UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA META ŠOBA

Transcription

1 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA META ŠOBA

2 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Predšolska vzgoja VPLIV REDUCIRANE ZAZNAVE NA ESTETSKO OBLIKOVANJE PRI OTROCIH, STARIH 2,5 3,5 LET DIPLOMSKA NALOGA Mentorica: mag. BREDA JONTES Kandidatka: META ŠOBA Ljubljana, februar 2014

3 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici, mag. Bredi Jontes, ki mi je s svojim ţarom, strokovno pomočjo in moţnostjo, da sem del njene raziskave, omogočila drugačen pogled na likovno ustvarjanje otrok in pripravo diplomske naloge. Zahvaljujem se svojima dvema fantoma, ki sta z veliko mero potrpeţljivosti in razumevanja sprejemala mojo diplomsko nalogo. Zahvaljujem se tudi staršem, ki so mi omogočili, da sem lahko odkrivala svet in sama izbirala svoje poti. iii

4 KAZALO 1. UVOD TEORETIČNI UVOD STRUKTURALNI SKELET DELOVANJE STRUKTURALNEGA SKELETA PSIHOLOŠKO IN FIZIČNO RAVNOTEŢJE TEŢA SMER SKLOPI RAVNOTEŢJA PREMIKANJE GOR IN DOL DESNO IN LEVO POJMI ZAZNAVANJA CILJI DIPLOMSKE NALOGE: NAVODILA ZA IZVAJANJE ANALIZE ANALIZA REZULTATOV DEJAVNOSTI ZAKLJUČEK LITERATURA iv

5 KAZALO SLIK Slika 1: Strukturalni skelet... 3 Slika 2: Delovanje strukturalnega skeleta... 4 Slika 3: Delovanje silnic, ki obvladujejo vidno polje, v odvisnosti od konfiguracije oblike... 5 KAZALO TABEL Tabela 1: Prikaz doseţenih rezultatov v okviru strukturalnega skeleta formata lista Tabela 2: Prikaz doseţenih rezultatov pri strukturalnem skeletu likovne kompozicije Tabela 3: Število»zadetih«induciranih in vizualnih točk pri deklici Tabela 4: Število «zadetih«induciranih in vizualnih točk pri dečku v

6 POVZETEK Naloga s področja likovne vzgoje predstavlja vpliv reducirane zaznave na estetsko oblikovanje likovne kompozicije z enostavnimi geometrijskimi liki pri dveh otrocih, starih dve leti in pol ter tri leta in pol. V teoretičnem delu je predstavljena teorija gestalt psihologa Rudolfa Arnheima, ki poglobljeno raziskuje dinamične vidike vizualnega zaznavanja tudi v povezavi z vizualnimi in likovnimi umetnostmi. V empiričnem delu je opisana interakcija strukturalnega skeleta formata in elementov likovne kompozicije, s katerimi so ustvarjali otroci. Nato sledi izbor štirih dejavnosti, v dveh so dejavnosti s kvadrati, v dveh pa trikotniki, ki so bili uporabljeni za preverjanje načinov urejanja redov likovne kompozicije in za kasnejšo analizo. Tretji del je evalvacija izbranih likovnih dejavnosti glede na zastavljena cilja: glede na vpliv inducirane zaznave pri spontanem odkrivanju principov estetskega oblikovanja in glede na razlike v doseganju estetskih rešitev pri starostni razliki enega leta, kar se ne nazadnje kaţe v pričujočih likovnih kompozicijah. KLJUČNE BESEDE dinamika vizualnega polja, vizualno zaznavanje, inducirano zaznavanje, strukturalni skelet, inducirane točke, vizualne točke vi

7 SUMMARY The thesis in the field of art education represents the impact of reduced perception on the aesthetic design of an artistic composition with simple geometrical shapes for two children, aged two and a half years and three and a half years. In the theoretical part the gestalt psychologist Rudolf Arnheim's theory is presented, who explores in depth the dynamic aspects of visual perception, also in relation to the visual and artistic arts. The empirical part describes the interaction of the structural skeleton of format and elements of the art composition, with which the children have created. A selection of four activities follows, two activities with squares and two with triangles, which are used to check the ways of editing the orders of art composition and for later analysis. The third part is the evaluation of selected art activities according to the set objectives: given the impact of induced perception in spontaneous exploration of principles of aesthetic design and given the differences in the achievement of aesthetic solutions in the age difference of one year, which is after all reflected in the current art compositions. KEYWORDS: dynamics of visual field, visual perception, induced perception, structural skeleton, induced points, visual points. vii

8 1. UVOD Ko sem razmišljala o svoji diplomski nalogi, me je ţelja po odkrivanju pripeljala na likovno področje. Med tem časom se je profesorica Breda Jontes ukvarjala z raziskavo o estetskem razvoju otroka. Omogočila mi je, da s pripravo diplomskega dela tudi sama sodelujem pri tej raziskavi. Ker se je v času študijskih procesov izkazalo, da je pri risbah zaznati velik napredek v prostorskem in ekspresivnem delu razvoja slike, so se kar sama od sebe začela postavljati vprašanja, ali nas lahko otroci v starosti od dveh let in pol do treh let in pol tudi na tem področju likovnega razvoja presenetijo, ali je mogoče, da bo opaziti napredek in ali se s temi podatki da priti do določenih ugotovitev. 1

9 2. TEORETIČNI UVOD V diplomski nalogi bom v celoti kot izhodišče uporabila teorijo priznanega gestalt psihologa Rudolfa Arnheima, ki je poznan po svetu in pri nas kot velika avtoriteta s področja psiholoških razlag vizualnih umetnosti. Rudolf Arnheim je bil priznan gestalt psiholog in izstopajoč preučevalec vizualnih umetnosti s stališča gestalt psihologije, filmski in umetnostni teoretik, avtor in profesor. Doktoriral je iz psihologije, filozofije ter zgodovine umetnosti in glasbe. Po diplomi je delal kot filmski kritik in bil prvi v pisanju knjig o filmu kot umetnosti. Bil je profesor psihologije umetnosti na harvardski fakulteti. Velik del svojega raziskovanja je posvetil razumevanju prostorskega razvoja, ki ga je zbiral preko otroške risbe. V diplomski nalogi se bom posvetila dinamičnim lastnostim strukturalnega skeleta. Rudolf Arnheim raziskuje, kako se skozi likovno ustvarjanje potrjuje teorija dinamike, ki vlada v vidnem polju v odvisnosti od strukturalnega skeleta. Za razlago delovanja strukturalnega skeleta je izbral primer kvadrata, pri čemer trdi, da se silnice, ki obvladujejo vidno polje, pojavljajo v odvisnosti od konfiguracije oblike. Trdi, da um v svoji borbi za urejeno koncepcijo resničnosti prehodi pot v zakonitem in logičnem razvoju, od opazovanja najenostavnejših sklopov, do tistih najbolj zapletenih. Pravi tudi, da preden začnemo s prepoznavanjem kateregakoli elementa, posvetimo vso svojo pozornost celotni kompoziciji, saj nam ţe ta dosti pove. Trdi, da se dostikrat dogaja, da nekaj čutimo ob pogledu na umetniško delo, vendar teh občutkov ne moremo opisati z besedami. Razlog pa se skriva v tem, da teh lastnosti, ki smo jih opazili, še nismo uspeli razporediti v primerne kategorije. V diplomski nalogi sem uporabila rezultate njegovih spoznanj v povezavi s strukturo opazovanega vizualnega polja. 2

10 2.1. STRUKTURALNI SKELET diagonalna os središče točka vertikalna os Slika 1: Strukturalni skelet (Arnheim, 1987, str. 19) horizontalna os V stiku z likom se oko odziva tako na vizualne kot inducirane lastnosti kvadrata. Pri vizualnih linijah so štiri enake stranice, ki so pod pravim kotom in imajo vogale (štiri točke). Pri induciranih linijah pa imamo središče kvadrata, ki je hkrati tudi sečišče obeh diagonal, vodoravne in navpične simetrale lika. Za vizualne točke velja, da so točke, ki privlačijo, čeprav ima središče večjo moč. Bolj privlači, vleče vase.»središče, to glavno mesto privlačnosti in odbijanja, nastaja s kriţanjem štirih, glavnih strukturalnih linij. Druge točke na linijah so manj močne kot središčne, ampak dejstvo privlačnosti se lahko tudi njim določi.«(arnheim 1987, str. 18). 3

11 »Kjerkoli se lik postavi, nanj delujejo vse sile skritih strukturalnih dejavnikov.«(arnheim 1987, str. 18) DELOVANJE STRUKTURALNEGA SKELETA Slika 2: Delovanje strukturalnega skeleta (Arnheim, 1987, str. 20) Na sliki si lahko ogledamo, kako deluje strukturalni skelet. Vizualna dinamika se doţivlja spontano šele takrat, ko se opazovalec usmeri k problemu. Reakcije opazovalca se zbirajo vzdolţ glavnih osi strukturalnega formata. Kadar oko ne zmore jasno določiti mesta lika, pride zaradi vizualnih sil do premikanja v smeri dinamične privlačnosti. Strukturalni skelet sluţi za določanje vloge elementa slike glede na ravnoteţni sistem celote (Arnheim 1987, str ).»Ţivljenje zaznave izhaja v celoti od delovanja zaznavnih sil. Vsaka linija, narisana na listu papirja, najenostavnejša oblika so kot kamen, ki je vrţen v jezero, ki zmoti mir, premakne prostor. Videnje je opazovanje akcije.«(arnheim 1987, str. 21). 4

12 Arnheim je na primeru kvadrata predstavil, kako se silnice, ki obvladujejo vidno polje, pojavljajo v odvisnosti od konfiguracije oblike. Slika 3: Delovanje silnic, ki obvladujejo vidno polje, v odvisnosti od konfiguracije oblike (Arnheim, 1987, str. 22) Arnheim pravi, da kadar dva kroga leţita blizu drug drugemu, se medsebojno privlačita, s tem delujeta kot nerazdruţljiva celota. Ko se razdalja med njim zmanjša in sta preblizu drug drugemu, njuna privlačnost ne deluje več kot celota. Razdalja, pri kateri se zgodi ta proces, je odvisna od velikosti kroga in kvadrata ter mesta, na katerem sta kroga postavljena v kvadratu. Poloţaj obeh krogov se medsebojno usklajuje. Če pogledamo sliko»a«, lahko ugotovimo, da bi morda delovala neuravnoteţeno, vendar glede na poloţaj, na katerem sta, tvorita par, ki miruje in deluje povsem uravnoteţeno. Če pa bi ta isti par postavili na drugo mesto (slika»b«), dobimo popolnoma neuravnoteţeno sliko. Delovanje strukturalnega skeleta nam lahko pomaga pri razlagi tega procesa. 5

13 Dva kroga zaradi svoje bliţine, enake velikosti, oblike in zaradi tega, ker sta edina vsebina v kvadratu, predstavljata par. Kot par sta v večini videti simetrično, kar pomeni, da se jima pripisuje enak pomen in funkcija v celoti. Lahko pa pride do nasprotij, do neuravnoteţenosti. Pri sliki»b«spodnji krog leţi na vidnem in stabilnem poloţaju središča, zgornji pa je na manj stabilnem. Poloţaj, ki ga imata, ustvari razliko med njima in s tem njuno uravnoteţenost. To nasprotje je nerazrešljivo. Opazovalec je v nenehnem precepu med dvema nerazdruţljivima konceptoma. Ta primer dokazuje, da lahko celo na zelo enostavnem vizualnem sklopu deluje struktura njegovega prostorskega okolja in da je lahko ravnoteţje neprijetno, kadar sta si oblika in mesto v prostoru nasprotna drug drugemu (Arnheim 1987, str. 22, 23) PSIHOLOŠKO IN FIZIČNO RAVNOTEŢJE Za fizika je ravnoteţje stanje, v katerem se sile, ki delujejo na neko telo, izenačijo. Nastajanje ravnoteţja je povezano z vlečenjem dveh sil, vsake v svojo smer. Vizualni sklop ima svoje teţišče, ki se določi po nekajkratnih poizkušanjih, skozi katerega se uravnoteţi celotni sklop (Arnheim 1987, str. 23).»Oko doţivlja ravnoteţje takrat, kadar so ustrezne fiziološke sile v ţivčnem sistemu tako porazdeljene, da so sorazmerno enake.«(arnheim 1987, str. 24).»Vseskozi je treba vedeti, da je tako vizualno kot tudi fizično ravnoteţje stanje razporeditev, v kateri vsaka akcija pride do mirovanja.«(arnheim 1987, str. 24). Uravnoteţena kompozicija daje vtis nujnosti, saj so vsi dejavniki med seboj razporejeni tako, da se zdi kakršnokoli eksperimentiranje z njimi povsem nemogoče. Pri neuravnoteţeni kompoziciji pa je situacija ravno obratna, saj se zdi, da deluje slučajno in brez vrednosti ter kaţe moţnost eksperimentiranja.»seveda, ravnoteţje ne zahteva simetrije. Samo zdi se paradoksalna trditev, da se neuravnoteţenost lahko izrazi samo z uravnoteţenjem, tako kot se nered lahko pokaţe le z redom ali razdvojenost s povezanostjo.«(arnheim 1987, str. 24) TEŢA»V svetu naših teles teţo imenujemo moč teţe zemlje, ki predmete vleče navzdol. Podobno vlečenje navzdol je mogoče opaziti tudi pri slikah, skulpturah, vendar se vizualna teţa 6

14 pojavlja tudi v drugih smereh. Teţa je vedno dinamični efekt ali pa napetost ni vedno nujno orientirana vzdolţ smeri v okviru ravni slike.«(arnheim 1987, str. 27). Na teţo vpliva več dejavnikov: - MESTO; močan poloţaj na strukturalnem skeletu ima večjo teţo kot poloţaji, ki leţijo izven središča ali pa so oddaljeni od središčne vertikale in horizontale. - PROSTORSKA GLOBINA; večjo globino, kot jo področje vizualnega polja doseţe, večjo teţo nosi. - VELIKOST; pri enakih ostalih dejavnikih bo večji predmet teţji. - BARVA; svetle barve delujejo teţje od temnih. - NENAVEZANOST; predmet, ki ni vezan na druge predmete, deluje teţje. - OBLIKA; pravilne oblike enostavnih geometrijskih likov so videti teţje (povzeto po Arnheim, 1987, str ) SMER»Smer vizualnih sil določa nekaj dejavnikov, ki se med seboj privlačijo, to privlačnost pa vrši teţa sosednjih elementov. Oblika predmeta ustvarja smer vzdolţ osi njihovega strukturalnega skeleta.«(arnheim 1987, str. 29) SKLOPI RAVNOTEŢJA»Vizualno ravnoteţje se doseţe na nešteto raznih načinov. Samo število elementov se lahko premika od ene figure recimo, črni kvadrat, ki drţi središče prazne površine do goste mreţe z nešteto delci, ki pokrivajo vsako polje. Z razporedom teţe pridemo do tega, da vlada en sem močen poudarek, ki se mu vsi drugi podredijo. Lahko rečemo, da je»hierarhični gradient«zelo strm v delih, ki so sestavljena iz ene ali dveh enot na čisti podlagi. Pogosto se skupek več enot premika stopničasto, od najmočnejše k najslabši.»(arnheim 1987, str. 31) PREMIKANJE GOR IN DOL»Sila teţe Zemlje, ki vlada našemu svetu, dela to, da ţivimo v anizotropskem svetu, to je prostor, v katerem se dinamika menja odvisno od smeri. Dvigati se pomeni premagati odpor, to je vedno zmaga. Padati pa pomeni predajati se vlečenju navzdol, to pa se pogosto dogaja 7

15 kot pasivna popustljivost. Iz te neizenačenostim prostora, pride do tega, da so različna mesta dinamično mehka.«(arnheim 1987, str. 31 ).»Tukaj nam fizika zopet pomaga razloţiti, zakaj oddaljevanje od gravitacijskega središča zahteva določeno delo. Potencialna energija v masi na višji višini je večja od potencialne energije v masi, ki je niţja. Vizualno je predmet določene velikosti, oblike ali barve teţji, kadar se postavi na višje mesto. Zato ravnoteţje v vertikalni smeri ne doseţe tega, kar bi enaki predmeti dosegli, če bi jih postavili na različne višine. Tisti, ki so višji, morajo biti laţji. Moţno je, da obstaja razkorak med orientacijo v fizičnem prostoru in orientacijo v vizualnem polju, to je med orientacijo v okolici in orientacijo na mreţnici.»(arnheim 1987, str. ) DESNO IN LEVO»Anizotropija fizičnega prostora nam narekuje, da delamo razliko med zgornjo in spodnjo stranjo, vendar manj v smislu leve in desne strani.»(arnheim 1987, str. 34).»Ampak ko je človeški um napredoval in začel uporabljati spretnosti ene od rok, je prišlo do tega, da je ena bočna smer prevladala nad drugo.«(arnheim 1987, str. 34).»Vizualno se bočna asimetrija pojavlja v neenakomerni razporeditvi teţe in v dinamičnem vektorju, ki vodi od leve k desni strani vidnega polja.«(arnheim 1987, str. 35).»Ko se slika»bere«z leve na desno, se zdi likovno premikanje v desno laţje kot premikanje, ki zahteva manj napora.«(arnheim 1987, str. 35) POJMI ZAZNAVANJA»Otroci in člani plemenskih skupnosti točno rišejo splošne in ne projektivne oblike, zato ker rišejo to, kar vidijo. Ampak to ni ves odgovor. Nesporno je, da otroci vidijo več, kot narišejo. V času odraščanja, ko lahko napravijo razliko med enim in drugim človekom in opazijo malenkosti na poznanem predmetu, so njihove slike popolnoma nedefinirane. Razlogi za to so skriti v naravi in funkciji likovnega zaznavanja.»(arnheim 1987, str ).»Ustvarjanje katerih koli likov zahteva uporabo pojmov zaznavanja. Pojmi zaznavanja dajo določenemu mediumu ekvivalent vizualnih pojmov, ki jih ţelimo prikazati, a oni svojo zunanjo manifestacijo najdejo v delu s svinčnikom, ščetko, dletom.«(arnheim 1987, str. 145). 8

16 »Pojmi zaznavanja niso moteč faktor, ampak so neizogibne forme zgodnjih konceptov. Njihova enostavnost odgovarja organiziranemu nivoju, na katerem deluje um malega risarja. Zgodnji pojmi zaznavanja niso motnje, ampak neizogibne forme zgodnjih konceptov. Njihova enostavnost odgovarja organiziranemu nivoju, na katerem deluje um malega risarja. Bolj kot se um izoblikuje, bolj postajajo sklopi, ki jih ustvarja, zapleteni. Ta dva procesa odraščanja vseskozi skupaj postajata večja, močnejša. Na nivoju visoke zapletenosti pojme zaznavanja teţje odkrijemo kot v zgodnjih delih.«(arnheim, 1987, str ). 9

17 3. CILJI DIPLOMSKE NALOGE: - Raziskati rešitve, ki potrjujejo teorijo o strukturalnem skeletu vizualnega polja. - Spremljanje rezultatov dveh otrok, starih 2,5 let in 3,5 let. V diplomski nalogi bom na primeru dveh otrok, deklice, stare 2,5 let, in dečka, starega 3,5 let, ki sta oblikovala likovne kompozicije z izbranim številom geometrijskih likov, ugotavljala, ali lahko enostavne geometrijske oblike omogočajo ustvarjanje reda v likovni kompoziciji. Pri raziskavi bom opazovala vrste reda, ki se bo pokazal v likovnih kompozicijah. V ta namen je bilo izvedenih 23 nalog. Nato sledi izbor štirih dejavnosti, v dveh so dejavnosti s kvadrati, v dveh pa trikotniki, ki so bili uporabljeni za preverjanje načinov urejanja redov likovne kompozicije in za kasnejšo analizo. Prvo raziskovalno vprašanje je:» Ali se sploh opaţa zametke estetskega oblikovanja, ki se kaţejo kot ustvarjanje reda v likovni kompoziciji?«drugo raziskovalno vprašanje je:»ali se kaţeta kvalitativna in kvantitativna razlika v doseganju estetskih rešitev pri starostni razliki enega leta?«opis NALOG V dejavnostih od A1 do A10 sta otroka ustvarjala s krogi in izseki krogov. DEJAVNOST A1 Otrok dobi en krog. 10

18 DEJAVNOST A2 Otrok dobi prerezan krog na polovico. DEJAVNOST A3 Otrok dobi krog, razrezan na četrtine. DEJAVNOST A4 Otroka sta dobila krog z izrezano četrtino. 11

19 DEJAVNOST A5 Otroka sta dobila krog z različnimi deli: polovico, četrtino in dve osmini. DEJAVNOST A6 Otroka sta dobila tri enako velike kroge, razrezane na polovici, četrtine, osmine in tričetrtino. 12

20 DEJAVNOST A7 Otroka sta dobila tri različne velikosti krogov, razrezanih na polovico. DEJAVNOST A8 Otroka sta dobila tri različne velikosti krogov, razrezane na štiri četrtine. 13

21 DEJAVNOST A9 Otroka sta dobila en velik krog in osem manjših. DEJAVNOST A10 Otroka sta dobila pet enako velikih krogov in enega manjšega. 14

22 V dejavnostih od A11 do A17 sta se otroka ukvarjala s kvadrati in veliko kvadrati, razrezanih na različne pravokotnike. DEJAVNOST A11 Otroka sta dobila en kvadrat. 15

23 DEJAVNOST A12 Otroka sta dobila kvadrat, prerezan na polovico. DEJAVNOST A13 Otroka sta dobila en kvadrat, kvadrat, prerezan na polovico, in kvadrat, razrezan na štiri enake dele (kvadrate). 16

24 DEJAVNOST A14 Otroka sta dobila en cel kvadrat, enega z odrezano tretjino, enega, razrezanega na tri enake pravokotnike, in enega, razrezanega na šest enakih pravokotnikov. DEJAVNOST A15 Otroka sta dobila en cel kvadrat, dva z odrezano tretjino in enega, prerezanega čez polovico. 17

25 DEJAVNOST A16 Otroka sta dobila en velik kvadrat in sedem manjših. DEJAVNOST A17 Otroka sta dobila štiri enako velike kvadrate in enega majhnega. V dejavnostih od A18 do A23 sta otroka ustvarjala z različnimi trikotniki, ki so nastali po razrezu kvadrata in pravokotnika po obeh diagonalah. 18

26 DEJAVNOST A18 Otroka sta dobila en trikotnik. DEJAVNOST A19 Otroka sta dobila dva enaka trikotnika, ki sta nastala po prerezu kvadrata po eni diagonali. DEJAVNOST A20 Otroka sta dobila štiri enake trikotnike, ki so nastali po razrezu dveh kvadratov po eni diagonali. 19

27 DEJAVNOST A21 Otroka sta dobila en kvadrat, dva enako velika trikotnika, ki sta nastala po prerezu kvadrata po eni diagonali, in štiri manjše trikotnike, ki so nastali po razrezu kvadrata po obeh diagonalah. DEJAVNOST A22 Otroka sta dobila trikotnike, ki so nastali ob razrezu pravokotnika po obeh diagonalah. 20

28 DEJAVNOST A23 Otroka sta dobila trikotnike, ki so nastali ob razrezu dveh enakih pravokotnikov po obeh diagonalah. 21

29 4. NAVODILA ZA IZVAJANJE ANALIZE - Smeri stranic likov določajo smeri in njihove ponovitve v kompoziciji označene so s črno barvo. - Vizualne točke so stičišča stranic označene so z rdečo barvo. - Inducirane točke so središča stranic in likov označene so z modro barvo Ponovitve smeri se morajo nanašati najmanj na dve točki, ne glede na to, ali sta vizualni ali inducirani. Pri smeri opazuješ število ponovitev iste smeri in število»zadetih«točk na posamezni ponovitvi smeri. 22

30 23

31 HANA A13, , 7, 1 izbere cel kvadrat, nato sledijo manjši. 24

32 D = 7 V = 6 H = = INDUCIRANE TOČKE 20 0II=0II 11 1II= 11II 4 2II= 8II I =15 15 I =19II VIZUALNE TOČKE 9 1II=9II 8 2II=16II 4 3II=12II 1 4II=4II 6 0II=0II V =22 22 V =41II 25

33 HANA A13, , 2, 7, 1, izbere cel kvadrat, nato sledijo manjši. 26

34 A = 4 B = 4 C = 5 D = E = 4 F = 10 G = 8 H = I = 1 J = 6 J = INDUCIRANE TOČKE 2 0II = 0II 7 11II = 7II I = II = 26II 36I = 85II 6 3II = 18 II 6 4II = 24 II 2 5II = 10II VIZUALNE TOČKE 4 0II = 0II 3 1II= 3II V = II=18II 23V = 46II 5 3II=15II 2 5II=10II 27

35 HANA A15, , 2, 7, 2 lepi naključno. 28

36 D = 20 H = 4 V = 5 = INDUCIRANE TOČKE 7 0II=0II 12 1II=12II 10 2II=20II 6 3II=18II I =28 28I =50II VIZUALNE TOČKE 1 0II=0II 9 1II=9II 10 2II=20II 7 3II=21II 1 4II=4II V =28 28V =54II 29

37 HANA A15, , 2, 7, 2, lepi naključno. 30

38 A = 2 B = 9 C = 6 D = E = 1 F = 6 G = 4 H = I = 4 J = 5 K = 3 L= M = 4 N= INDUCIRANE TOČKE 4 0II=0II 6 1II=6II 17 2II=34II 7 3II=21II 1 4II = 4II VIZUALNE TOČKE 3 0II = 0II 7 1II=7II 5 2II=10II 4 3II=12II 6 4II=24II 2 6II=12II I =35 35I =65II V =27 27V =65II 31

39 HANA A20, 2, 8, 3. 32

40 D= 5 V = 1 = H = INDUCIRANE TOČKE 11 0II = 0 I = II = 4II 16I = 6II 1 2II = 2II VIZUALNE TOČKE 4 0II = 0 2 1II = 2II V = II = 6II 12V = 17II 3 3II = 9II 33

41 HANA A20, 2, 8, 3. 34

42 A = 2 B = 3 C = D = 2 E = 3 F = G = INDUCIRANE TOČKE 8 0II = 0 I = II = 5II 16I = 13II 1 2II = 2II 2 3II = 6II VIZUALNE TOČKE 1 0II = 0 V = II = 3II 12V = 26II 4 2II = 8II 2 3II = 6II 1 4II = 4II 1 5II = 5II 35

43 HANA A22, 2, 8, 4. 36

44 H= 5 V= 1 D = = INDUCIRANE TOČKE 6 0II = 0 I = II = 6II 16I = 14II 4 2II = 8II VIZUALNE TOČKE 6 0II = 0 V = II = 4II 12V = 9II 1 2II = 2II 1 3II = 3II 37

45 HANA A22, 2, 8, 4. 38

46 A = 2 B = 2 C = 1 D = D = 2 E = 3 F = I = INDUCIRANE TOČKE 9 0II = 0II I = II = 3II 16I = 13II 2 2II = 4II 2 3II = 6II VIZUALNE TOČKE 4 1II = 4II 3 2II = 6II 3 3II = 9II 2 4II = 8II V = 12 12V = 27II 39

47 LUKA A13, 3, 5, 1, lepi naključno, na koncu preveri, ali drţi. 40

48 D = 11 H = 6 V = 6 = INDUCIRANE TOČKE 8 0II = 0II I = II = 12II 21I = 31II 8 2II = 16II 1 3II = 3II VIZUALNE TOČKE 5 0II = 0II V = II = 6II 28V = 49II 10 2II = 20II 6 3II = 18II 1 5II = 5II 41

49 LUKA A13, 3, 5, 1, lepi naključno, na koncu preveri, ali drţi. 42

50 A = 3 B = 9 C = 6 D = E = 9 F = 6 G = 3 H = I = 3 J = 2 K= 4 L = M = INDUCIRANE TOČKE 3 0II=0II 4 1II=4II 12 2II=24II 10 3II=30II 5 4II=20II VIZUALNE TOČKE 1 0II=0II 5 1II=5II 5 2II=10II 8 3II=24II 3 4II=12II 5 5II = 25II 1 6II = 6II I =34 34I =78II V =28 28V =82II 43

51 LUKA A15, 3, 5, 2. 44

52 D = 7 H = 8 V = 2 = INDUCIRANE TOČKE 12 0II = 0II I = II = 17II 23I = 29II 6 2II = 12II VIZUALNE TOČKE 7 0II = 0II V = II = 10II 28V = 36II 7 2II = 14II 4 3II = 12II 45

53 LUKA A15, 3, 5, 2. 46

54 A = 3 B = 3 C = 6 D = E = 2 F = 6 G = 4 H = I = 6 J = 2 K= INDUCIRANE TOČKE 5 0II=0II 11 1II=11II 14 2II=28II 3 3II=9II 2 4II=8II VIZUALNE TOČKE 2 0II=0II 10 1II=10II 4 2II=8II 3 5II=15II 4 3II=12II 1 5II = 5II 2 6II = 12II I =35 35I =56II V =26 26V =62II 47

55 LUKA A20, 3, 6, 2. 48

56 D = 5 H = 2 = INDUCIRANE TOČKE 8 0II = 0II I = II = 7II 16I = 9II 1 2II = 2II VIZUALNE TOČKE 4 0II = 0II V = II = 5II 12V = 12II 2 2II = 4II 1 3II = 3II 49

57 LUKA A20, 3, 6, 2. 50

58 A = 2 B = 2 C = 2 D = E = 3 F = INDUCIRANE TOČKE 9 0II = 0II I = II = 3II 16I = 15II 1 2II = 2II 2 3II = 6II 1 4II = 4II VIZUALNE TOČKE 1 0II = 0II V = II = 5II 12V = 25II 1 2II = 2II 2 3II = 6II 3 4II = 12II 51

59 LUKA A22, 3, 6, 3,»Bom popu«, ţelel je še. 52

60 D = 3 H = 4 V = 1 = INDUCIRANE TOČKE 8 0II = 0II I =16 7 1II = 7II 16I = 9II 1 2II = 2II VIZUALNE TOČKE 3 0II = 0II V = II = 7II 12V = 11II 2 2II = 4II 53

61 LUKA A22, 3, 6, 3,»Bom popu«, ţelel je še. 54

62 A = 1 B = 1 C = 1 D = E = 2 F = INDUCIRANE TOČKE 9 0II = 0II I = II = 5II 16I = 11II 1 2II = 2II 1 4II = 4II VIZUALNE TOČKE 3 0II = 0II V = II = 2II 12V = 17II 6 2II = 12II 1 3II = 3II 55

63 5. ANALIZA REZULTATOV DEJAVNOSTI Pri likovni kompoziciji otroka upoštevata/ se naslanjata tako na očitne vizualne točke kot na zakrite inducirane točke. Kot je razvidno iz rezultatov, so prisotni zametki estetskega oblikovanja, ki se kaţejo kot ustvarjanje reda v likovni kompoziciji. 56

64 Tabela 1: Prikaz doseţenih rezultatov v okviru strukturalnega skeleta formata lista IME STAROST DEJAVNOST INDUCIRANE TOČKE VIZUALNE TOČKE RAZLIKA INDUCIRANE TOČKE v št. točk RAZLIKA VIZUALNE TOČKE v št. točk RAZLIKA INDUCIRANE TOČKE V % RAZLIKA VIZUALNE TOČKE V % OTROK, KI JE DOSEGEL SLABŠI REZULTAT IND. TOČKE OTROK, KI JE DOSEGEL SLABŠI REZULTAT VIZ. TOČKE LUKA 3,5 A13 I = = 31II V = = 49II HANA 2,5 A13 I = 15 15I = 19II V = 22 22V = 41II ,7 16,3 HANA HANA LUKA 3,5 A15 HANA 2,5 A15 I = 23 23I = 29II I = 28 28I = 50II V = 28 28V = 36II V = 28 28V = 54II ,4 LUKA LUKA LUKA 3,5 A20 HANA 2,5 A20 I = 16 16I = 9II I = 16 16I = 6II V = 12 12V = 12II V = 12 12V = 17II ,4 29,4 HANA LUKA LUKA 3,5 A22 HANA 2,5 A22 I = 16 16I = 9II I = 16 16I = 14II V = 12 12V = 11II V = 12 12V = 9II ,7 18,2 LUKA HANA 57

65 Iz tabele št. 1 lahko razberemo rezultate, ki sta jih otroka dosegla pri ustvarjanju v okviru strukturalnega skeleta formata lista. Doseţki se bodo primerjali med seboj, ob tem se bo ugotavljalo, ali je opaziti zametke estetskega oblikovanja. Pri dejavnosti A13 lahko razberemo, da je v celoti boljši rezultat dosegel deček, saj je pri številu»zadetih«induciranih točk presegel deklico za 38,7 %, pri številu»zadetih«vizualnih točk pa za 16,3 %. Pri dejavnosti A15 lahko razberemo, da je v celoti boljši rezultat dosegla deklica, saj je pri številu»zadetih«induciranih točk presegla dečka za 42 %, pri številu»zadetih«vizualnih točk pa za 33,4 %. Pri dejavnosti A20 je opaziti, da je pri številu»zadetih«induciranih točk deček dosegel boljši rezultat, in sicer 33,4 %. Pri številu»zadetih«vizualnih točk pa je bila uspešnejša deklica, in sicer za 29,4 %. Pri dejavnosti A22 je opaziti, da je pri številu»zadetih»induciranih točk boljši rezultat dosegla deklica, in sicer za 35,7 %. Pri številu»zadetih«vizualnih točk pa je bil uspešnejši deček, in sicer za18,2 %. 58

66 Tabela 2: Prikaz doseţenih rezultatov pri strukturalnem skeletu likovne kompozicije IME STAROST DEJAVNOST INDUCIRANE TOČKE VIZUALNE TOČKE RAZLIKA INDUCIRANE TOČKE v št. točk RAZLIKA VIZUALNE TOČKE v št. točk RAZLIKA INDUCIRANE TOČKE V % RAZLIKA VIZUALNE TOČKE V % OTROK, KI JE DOSEGEL SLABŠI REZULTAT IND. TOČKE OTROK, KI JE DOSEGEL SLABŠI REZULTAT VIZ. TOČKE LUKA 3,5 A13 I =34 34I = 78II V = 28 28V = 82II HANA 2,5 A13 I = 36 36I = 85II V = 23 23V = 46II ,3 44 LUKA HANA LUKA 3,5 A15 I = 35 35I = 56II V = 26 26V = 62II HANA 2,5 A15 I = 35 35I = 65II V = 22 27V = 65II ,8 4,6 LUKA LUKA LUKA 3,5 A20 I = 16 16I = 15II V = 12 12V = 25II HANA 2,5 A20 I = 16 16I = 13II V = 12 12V = 26II ,4 3,9 HANA LUKA LUKA 3,5 A22 I = 16 16I = 11II V = 12 12V = 17II HANA 2,5 A22 I = 16 16I = 13II V = 12 12V = 27II ,4 37 LUKA LUKA 59

67 Analiza rezultatov, prikazanih v tabeli 2, se navezuje na rezultate, doseţene pri strukturalnem skeletu likovne kompozicije. Pri dejavnosti A13 je pri uspešnosti»zadetih«induciranih točk deklica za 8,3 % dosegla boljši rezultat. Pri številu»zadetih«vizualnih točk, pa je bil za 44 % boljši deček. Pri dejavnosti A15 lahko razberemo, da je v celoti boljši rezultat dosegla deklica. Pri uspešnosti»zadetih«induciranih točk je dečka presegla za 13,8 %, pri»zadetih«vizualnih točkah pa za 4,6 %. Pri dejavnosti A20 je deček pri uspešnosti»zadetih»induciranih točk presegel deklico za 13,4 %.Pri»zadetih«vizualnih točkah pa je boljši rezultat dosegla deklica, in sicer za 3,9 %. Pri dejavnosti A22 je deklica v celoti dosegla boljši rezultat, in sicer pri»zadetih«induciranih točkah za 15,4 %, pri»zadetih«vizualnih točkah pa za 37 %. Tabela 3: Število»zadetih«induciranih in vizualnih točk pri deklici Dejavnost Število induciranih točk v okviru strukturalnega skeleta formata lista Število vizualnih točk v okviru strukturalnega skeleta formata lista Število induciranih točk strukturalnega skeleta likovne kompozicije Število vizualnih točk strukturalnega skeleta likovne kompozicije A A A A

68 Tabela 4: Število «zadetih«induciranih in vizualnih točk pri dečku Dejavnost Število induciranih točk v okviru strukturalnega skeleta formata lista Število vizualnih točk v okviru strukturalnega skeleta formata lista Število induciranih točk strukturalnega skeleta likovne kompozicije Število vizualnih točk strukturalnega skeleta likovne kompozicije A A A A Če si pogledamo primerjalne rezultate, ki jih predstavljata tabeli 3 in 4, je opaziti, da je bila deklica uspešnejša. Boljše rezultate je opaziti pri dejavnostih vezanih na strukturalni skelet likovne kompozicje, kjer je deklica v celoti dosegla boljši rezultat pri dveh dejavnostih in sicer, A15 in A22. Pri petih dejavnostih je imela večje število»zadetih«induciranih točk, dve pri dejavnostih v okviru strukturalnega formata lista (dejavnost A15, A20) in tri pri strukturalnem skeletu likovne kompozicije (dejavnost A15, A20, A22 ). Boljše rezultate je dosegla tudi pri petih dejavnostih, ki se nanašajo na število»zadetih«vizualnih točk. Dve pri dejavnostih v okviru strukturalnega formata lista (dejavnost A15, A22) in tri (dejavnost A13, A15, A22) pri strukturalnem skeletu likovne kompozicije. Deček je dosegel v celoti boljši rezultat, pri dejavnosti A13 v okviru strukturalnega skeleta formata lista. Boljše rezultate je dosegel še pri dveh dejavnostih v okviru strukturalnega skeleta formata lista. Pri dejavnosti A20 je večje število»zadetih«induciranih točk, pri dejavnosti A22 pa je večje število»zadetih«vizualnih točk. Tudi rezultati doseţeni pri strukturalnem skeletu likovne kompozicije kaţejo, da je deček dosegel boljši rezultat pri številu»zadetih«vizualnih točk ( dejavnost A13) in številu»zadetih«induciranih točk ( dejavnost A20). Če pogledamo vse dejavnosti v celoti, je deklica dosegla boljši rezultat pri desetih dejavnostih, kar je 62,5 %, deček pa pri šestih dejavnostih, kar je 37,5 %. 61

69 6. ZAKLJUČEK Naloga je s svojim izhodiščem, tj. opazovanje prisotnosti spontanega estetskega oblikovanja, ki se kaţe kot ustvarjanje likovnega reda pri likovni kompoziciji, presegla moja pričakovanja. Glede na rezultate, ki sta jih dosegla otroka, sta pokazala, da imata sposobnost ustvarjanja reda, ne da bi jih tega učili. Zanimivo je da ni razlike v starosti, glede na doseganje estetskih rešitev. Izkazalo se je, da je bila deklica izredno uspešna, saj je leto dni starejšega dečka presegla pri doseganju rezultatov»zadetih«vizualnih kot induciranih točk. Skozi raziskovanje in analizo rezultatov so nova spoznanja utrdila dejstvo, da je pomembno, da otroku omogočimo spodbudno okolje, moţnost učenja preko pridobivanja lastnih izkušenj, prilagajanje glede na sposobnosti otroka. Najbolj pa me je očaralo dejstvo, da je otrokom dovolj le nekaj geometrijskih likov, ki jim jih ponudimo, in brez kakršne koli razlage začnejo z ustvarjanjem, ki ga lahko podkrepimo s teorijo dinamike, ki vlada v vidnem polju v odvisnosti od strukturalnega skeleta. Rezultati, do katerih me je pripeljalo raziskovanje, so še poglobili in spodbudili moje razmišljanje, da je treba otrokom ponuditi široko paleto konkretnih likovnih izkušenj, skozi katere bodo napredovali v likovnem razvoju. 62

70 7. LITERATURA - Arnheim, R.(1987). Umetnost i vizualno opaţanje. Beograd: Univezitet umetnosti. 63