predavatelja, samo za interno uporabo) Blaž Zupan 29. julij 2017 Kazalo 1 Odkrivanje skupin 7 1.1 Primer podatkov.................................. 7 1.2 Nekaj

More information

SUBJEKTIVNI KRITERIJI VREDNOTENJA DELA MLAJŠIH SLOVENSKIH MANAGERJEV

SUBJEKTIVNI KRITERIJI VREDNOTENJA DELA MLAJŠIH SLOVENSKIH MANAGERJEV Univerza v ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za psihologijo SUBJEKTIVNI KRITERIJI VREDNOTENJA DELA MLAJŠIH SLOVENSKIH MANAGERJEV Magistrsko delo Avtorica: Nina Janža Mentorica: doc. dr. Eva Boštjančič

More information

Od besed k pojmom in strategijam pri razvoju matematične pismenosti

Od besed k pojmom in strategijam pri razvoju matematične pismenosti Od besed k pojmom in strategijam pri razvoju matematične pismenosti From Words to Concepts and Strategies for Developing Mathematical Literacy Silva Kmetič Med bralno in matematično pismenostjo Seznam

More information

Življenje in delo Carla Gustava Junga Life and work of Carl Gustav Jung

Življenje in delo Carla Gustava Junga Life and work of Carl Gustav Jung Tatjana Verbnik Dobnikar: Življenje in delo Carla Gustava Junga Življenje in delo Carla Gustava Junga Life and work of Carl Gustav Jung 247 Tatjana Verbnik Dobnikar Tatjana Verbnik Dobnikar, univ. dipl.

More information

Avtizem. Šolski center Rogaška Slatina Steklarska ul Rogaška Slatina. Program: Gimnazija Šolsko leto: 2012/2013

Avtizem. Šolski center Rogaška Slatina Steklarska ul Rogaška Slatina. Program: Gimnazija Šolsko leto: 2012/2013 Šolski center Rogaška Slatina Program: Gimnazija Šolsko leto: 2012/2013 Seminarska naloga pri predmetu: PSIHOLOGIJA Avtizem Mentor: Mojca Roter Avtor: Žan Vipotnik Sladka Gora, 15.5.2013 1 1 KAZALO 1 KAZALO...2

More information

Obisk iz rezultatov iskanj na iskalniku Google

Obisk iz rezultatov iskanj na iskalniku Google Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Uroš Okorn Obisk iz rezultatov iskanj na iskalniku Google DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO

More information

VKLJUČEVANJE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI IZ CENTRA ZA USPOSABLJANJE ELVIRA VATOVEC V PLESNE IGRE

VKLJUČEVANJE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI IZ CENTRA ZA USPOSABLJANJE ELVIRA VATOVEC V PLESNE IGRE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Prilagojena športna vzgoja VKLJUČEVANJE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI IZ CENTRA ZA USPOSABLJANJE ELVIRA VATOVEC V PLESNE IGRE DIPLOMSKO DELO

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI

UNIVERZA V LJUBLJANI UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MAGISTRSKI ŠTUDIJ: SUPERVIZIJA, OSEBNO IN ORGANIZACIJSKO SVETOVANJE MARJA ČAD»KLIK«KOT MODEL POMOČI MLADIM Z UČNIMI TEŽAVAMI MAGISTRSKO DELO LJUBLJANA 201 UNIVERZA

More information

UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV

UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV Mentor: red. prof. dr. Jože Florjančič Kandidat: Jure

More information

UČINKOVITOST UČENJA IZ SPLETNIH UČNIH VIROV

UČINKOVITOST UČENJA IZ SPLETNIH UČNIH VIROV Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta Julija Lapuh Bele UČINKOVITOST UČENJA IZ SPLETNIH UČNIH VIROV Doktorska disertacija Mentor: dr. Joţe Rugelj, izr. prof. Somentorica: dr. Simona Tancig, izr. prof.

More information

Srđan Mahmutović s.p., Osenjakova 14, 1000 Ljubljana Davčna št: SI TRR: w w w. s p l e t n i k.

Srđan Mahmutović s.p., Osenjakova 14, 1000 Ljubljana Davčna št: SI TRR: w w w. s p l e t n i k. w w w. s p l e t n i k. s i S t r a n 1 w w w. s p l e t n i k. s i S t r a n 2 UVOD Pozdravljeni, Prišel je čas, ko vas lahko spet razveselimo z novim e-priročnikom, ki je dejansko skupek člankov in nasvetov

More information

modeli regresijske analize nominalnih spremenljivk

modeli regresijske analize nominalnih spremenljivk modeli regresijske analize nominalnih spremenljivk Cveto Trampuž An Illustrative Comparison Logit Analysis with Dummy Variable Regression Analysis. Two different regression models in which the dependent

More information

Izvedbe hitrega urejanja za CPE in GPE

Izvedbe hitrega urejanja za CPE in GPE Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Jernej Erker Izvedbe hitrega urejanja za CPE in GPE DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJ RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE Mentor: doc. dr. Tomaž

More information

PO ZNANJE V HERMANOV BRLOG RAZISKOVALNA NALOGA

PO ZNANJE V HERMANOV BRLOG RAZISKOVALNA NALOGA MESTNA OBČINA CELJE Komisija Mladi za Celje PO ZNANJE V HERMANOV BRLOG RAZISKOVALNA NALOGA AVTORICI: Zorana Stjepanović, 9. a Liza Brilej, 9. b MENTORICA: Celje, marec 2014 Darja Bastl, prof. RP PO ZNANJE

More information

Verifikacija napovedi padavin

Verifikacija napovedi padavin Oddelek za Meteorologijo Seminar: 4. letnik - univerzitetni program Verifikacija napovedi padavin Avtor: Matic Šavli Mentor: doc. dr. Nedjeljka Žagar 26. februar 2012 Povzetek Pojem verifikacije je v meteorologiji

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Špela Škulj PSIHOAKTIVNE SUBSTANCE (THC, MESKALIN IN OPIJ) V LITERATURI 19. IN 20.

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Špela Škulj PSIHOAKTIVNE SUBSTANCE (THC, MESKALIN IN OPIJ) V LITERATURI 19. IN 20. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Špela Škulj PSIHOAKTIVNE SUBSTANCE (THC, MESKALIN IN OPIJ) V LITERATURI 19. IN 20. STOLETJA Diplomsko delo Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

Kako se svet vrti. Ken Page. Popotnikove izdaje. Veda čiste svetlobe Združene države Amerike

Kako se svet vrti. Ken Page. Popotnikove izdaje. Veda čiste svetlobe Združene države Amerike Kako se svet vrti Popotnikove izdaje Ken Page Veda čiste svetlobe Združene države Amerike 1 Kako se svet vrti Avtorske pravice Maj, 1997. Ken Page. Vse pravice pridržane. Natisnjeno v Združenih državah

More information

KONCEPT STRUKTURNEGA NASILJA V TEORIJI JOHANA GALTUNGA

KONCEPT STRUKTURNEGA NASILJA V TEORIJI JOHANA GALTUNGA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE ALEŠ KOHEK KONCEPT STRUKTURNEGA NASILJA V TEORIJI JOHANA GALTUNGA DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2003 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE ALEŠ KOHEK

More information

Distance reduction with the use of UDF and Mathematica. Redukcija dolžin z uporabo MS Excel ovih lastnih funkcij in programa Mathematica

Distance reduction with the use of UDF and Mathematica. Redukcija dolžin z uporabo MS Excel ovih lastnih funkcij in programa Mathematica RMZ Materials and Geoenvironment, Vol. 54, No. 2, pp. 265-286, 2007 265 Distance reduction with the use of UDF and Mathematica Redukcija dolžin z uporabo MS Excel ovih lastnih funkcij in programa Mathematica

More information

Marko Uršič: Daljna bližina neba

Marko Uršič: Daljna bližina neba Marko Uršič: Daljna bližina neba Cankarjeva zaloţba, 2010 (odlomek) Lepota.»Kako bi te, vesoljstvo, objel?«deseti seminar Ali ima svet kak smisel, če odmislimo (do)končen namen, eshatološki cilj,»točko

More information

VPLIV RAZVOJA KONTEKSTUALNEGA ZNANJA NA RAZLIKOVALNE KOMPETENCE. mag. Ramon Podreka

VPLIV RAZVOJA KONTEKSTUALNEGA ZNANJA NA RAZLIKOVALNE KOMPETENCE. mag. Ramon Podreka VPLIV RAZVOJA KONTEKSTUALNEGA ZNANJA NA RAZLIKOVALNE KOMPETENCE mag. Ramon Podreka ramonp@siol.net izr. prof. dr. Roberto Biloslavo roberto.biloslavo@guest.arnes.si Povzetek Prispevek izhaja iz opredelitve

More information

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar Modul: Spletno poslovanje KARIERNA SIDRA Mentorica: dr. Silva Kos Knez Kandidatka: Irena Jeras Lektorica: Ana Peklenik, prof. Kamnik, avgust 2011 ZAHVALA

More information

Jezikovna (ne)samozavest ter norma v francoščini in slovenščini

Jezikovna (ne)samozavest ter norma v francoščini in slovenščini UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Aja Barbo Gruden Jezikovna (ne)samozavest ter norma v francoščini in slovenščini Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

IZ ZGODOVINE VESOLJA V PRIHODNOST ČLOVEŠTVA**

IZ ZGODOVINE VESOLJA V PRIHODNOST ČLOVEŠTVA** TEORIJA RAZVOJA Jan MAKAROVIČ* IZ ZGODOVINE VESOLJA V PRIHODNOST ČLOVEŠTVA** Es wird eine Wissenschaft sein. Marx 1356 Povzetek. Proces globalizacije sodobnega sveta se kaže po eni strani v vse širši geografski

More information

Janez Vogrinc KVALITATIVNO RAZISKOVANJE NA PEDAGOŠKEM PODROČJU

Janez Vogrinc KVALITATIVNO RAZISKOVANJE NA PEDAGOŠKEM PODROČJU Janez Vogrinc KVALITATIVNO RAZISKOVANJE NA PEDAGOŠKEM PODROČJU Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta KVALITATIVNO RAZISKOVANJE NA PEDAGOŠKEM PODROČJU Janez Vogrinc Ljubljana 2008 Kvalitativno raziskovanje

More information

ZNANJE MATEMATIKE V TIMSS ADVANCED 2015 IN NA MATURI:

ZNANJE MATEMATIKE V TIMSS ADVANCED 2015 IN NA MATURI: ZNANJE MATEMATIKE V TIMSS ADVANCED 2015 IN NA MATURI: KJE SO USPEŠNEJŠI FANTJE IN KJE DEKLETA BARBARA JAPELJ PAVEŠIĆ, PEDAGOŠKI INŠTITUT GAŠPER CANKAR, DRŽAVNI IZPITNI CENTER februar 2017 1 Metodološko

More information

Kardeljeva pl. 16 (pri Pedagoški fakulteti) 1000 Ljubljana tel: (01) ; Fax: (01)

Kardeljeva pl. 16 (pri Pedagoški fakulteti) 1000 Ljubljana tel: (01) ; Fax: (01) Revijo Socialna pedagogika izdaja Združenje za socialno pedagogiko - slovenska nacionalna sekcija FICE. Revija izhaja četrtletno. Vse izdajateljske pravice so pridržane. Socialna pedagogika is a quarterly

More information

TEHNIŠKA GIMNAZIJA.

TEHNIŠKA GIMNAZIJA. TEHNIŠKA GIMNAZIJA 1 Srednja elektro-računalniška šola Maribor Tehniška gimnazija INFORMATIVNI BILTEN 2014 Urednici in lektorici: Daniela Hergan Grosek, prof., in dr. Nataša Kralj, prof. Avtor naslovnice

More information

Projekt RIS Analiza obiskanosti in profil uporabnikov

Projekt RIS Analiza obiskanosti in profil uporabnikov UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Matic Urbanc Projekt RIS Analiza obiskanosti in profil uporabnikov Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Matic Urbanc

More information

Vloga posameznika pri spreminjanju javne uprave

Vloga posameznika pri spreminjanju javne uprave Vloga posameznika pri spreminjanju javne uprave UDK: 35.08 (497.12): 331.101.3 Janez Stare Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo janko.stare@fu.uni-lj.si IZVLE^EK Sodobni ~as je ~as hitrih sprememb,

More information

ZNANJE UČENCEV 8. IN 9. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE NA DOLENJSKEM O EVOLUCIJI ČLOVEKA

ZNANJE UČENCEV 8. IN 9. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE NA DOLENJSKEM O EVOLUCIJI ČLOVEKA UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA LEA GEŠMAN ZNANJE UČENCEV 8. IN 9. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE NA DOLENJSKEM O EVOLUCIJI ČLOVEKA DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 16 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

More information

Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi. olinia caerulea (L.) Moench MATEMATIKA. odra stožka (Molinia caerulea (L.) Moench)

Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi. olinia caerulea (L.) Moench MATEMATIKA. odra stožka (Molinia caerulea (L.) Moench) Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi MATEMATIKA olinia caerulea (L.) Moench odra stožka (Molinia caerulea (L.) Moench) Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi MATEMATIKA Mag. Mojca Suban Silva Kmetič

More information

DOMINACIJSKO TEVILO GRAFA

DOMINACIJSKO TEVILO GRAFA UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGO KA FAKULTETA tudijski program: MATEMATIKA in RAƒUNALNI TVO DOMINACIJSKO TEVILO GRAFA DIPLOMSKO DELO Mentor: doc. dr. Primoº parl Kandidatka: Neja Zub i Ljubljana, maj, 2011

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ŠTUDIJ MIKROBIOLOGIJA EKOLOŠKA MIKROBIOLOGIJA IN NJENO POSLANSTVO* Barbara Kraigher (študentka četrtega letnika študija mikroobiologija) prof. dr. Peter Raspor

More information

Geometrijske faze v kvantni mehaniki

Geometrijske faze v kvantni mehaniki Seminar 1-1. letnik, 2. stopnja Geometrijske faze v kvantni mehaniki Avtor: Lara Ulčakar Mentor: prof. dr. Anton Ramšak Ljubljana, november 2014 Povzetek V seminarju so predstavljene geometrijske faze,

More information

vsebina ALI SMO SLOVENCI SPLOH LAHKO ZLOBNI? Darja Zavir{ek Darja Zavir{ek

vsebina ALI SMO SLOVENCI SPLOH LAHKO ZLOBNI? Darja Zavir{ek Darja Zavir{ek vsebina Darij Zadnikar 5 ALI SMO SLOVENCI SPLOH LAHKO ZLOBNI? Darja Zavir{ek Darja Zavir{ek Audre Lorde Barbara Stani~ Mihaela Hudelja Darja Zavir{ek 11 17 27 29 47 63 VSAKDANJOST RASIZMOV @ENSKA ZALO@BA

More information

GEOMETRIJSKE FAZE V KVANTNI MEHANIKI

GEOMETRIJSKE FAZE V KVANTNI MEHANIKI GEOMETRIJSKE FAZE V KVANTNI MEHANIKI LARA ULČAKAR Fakulteta za matematiko in fiziko Univerza v Ljubljani V članku so predstavljene geometrijske faze, ki nastopijo pri obravnavi kvantnih sistemov. Na začetku

More information

RABA UTEMELJEVALNE TEORIJE IN PROGRAMA ATLAS.TI V GEOGRAFIJI

RABA UTEMELJEVALNE TEORIJE IN PROGRAMA ATLAS.TI V GEOGRAFIJI Geografski vestnik 80-1, 2008, 127 137 Metode METODE RABA UTEMELJEVALNE TEORIJE IN PROGRAMA ATLAS.TI V GEOGRAFIJI AVTORICA dr. Mimi Urbanc Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13,

More information

Univerza na Primorskem. Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. Zaznavanje gibov. Zaključna naloga

Univerza na Primorskem. Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. Zaznavanje gibov. Zaključna naloga Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Boštjan Markežič Zaznavanje gibov Zaključna naloga Koper, september 2011 Mentor: doc. dr. Peter Rogelj Kazalo Slovarček

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nataša Mrežar MEDIJSKA»LEPOTA«DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2003 1 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nataša Mrežar Mentorica: doc. dr. Karmen Erjavec

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. (Re)socializacija osebe v zaporskem sistemu

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. (Re)socializacija osebe v zaporskem sistemu UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Erika Sušelj (Re)socializacija osebe v zaporskem sistemu Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Erika Sušelj Mentorica:

More information

Odgovor rastlin na povečane koncentracije CO 2. Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin

Odgovor rastlin na povečane koncentracije CO 2. Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin Odgovor rastlin na povečane koncentracije CO 2 Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin Spremembe koncentracije CO 2 v atmosferi merilna postaja Mauna Loa, Hawaii. koncentracija CO 2 [μmol mol -1 ]

More information

Gručenje z omejitvami na podlagi besedil in grafov pri razporejanju akademskih člankov

Gručenje z omejitvami na podlagi besedil in grafov pri razporejanju akademskih člankov Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Tadej Škvorc Gručenje z omejitvami na podlagi besedil in grafov pri razporejanju akademskih člankov MAGISTRSKO DELO MAGISTRSKI PROGRAM DRUGE

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR MAGISTRSKO DELO POSLOVNI POTENCIALI SPLETNIH ISKALNIKOV NA PODROČJU MARKETINGA BUSINESS POTENTIAL OF INTERNET SEARCH ENGINES IN MARKETING Študent:

More information

Miha Troha. Robotsko učenje in planiranje potiskanja predmetov

Miha Troha. Robotsko učenje in planiranje potiskanja predmetov UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Miha Troha Robotsko učenje in planiranje potiskanja predmetov DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. dr. Ivan Bratko Ljubljana,

More information

Cveto Trampuž PRIMERJAVA ANALIZE VEČRAZSEŽNIH TABEL Z RAZLIČNIMI MODELI REGRESIJSKE ANALIZE DIHOTOMNIH SPREMENLJIVK

Cveto Trampuž PRIMERJAVA ANALIZE VEČRAZSEŽNIH TABEL Z RAZLIČNIMI MODELI REGRESIJSKE ANALIZE DIHOTOMNIH SPREMENLJIVK Cveto Trampuž PRIMERJAVA ANALIZE VEČRAZSEŽNIH TABEL Z RAZLIČNIMI MODELI REGRESIJSKE ANALIZE DIHOTOMNIH SPREMENLJIVK POVZETEK. Namen tega dela je prikazati osnove razlik, ki lahko nastanejo pri interpretaciji

More information

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Magistrsko delo Izdelava in evalvacija različnih modelov za napovedovanje zvrsti turizma iz besedil (Development

More information

Založba ZRC & Društvo za antične in humani st i čne študije Slovenije

Založba ZRC & Društvo za antične in humani st i čne študije Slovenije Založba ZRC & Društvo za antične in humani st i čne študije Slovenije Uredniški odb01 Kajetan Gantar (antična književnost), Rajko Bratož (antična zgodovina), Valentin Kalan (antična in srednjeveška filozofija),

More information

DELOVANJA GRUP IN BLOKI NEPRIMITIVNOSTI

DELOVANJA GRUP IN BLOKI NEPRIMITIVNOSTI UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DEJAN KREJIĆ DELOVANJA GRUP IN BLOKI NEPRIMITIVNOSTI DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Dvopredmetni učitelj: matematika -

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA VERONIKA MIHELAK PRAVILNI IKOZAEDER DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA VERONIKA MIHELAK PRAVILNI IKOZAEDER DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA VERONIKA MIHELAK PRAVILNI IKOZAEDER DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DVOPREDMETNI UČITELJ VERONIKA MIHELAK MENTOR: izr. prof.

More information

Makroekonomija 1: 4. vaje. Igor Feketija

Makroekonomija 1: 4. vaje. Igor Feketija Makroekonomija 1: 4. vaje Igor Feketija Teorija agregatnega povpraševanja AD = C + I + G + nx padajoča krivulja AD (v modelu AS-AD) učinek ponudbe denarja premiki vzdolž krivulje in premiki krivulje mikro

More information

OECD Program mednarodne primerjave dosežkov učencev 2012

OECD Program mednarodne primerjave dosežkov učencev 2012 OECD Program mednarodne primerjave dosežkov učencev 2012 Slovenija Datum preizkusa znanja (Glavna raziskava PISA 2012) ORGANISATION FOR ECONOMIC CO-OPERATION AND DEVELOPMENT dan mesec 2012 VPRAŠALNIK ZA

More information

Projektovanje paralelnih algoritama II

Projektovanje paralelnih algoritama II Projektovanje paralelnih algoritama II Primeri paralelnih algoritama, I deo Paralelni algoritmi za množenje matrica 1 Algoritmi za množenje matrica Ovde su data tri paralelna algoritma: Direktan algoritam

More information

Elektronski karierni portfolij - koncept e-orodja, ki podpira karierni razvoj posameznika

Elektronski karierni portfolij - koncept e-orodja, ki podpira karierni razvoj posameznika INFORMACIJSKA DRUŽBA IS 2009 16. oktober 2009 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V INFORMACIJSKI DRUŽBI Elektronski karierni portfolij - koncept e-orodja, ki podpira karierni razvoj posameznika Electronic career

More information

Študentka Lidija Vinkler Ogorevc izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom docentke dr. Sergeje Slapničar,

Študentka Lidija Vinkler Ogorevc izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom docentke dr. Sergeje Slapničar, UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KRITIČNA ANALIZA SODOBNEGA MODELA PREDRAČUNAVANJA, IMENOVANEGA BEYOND BUDGETING ALI PRESEŽENO PREDRAČUNAVANJE Ljubljana, maj 2007 LIDIJA VINKLER

More information

Univerza)v)Ljubljani) Filozofska)fakulteta) Oddelek)za)psihologijo) ) ) ) ) ) ) ) ) ) ) ) ) ) ) ) Igrifikacija*

Univerza)v)Ljubljani) Filozofska)fakulteta) Oddelek)za)psihologijo) ) ) ) ) ) ) ) ) ) ) ) ) ) ) ) Igrifikacija* UniverzavLjubljani Filozofskafakulteta Oddelekzapsihologijo Igrifikacija Seminar(pri(predmetu(Psihološka(diagnostika(in(ukrepi(v(delovnem(okolju( NežkaSajinčič Ljubljana,december2015 Igrajeglobokovgrajenavčloveškoduševnost.Vmodernidobijeigranjeračunalniškihigerinostalih

More information

Analiza variance in linearna regresija

Analiza variance in linearna regresija Analiza variance in linearna regresija Aleš Žiberna 28. november 2011 Kazalo 1 Uporabljeni podatki 2 2 Analiza variance (ANOVA) 2 2.1 Enofaktorska analiza variance za neodvisne vzorce....... 3 2.2 Večfaktorska

More information

Avtomatska transkripcija zvočnih posnetkov tolkal

Avtomatska transkripcija zvočnih posnetkov tolkal Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Miha Pešič Avtomatska transkripcija zvočnih posnetkov tolkal DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN

More information

Introduction of Branching Degrees of Octane Isomers

Introduction of Branching Degrees of Octane Isomers DOI: 10.17344/acsi.2016.2361 Acta Chim. Slov. 2016, 63, 411 415 411 Short communication Introduction of Branching Degrees of Octane Isomers Anton Perdih Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA SAŠO ZUPANEC MAX-PLUS ALGEBRA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA SAŠO ZUPANEC MAX-PLUS ALGEBRA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA SAŠO ZUPANEC MAX-PLUS ALGEBRA DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA MATEMATIKO IN RAČUNALNIŠTVO SAŠO ZUPANEC Mentor:

More information

2 Zaznavanje registrske tablice

2 Zaznavanje registrske tablice Razpoznavanje avtomobilskih registrskih tablic z uporabo nevronskih mrež Matej Kseneman doc. dr. Peter Planinšič, mag. Tomaž Romih, doc. dr. Dušan Gleich (mentorji) Univerza v Mariboru, Laboratorij za

More information

Annenkova Irina Vasiljevna SODOBNA MEDIJSKA SLIKA SVETA: MODEL RETORIKE. ru МОСКВА e-pošta:

Annenkova Irina Vasiljevna SODOBNA MEDIJSKA SLIKA SVETA: MODEL RETORIKE. ru МОСКВА e-pošta: Annenkova Irina Vasiljevna SODOBNA MEDIJSKA SLIKA SVETA: MODEL RETORIKE 203-213 ФАКУЛЬТЕТ ЖУРНАЛИСТИКИ МОХОВАЯ 9 ru-125009 МОСКВА e-pošta: anneirina@yandex.ru Anthropos 1-2 (229-230) 2013, str. 203-213

More information

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Zaključna naloga Uporaba logistične regresije za napovedovanje razreda, ko je število enot v preučevanih razredih

More information

praktični priročnik UPRAVLJANJE MUZEJA

praktični priročnik UPRAVLJANJE MUZEJA praktični priročnik UPRAVLJANJE MUZEJA 1 2 UPRAVLJANJE MUZEJA praktični priročnik (Izbrana poglavja iz Icomove publikacije Running the Museum, A Practical Handbook, Pariz, 2004) Ljubljana, 2011 3 apple

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MAŠA MELE VLOGA MIKRO EKSPERIMENTOV PRI POUKU KEMIJE DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MAŠA MELE VLOGA MIKRO EKSPERIMENTOV PRI POUKU KEMIJE DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MAŠA MELE VLOGA MIKRO EKSPERIMENTOV PRI POUKU KEMIJE DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DVOPREDMETNI UČITELJ KEMIJA-GOSPODINJSTVO

More information

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE. Ekstremne porazdelitve za odvisne spremenljivke

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE. Ekstremne porazdelitve za odvisne spremenljivke UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Zaključna naloga Ekstremne porazdelitve za odvisne spremenljivke (Extremal Distributions for Dependent Variables)

More information

1. festival KO UČIM, GRADIM. Zbornik prispevkov

1. festival KO UČIM, GRADIM. Zbornik prispevkov 1. festival KO UČIM, GRADIM Zbornik prispevkov Naslov: 1. festival KO UČIM, GRADIM, zbornik prispevkov, Uredniki: Sandra Žvagen, Andreja Lampič, Majda Kolenc Artiček Za vsebino in lektoriranje prispevka

More information