POLDIREKTNI PRODUKT GRUP
|
|
- Shon Stanley
- 5 years ago
- Views:
Transcription
1 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA LUCIJA ŽNIDARIČ POLDIREKTNI PRODUKT GRUP DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2014
2
3 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Univerzitetni študijski program 1. stopnje: Dvopredmetni učitelj LUCIJA ŽNIDARIČ MENTOR: doc. dr. PRIMOŽ ŠPARL POLDIREKTNI PRODUKT GRUP DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2014
4
5 Mentorju doc. dr. Primožu Šparlu Hvala za vodenje, dragocene nasvete in strokovno pomoč pri nastajanju diplomskega dela. Družini in prijateljem Hvala za vso podporo in razumevanje v času študija.
6
7 Kazalo 1 Uvod 1 2 Grupe Osnovni pojmi Podgrupe Direktni produkt Preslikave grup Homomorfizmi Izomorfizmi in avtomorfizmi Delovanje grup Delovanje Delovanje grupe na grupah Poldirektni produkt grup Zunanji poldirektni produkt Notranji poldirektni produkt Direktni in poldirektni produkt Poldirektni produkt cikličnih grup 24 7 Zaključek 33 Literatura 34
8 Tabele 6.1 Zaporedja redov grup Z 8 ψ Z Zaporedja redov nekomutativnih grup reda Zaporedja redov grup Z 15 ψ Z Zaporedja redov grup Z 15 ψ Z Slike 6.1 Posplošeni Petersenov graf GP(15,4)
9 Povzetek V diplomskem delu obravnavamo konstrukcijo grup, imenovano poldirektni produkt grup. Gre za posplošitev direktnega produkta, ki omogoča konstrukcije precej večjega nabora grup. Poiščemo kriterij, kdaj je dana grupa poldirektni produkt grup, in prikažemo razliko med direktnim in poldirektnim produktom. Ogledamo si konkretne zglede poldirektnih produktov grup, osredotočimo se predvsem na poldirektne produkte cikličnih grup. Pokažemo tudi, da se poldirektni produkti pojavljajo kot grupe simetrij kombinatoričnih objektov, kot so grafi in da je lahko dana grupa izomorfna večim poldirektnim produktom. MSC (2010) klasifikacija: 20B25, 20D40, 20F28, 20K25 Ključne besede: grupa, ciklična grupa, direktni produkt grup, poldirektni produkt grup
10 Abstract In this BSc thesis we consider a construction of groups called semidirect product, which is a generalization of direct products. Semidirect products provide a much larger collection of groups than direct products. We find a criterion, which enables us to determine whether a group is isomorphic to a semidirect product and discuss the difference between direct and semidirect products. We construct various examples of semidirect products and in particular semidirect products of cyclic groups. We exemplify that semidirect group products also take a role as symmetry groups of combinatorial objects such as graphs. MSC (2010) classification: 20B25, 20D40, 20F28, 20K25 Key words: group, cyclic group, direct product of groups, semidirect product of groups
11 Poglavje 1 Uvod Teorija grup je del abstraktne algebre, ki se ukvarja s proučevanjem algebrskih struktur, imenovanih grupe. O grupi govorimo, kadar imamo množico elementov in na njej definirano dvočleno operacijo, ki ustreza določenim lastnostim. Grupe so zanimive že same po sebi, pomembne so pa tudi zato, ker so sestavni del bolj kompleksnih algebrskih struktur, kot so kolobarji, polja, vektorski prostori, algebre, itd. Njeni rezultati segajo tudi izven okvirov algebre, saj lahko na primer z grupami opišemo tudi simetrije različnih matematičnih struktur, kot so geometrijski objekti ali grafi, pojavlja pa se tudi na področju topologije, teorije števil, itd. Študij teorije grup je zaradi tega še posebej zanimiv, saj le-ta na abstraktnem nivoju združi različne veje matematike. Grupe so tako ene izmed najpomembnejših abstraktnih algebrskih struktur. Pri njihovem proučevanju nas zanimajo njihove lastnosti in struktura. Matematiki se že precej časa ukvarjajo s problemom, kako klasificirati vse končne grupe, klasifikacija enostavnih končnih grup pa je danes že kompletna, kar pomeni, da poznamo vse enostavne grupe, iz katerih lahko konstruiramo končne grupe [1]. Ta problem je torej precej zahteven, zato se včasih zadovoljimo že s tem, da znamo iz že znanih grup na nek način konstruirati nove. Bazična konstrukcija grup izhaja iz njihovega direktnega produkta, ki zajame le ožji del bogate zbirke grup. V diplomskem delu bomo zato predstavili poldirektni produkt grup, ki je posplošitev direktnega produkta in omogoča konstrukcijo cele vrste novih grup, poiskali bomo kriterij za ugotavljanje, kdaj je moč neko dano grupo dobiti kot poldirektni produkt dveh manjših grup. Nadalje bomo pokazali razliko med direktnim in poldirektnim produktom in si ogledali konkretne zglede poldirektnih produktov, ki bodo povzeli njegovo bistvo. Struktura diplomskega dela temelji na petih pomembnejših sklopih, ki zaobjamejo njegovo bistvo. V drugem poglavju tako najprej na kratko definiramo osnovne pojme teorije grup, spoznamo strukturo grup ter njihov direktni produkt in s tem postavimo temelje, na katerih bomo gradili novo konstrukcijo grup. Nadalje si v tretjem poglavju ogledamo pojem homomorfizma, izomorfizma in avtomorfizma grup. Predvsem slednji so izjemnega pomena za poldirektni produkt grup. V četrtem poglavju se posvetimo delovanjem grup. 1
12 2 POGLAVJE 1. UVOD V petem poglavju nato vpeljemo pojem poldirektnega produkta in poiščemo kriterij za ugotavljanje, kdaj je neka grupa izomorfna poldirektnemu produktu dveh manjših grup. V šestem poglavju poldirektni produkt grup podrobneje predstavimo na manjši množici grup, to so ciklične grupe, in pokažemo konkretne zglede poldirektnih produktov cikličnih grup ter njihovo uporabo v teoriji grafov.
13 Poglavje 2 Grupe Raznolikost grup se odraža skozi njihovo strukturo in bazične lastnosti. V želji, da bi jih karseda dobro spoznali, bomo najprej definirali osnovne pojme, ki določajo te abstraktne algebrske strukture in predstavili njihove ključne značilnosti. Spoznali bomo pojem podgrupe in edinke ter predstavili nekaj rezultatov, ki bodo bistveni pri razumevanju poldirektnega produkta grup. Na koncu tega poglavja bomo predstavili tudi osnovno konstrukcijo grup, to je direktni produkt grup. Trditve in izreke, ki so morda manj znani, bomo dokazali, standardne osnovne rezultate pa bomo prepustili bralcu. Snov tega razdelka, kot tudi vseh ostalih, je povzeta po [3],[4], [7]. 2.1 Osnovni pojmi Sodobni pristop k abstraktni algebri se prične z abstraktno definicijo grupe. Definicija. Grupa je urejeni par (G, ), kjer je G neprazna množica in binarna (dvočlena) operacija na G, to je, g 1 g 2 G za vsak g 1, g 2 G, če velja: 1. operacija je asociativna na G, to je: (g 1 g 2 ) g 3 = g 1 (g 2 g 3 ) za vsak g 1, g 2, g 3 G, 2. obstaja nevtralni element e G tako, da: g e = e g = g za vsak g G, 3. za vsak g G obstaja inverz g G tako, da: g g = g g = e. Če je dodatno operacija komutativna, to je, če za vsaka g 1, g 2 g 1 g 2 = g 2 g 1, pravimo, da je grupa (G, ) komutativna. G velja Opomba. Red grupe G je kardinalno število množice G in ga označimo z G. Kadar je G končna množica, je (G, ) končna grupa. Običajno bomo namesto (G, ), če ne bo možnosti za nesporazum, govorili kar o grupi G. Tudi namesto g 1 g 2 bomo običajno pisali kar g 1 g 2. 3
14 4 POGLAVJE 2. GRUPE Trditev 2.1 Naj bo G grupa. Tedaj velja: 1. v G obstaja natanko en nevtralni element e G, 2. za vsak g G obstaja natanko en inverz g G, 3. (g ) = g za vsak g G, 4. (g 1 g 2 ) = (g 2 ) (g 1 ), 5. v G veljata pravili krajšanja z leve in z desne, to je: g 1 g 2 = g 1 g 3 g 2 = g 3 in g 2 g 1 = g 3 g 1 g 2 = g 3 za vsak g 1, g 2, g 3 G. Lahko se torej dogovorimo, da bomo enolično določeni inverz elementa g v G označili z g 1, enolično določeni nevtralni element grupe G pa z e. Kadar bomo govorili o več grupah hkrati, bomo nevtralnemu elementu dodali še oznako grupe tako, da bo na primer nevtralni element grupe G imel oznako e G, nevtralni element grupe H pa oznako e H. Definicija. Naj bo S podmnožica grupe G tako, da lahko vsak g G zapišemo kot končni produkt elementov iz S in njihovih inverzov. Potem pravimo, da je S množica generatorjev grupe G, ali drugače, da S generira G, in pišemo G = S. Definicija. Naj bo G grupa in g G. Red elementa g je najmanjše naravno število n (če obstaja) tako, da velja g n = e. Označimo ga z g in pravimo, da je g element reda n. Kadar takšno naravno število n ne obstaja, pravimo, da je g neskončnega reda, kar označimo z g =. Definicija. Naj bo G grupa. Če obstaja g G, za katerega velja g = G, pravimo, da je G ciklična grupa. Končno ciklično grupo reda n označimo s C n. Trditev 2.2 Naj bo C n ciklična grupa reda n in g C n. Če je C n = g, torej g je element reda n, potem za poljuben r velja, da je C n = g r natanko tedaj, ko je D(n, r) = 1, to je, ko je g r reda n. Eulerjeva funkcija ϕ(n) nam da število naravnih števil, ki so manjša od naravnega števila n in njemu tuja. Velja ϕ(n) = n(1 p 1 1 )(1 p 1 2 ) (1 p 1 k ), kjer so p 1, p 2,..., p k vsi različni praštevilski delitelji števila n, to je n = p r 1 1 p r p r k k, za r 1, r 2,..., r k N. Zgled. Grupa Z n je množica vseh elementov iz Z n, ki so tuji z n, operacija v grupi pa je množenje po modulu n. Red te grupe je ϕ(n).
15 2.2. PODGRUPE 5 Zgled. Oglejmo si sedaj nekaj osnovnih standardnih družin grup. Ciklična grupa Z n Z n je komutativna grupa, katere elementi so ostanki pri deljenju z n, ki jih seštevamo po modulu n. Red grupe Z n je n. Tako na primer v grupi Z 7 = {0, 1, 2, 3, 4, 5, 6} velja = 2. Določili smo, da ciklično grupo reda n označimo s C n, vendar na tem mestu uporabljamo drugačno oznako, saj je tokrat operacija v grupi seštevanje, v abstraktni ciklični pa je operacija multiplikativna. Kar se tiče same strukture grupe pa gre za eno in isto grupo. Simetrična grupa S A S A je množica vseh permutacij (bijekcij nase) množice A. Kadar je A = {1, 2, 3,..., n}, simetrično grupo množice A označimo s S n. Operacija v grupi je seveda komponiranje preslikav. Grupa S n je reda n!. Tako je na primer S 3 = {id, (12), (13), (23), (123), (132)}. Dogovorimo se, da preslikave vedno komponiramo iz desne proti levi. Tako je na primer (123)(23) = (12). Diedrska grupa D n Diedrsko grupo D n tvorijo vse simetrije pravilnega n-kotnika, to so rotacije in zrcaljenja, in kompozitumi le-teh. Grupa D n je podmnožica simetrične grupe S n in je reda 2n. Najznačilnejša prezentacija diedrske grupe je D n = r, z r n = z 2 = e, zrz 1 = r 1. Grupo D 4 lahko zato predstavimo kot D 4 = r, z r 4 = z 2 = e, zrz 1 = r 1, torej D 4 = {e, r, r 2, r 3, z, zr, zr 2, zr 3 }, kjer na primer velja (zr)(zr 2 ) = (r 3 z)(zr 2 ) = (r 3 zzr 2 ) = r 5 = r. Bralca opozorimo, da je nevtralni element v grupi Z n enak 0, nevtralni element grupe S n, torej identično preslikavo, pa največkrat označimo z id. 2.2 Podgrupe Vsaka grupa je v prvi vrsti množica, zato vsebuje različne podmnožice elementov. V tem razdelku bomo spoznali podmnožice grup, ki imajo še posebej lepe značilnosti in sicer, da so tudi same zase grupe. Ugotovili bomo, kdaj je neka podmnožica podgrupa in spoznali nekatere pomembne posebne podgrupe, ki jih lahko najdemo v grupi.
16 6 POGLAVJE 2. GRUPE Definicija. Naj bo G grupa in H njena neprazna podmnožica. Potem je H podgrupa grupe G, kar označimo s H G, če je grupa za podedovano operacijo iz G. Trditev 2.3 Neprazna podmnožica H grupe G je njena podgrupa natanko tedaj, kadar za vsak h 1, h 2 H velja h 1 h 1 2 H. Definicija. Naj bo G grupa, H njena podgrupa in g G. Množico gh = {gh h H} imenujemo levi odsek grupe G po podgrupi H. Podobno je Hg = {hg h H} desni odsek grupe G po podgrupi H. Množico vseh levih (desnih) odsekov grupe G po podgrupi H imenujemo kvocientna množica. Označimo jo z G/H. Njeno kardinalnost, torej število levih (desnih) odsekov grupe G po podgrupi H, označimo z [G : H]. Izrek 2.4 (Lagrangeev izrek) Naj bo G končna grupa in H njena podgrupa. Tedaj velja, da red H deli red G in da je [G : H] = G H. Posledica 2.5 Naj bo G končna grupa in x G. Potem red elementa x deli red grupe G. Nadalje velja x G = e za vsak x G. Izrek 2.6 (Cauchyjev izrek). Naj bo G končna grupa in naj bo p praštevilo, ki deli njen red. Tedaj v G obstaja element reda p. Trditev 2.7 Naj bo H podgrupa grupe G in naj bosta g 1, g 2 G. Množica vseh levih (desnih) odsekov grupe G po podgrupi H tvori particijo množice G. Nadalje je g 1 H = g 2 H natanko tedaj, ko je g1 1 g 2 H. V tem primeru sta g 1 in g 2 predstavnika istega odseka. Dva leva (desna) odseka sta bodisi enaka bodisi disjunktna. Definicija. Naj bosta H in K podgrupi grupe G. Definiramo C H (K) = {h H hkh 1 = k, k K}. Množico C H (K) imenujemo centralizator podgrupe K v podgrupi H. Kadar je H = G, je C G (K) = {g G gkg 1 = k, k K}. Ker lahko pogoj gkg 1 = k prevedemo na gk = kg, je C G (K) množica tistih elementov iz G, ki komutirajo z vsakim elementom iz K. Kadar je tudi K = G, množico C G (G) imenujemo center grupe G in jo posebej označimo kot Z(G). Torej, Z(G) = {g G gx = xg, x G} je množica vseh elementov iz G, ki komutirajo z vsemi elementi v G. Center grupe, Z(G), je podgrupa grupe G, v kar se bo bralec zlahka prepričal. Še več, kadar je G komutativna, je Z(G) = G.
17 2.2. PODGRUPE 7 Definicija. Naj bo H podgrupa grupe G. Množico N G (H) definiramo kot N G (H) = {g G ghg 1 = H}, kjer je ghg 1 = {ghg 1 h H} in jo imenujemo normalizator podgrupe H v grupi G. Bralec se bo prepričal, da je tudi normalizator podgrupe, N G (H), podgrupa grupe G. Definicija. Naj bo H podgrupa grupe G. Kadar za vsak g G velja ghg 1 = H, to je, ko velja N G (H) = G, podgrupo H imenujemo edinka grupe G in pišemo H G. Trditev 2.8 Naj bo N podgrupa grupe G. Naslednje trditve so ekvivalentne. 1. N G 2. gn = Ng za vsak g G 3. G/N je grupa za operacijo g 1 Ng 2 N = g 1 g 2 N, kjer g 1, g 2 G Oglejmo si sedaj, kaj lahko povemo o množici, ki sestoji iz vseh produktov po dveh elementov dveh podgrup poljubne končne grupe. Definicija. Naj bosta H in K podgrupi grupe G. Označimo HK = {hk h H, k K}. Trditev 2.9 Naj bosta H in K končni podgrupi grupe G. Potem velja HK = H K H K. Dokaz: HK je unija levih odsekov grupe G po podgrupi K, namreč HK = h H hk. Ker vsak odsek po K vsebuje K elementov, lahko ugotovimo, kolikšno je število različnih levih odsekov oblike hk, h H. Torej: h 1 K = h 2 K h 1 2 h 1 H K h 1 (H K) = h 2 (H K). Posledično je število različnih odsekov oblike hk enako številu različnih odsekov h(h K) za h H. Po Lagrangeevem izreku je to število H enako Zato HK sestavlja in trditev sledi. H H K H K. različnih odsekov grupe G po podgrupi K (reda K ) Trditev 2.10 Naj bosta H in K podgrupi grupe G. Velja HK G natanko tedaj, ko HK = KH.
18 8 POGLAVJE 2. GRUPE Dokaz: Denimo najprej, da velja HK = KH in naj bosta a, b HK. Pokažimo, da velja ab 1 HK in s tem posledično, HK G (po trditvi 2.3). Naj bo a = h 1 k 1 in b = h 2 k 2, za neke h 1, h 2 H, k 1, k 2 K. Torej je b 1 = k2 1 h 1 2 in zato ab 1 = h 1 k 1 k2 1 h 1 2. Označimo k 3 = k 1 k 1 2 K in h 3 = h 1 2 H. Torej ab 1 = h 1 k 3 h 3. Po predpostavki velja HK = KH in tako je k 3 h 3 = h 4 k 4 za neka h 4 H, k 4 K. Torej ab 1 = h 1 h 4 k 4 in ker je h 1 h 4 H, k 4 K, vidimo, da res velja ab 1 HK, kot smo želeli. Pokažimo sedaj še obrat. Predpostavimo, da je HK G. Ker velja tudi K HK in H HK, zaradi zaprtosti podgrupe za operacijo velja KH HK. Naj bo hk HK. Ker je HK po predpostavki podgrupa grupe G, lahko pišemo hk = a 1 za nek a HK. Če je a = h 1k 1, potem hk = (h 1 k 1 ) 1 = k 1 h 1 KH, od koder sledi HK KH in zato res HK = KH. Trditev 2.11 Naj bosta H in K podgrupi grupe G in H N G (K). Potem je HK podgrupa grupe G. Če je torej K G, je HK G za vsak H G. Dokaz: Pokažimo, da velja HK = KH. Naj bo h H in k K. Ker je H N G (K), velja hkh 1 K, zato hk = (hkh 1 )h KH, torej HK KH. Podobno je kh = h(h 1 kh) HK, zato KH HK. Sledi HK = KH. Če je K G, potem velja N G(K) = G in trditev sledi. Trditev 2.12 Naj bosta H in K podgrupi grupe G in H K = {e}. Potem lahko vsak element množice HK na enoličen način zapišemo kot produkt hk, kjer je h H in k K. Dokaz: Naj bosta h 1, h 2 H in k 1, k 2 K. Če velja h 1 k 1 = h 2 k 2, je h 1 2 h 1 = k 2 k1 1 H K. Po predpostavki je torej h 2 = h 1 in k 2 = k Direktni produkt grup Sedaj, ko smo definirali osnovne pojme in lastnosti grup, se brž vprašamo, ali lahko iz že znanih grup konstruiramo nove. Odgovor je seveda da. V tem razdelku tako predstavimo osnovno konstrukcijo grup, to je direktni produkt grup, ki je prvi bistveni korak k razumevanju poldirektnega produkta. Trditev 2.13 Naj bosta (G, ) in (H, ) grupi. Množica urejenih parov kartezičnega produkta G H = {(g, h) g G, h H} je za operacijo (g 1, h 1 )(g 2, h 2 ) = (g 1 g 2, h 1 h 2 ) grupa. Definicija. Naj bosta G in H grupi. Grupo, kot smo jo opisali v zgornji trditvi, imenujemo direktni produkt grupe G in grupe H in ga označimo z G H.
19 2.3. DIREKTNI PRODUKT 9 Trditev 2.14 Naj bodo G 1, G 2,... G n končne grupe. Potem je direktni produkt G 1 G 2 G n grupa reda G 1 G 2 G n. Trditev 2.15 Naj bosta H in K podgrupi grupe G tako, da velja 1. H G in K G, 2. H K = e. Tedaj je grupa HK izomorfna grupi H K. Opomba. Pojem izomorfizma bomo definirali v naslednjem poglavju. Nekoliko poenostavljeno povedano gre, do poimenovanja natančno, za eno in isto grupo. Definicija. Naj bosta H in K edinki grupe G s trivialnim presekom. Tedaj grupo HK imenujemo notranji direktni produkt grup H in K, grupi H K pa pravimo zunanji direktni produkt grup H in K. Opomba. Kadar govorimo o zunanjem direktnem produktu, mislimo grupo, ki jo konstruiramo iz dveh danih (znanih) grup, medtem ko z notranjim direktnim produktom ugotovimo, da je naša grupa izomorfna grupi, ki jo lahko konstruiramo kot direktni produkt. Razlika med zunanjim in notranjim direktnim produktom je sicer le v notaciji. Elementi notranjega direktnega produkta so tako oblike hk, medtem ko elemente zunanjega direktnega produkta pišemo kot urejene pare (h,k), kjer je h H, k K. Zgled. Oglejmo si direktni produkt grup D 4 in Z 3, torej D 4 Z 3. Grupa D 4 Z 3 vsebuje 24 elementov oblike (z i r j, k), kjer je i {0, 1}, j Z 4 in k Z 3. Na prvi komponenti urejenega para imamo tako vse elemente grupe D 4, na drugi komponenti pa vse elemente grupe Z 3. Nevtralni element grupe je (e, 0). Operaciji iz grup D 4 in Z 3 se v grupo D 4 Z 3 preneseta po komponentah. Tako je na primer (zr, 2)(zr 2, 0) = (zrzr 2, 2 + 0) = (r, 2).
20 Poglavje 3 Preslikave grup Pri proučevanju grup se takoj, ko jih bolje spoznamo, vprašamo, kdaj reči, da sta dve na videz različni grupi pravzaprav enaki. V tem poglavju bomo spoznali različne preslikave grup ter definirali, kdaj sta za nas dve grupi enaki. Zanimale nas bodo tudi tovrstne preslikave grup samih nase, saj le-te, kot se bo izkazalo, zase tvorijo novo grupo, ki bo v nadaljevanju za nas igrala pomembno vlogo. 3.1 Homomorfizmi grup Definicija. Naj bosta (G, ) in (H, ) grupi. Preslikavo ψ : G H, za katero velja ψ(x y) = ψ(x) ψ(y) za vse x, y G, imenujemo homomorfizem grup. V skladu z našim dogovorom, da pri splošnih grupah znak za operacijo spuščamo, se enakost iz zgornje definicije prevede v ψ(xy) = ψ(x)ψ(y). Definicija. Naj bo ψ : G H homomorfizem grup. Jedro homomorfizma ψ (oznaka Ker(ψ)) je množica Ker(ψ) = {g G ψ(g) = e H }. Slika homomorfizma ψ (oznaka Im(ψ)) je množica Im(ψ) = {h H h = ψ(g) za nek g G}. Trditev 3.1 Naj bosta G in H grupi in ψ : G H homomorfizem grup. Tedaj velja naslednje: 1. ψ(e G ) = e H, 2. ψ(g 1 ) = ψ(g) 1 za vsak g G, 3. ψ(g n ) = ψ(g) n za vsak n Z, 4. Ker(ψ) G in Im(ψ) H. 10
21 3.2. IZOMORFIZMI IN AVTOMORFIZMI 11 Trditev 3.2 Naj bosta G in H grupi. Potem je preslikava ψ : G H, za katero velja ψ(g) = e H za vsak g G, homomorfizem grup. Opomba. Homomorfizem, kot smo ga opisali v zgornji trditvi, imenujemo trivialni homomorfizem grup. Trditev 3.3 Naj bo ψ : G H homomorfizem grup. Če je x G končnega reda, potem je tudi ψ(x) končnega reda in red elementa ψ(x) H deli red elementa x. Dokaz: Naj bo x = r. Potem je x r = e, od koder po trditvi 3.1 sledi ψ(x) r = ψ(x r ) = ψ(e) = e. Torej je tudi ψ(x) končnega reda in po posledici 2.5 deli red elementa x. 3.2 Izomorfizmi in avtomorfizmi grup Kot smo že omenili, se brž, ko grupe bolje spoznamo, vprašamo, kdaj reči, da sta dve na videz različni grupi pravzaprav enaki. To določa pojem izomorfizma grup. Definicija. Naj bosta G in H grupi. Preslikava ψ : G H je izomorfizem grup, kadar velja: 1. ψ je homomorfizem grup, to je, ψ(xy) = ψ(x)ψ(y) za vsak x, y G in 2. ψ je bijekcija. Opomba. Kadar obstaja izomorfizem grup ψ : G H, pravimo, da sta grupi G in H izomorfni, kar označimo z G = H. Grupe največkat proučujemo do izomorfizma natančno. Izrek 3.4 (Izrek o izomorfizmu). Naj bo ψ : G H homomorfizem grup. Potem je G/Ker(ψ) = Im(ψ). Oglejmo si sedaj posebno vrsto izomorfizmov grup, namreč takšnih, ko izomorfizem preslika grupo samo nase. Definicija. Naj bo G grupa. Izomorfizem ψ : G G, ki preslika grupo G samo vase, imenujemo avtomorfizem grupe G. Trditev 3.5 Množica vseh avtomorfizmov grupe G, Aut(G), je za operacijo kompozituma preslikav grupa. Definicija. Grupo, opisano v zgornji trditvi, imenujemo grupa avtomorfizmov grupe G. Dokaz: Ker je vsak avtomorfizem grupe G bijekcija na G, gre za permutacije na G, torej je Aut(G) podmnožica simetrične grupe S G. Zato je dovolj preveriti, da je Aut(G) S G. Naj bosta ψ, φ : G G avtomorfizma grupe G.
22 12 POGLAVJE 3. PRESLIKAVE GRUP Jasno je, da je kompozitum bijekcij bijekcija, zato je tudi ψ φ bijekcija. Ker za vsak g, h G velja (ψ φ)(gh) = ψ(φ(gh)) = ψ(φ(g)φ(h)) = ψ(φ(g))ψ(φ(h)) = (ψ φ)(g)(ψ φ)(h), je ψ φ homomorfizem grupe G. Torej je tudi ψ φ avtomorfizem grupe G. Ker je ψ avtomorfizem, je tudi bijekcija in zato obstaja inverzna preslikava ψ 1, ki je ravno tako bijekcija. Prepričati se moramo le še, da je ψ 1 homomorfizem, in s tem avtomorfizem grupe G. Naj bosta x, y G, za katera velja, da je x = ψ 1 (g) in y = ψ 1 (h) za poljubna elementa g, h G. Od tod sledi, da je ψ(x) = g in ψ(y) = h. Torej ψ 1 (gh) = ψ 1 (ψ(x)ψ(y)) = ψ 1 (ψ(xy)) = xy = ψ 1 (g)ψ 1 (h), od koder sledi, da je ψ 1 Aut(G). Za konec tega razdelka si oglejmo za nas še posebej zanimiv primer grupe avtomorfizmov. Trditev 3.6 Grupa avtomorfizmov ciklične grupe Z n je izomorfna multiplikativni grupi Z n reda ϕ(n), kjer je ϕ Eulerjeva funkcija. Dokaz: Naj bo ψ Aut(Z n ). Tedaj je ψ(1) = a za nek a Z n. Ker je ψ homomorfizem, velja ψ(i) = ψ(1) + ψ(1) + + ψ(1) = ia. }{{} i Torej je avtomorfizem ψ z vrednostjo ψ(1) natanko določen. Ker je ψ avtomorfizem, po trditvi 3.1 ohranja rede elementov, torej je 1 = ψ(1) = n. Tako je ψ(1) = Z n, od koder po trditvi 2.2 sledi D(ψ(1), n) = 1 in zato ψ(1) Z n. Pokažimo, da je τ : Aut(Z n ) Z n, kjer je τ(ψ) = ψ(1), izomorfizem grup. τ je homomorfizem grup, saj za ψ, φ Aut(Z n ), kjer ψ(1) = a in φ(1) = b, velja Preslikava τ je injektivna, kajti τ(ψ φ) = (ψ φ)(1) = ψ(φ(1)) = ψ(b) = ψ(1) + ψ(1) +... ψ(1) }{{} b = ab = ψ(1)φ(1) = τ(ψ)τ(φ). τ(ψ) = τ(φ) ψ(1) = φ(1) ψ(i) = iψ(1) = iφ(1) = φ(i) ψ = φ.
23 3.2. IZOMORFIZMI IN AVTOMORFIZMI 13 Pokažimo sedaj še, da je τ tudi surjektivna preslikava. Naj bo a Z n. Definirajmo ψ : Z n Z n tako, da velja i ai in pokažimo, da je ψ avtomorfizem. ψ(i + j) = a(i + j) = ai + aj = ψ(i) + psi(j), torej je ψ homomorfizem grup. Da je ψ injektiven, sledi iz dejstva D(a, n) = 1. Torej je ψ tudi surjektiven in zato ψ Aut(Z n ). Ker je τ(ψ) = a, je τ surjektivna preslikava in trditev sledi.
24 Poglavje 4 Delovanje grup Grupe lahko manipulirajo z različnimi množicami. Manipulaciji, ki poteka pod določenimi pogoji, pravimo delovanje. V drugem poglavju smo že omenili, da diedrsko grupo D n tvorijo simetrije pravilnega n-kotnika. Z drugimi besedami povedano, grupa D n deluje na pravilni n-kotnik tako, da vsak element grupe premika njegova vozlišča in s tem implicira simetrije. V tem razdelku bomo delovanje grup spoznali v spošnem. Nadalje si bomo ogledali tudi, na kakšen način lahko grupa naravno deluje sama na sebi, obravnavali pa bomo tudi pomemben zgled delovanja ene grupe na drugi, ki bo igralo ključno vlogo v naslednjem poglavju. 4.1 Delovanje Definicija: Delovanje grupe G na množici A je preslikava : G A A (kjer namesto (g, a) pišemo g a), ki zadošča naslednjima pogojema: 1. e a = a za vsak a A, 2. g 1 (g 2 a) = (g 1 g 2 ) a za vsak g 1, g 2 G in vsak a A. Opomba. Bralca velja opomniti, da je delovanje, kot smo ga opisali zgoraj, v bistvu levo delovanje grupe na množici. Grupa lahko na neki množici deluje tudi z desne strani, kar imenujemo desno delovanje grupe in ga definiramo podobno kot levo delovanje. Mi se bomo v nadaljevanju opredelili na levo delovanje. Trditev 4.1 Naj grupa G deluje na množici A. Potem za vsak g G velja: 1. preslikava σ g : A A, kjer je σ g (a) = g a, je bijekcija in 2. preslikava ψ : G S A, definirana kot ψ(g) = σ g, je homomorfizem grup. 14
25 4.2. DELOVANJE GRUPE NA GRUPAH 15 Dokaz: Da se prepričamo, da je σ g bijekcija množice A, je dovolj, če pokažemo, da ima preslikava obojestranski inverz σ g 1. Za vsak a A velja (σ g 1 σ g )(a) = σ g 1(σ g (a)) = g 1 (g a) = (g 1 g) a = e a = a. Vidimo, da je (σ g 1 σ g ) trivialna preslikava A A. Ker je g poljuben, lahko vlogi g in g 1 zamenjamo in se tako zlahka prepričamo, da je tudi (σ g σ g 1) trivialna preslikava na A. Sledi, da ima σ g obojestranski inverz, zato je bijekcija na A. Oglejmo si sedaj še preslikavo ψ : G S A, kjer je ψ(g) = σ g. Po prvi točki je σ g S A. Pokažimo, da je ψ homomorfizem grup, to je, da velja ψ(g 1 g 2 ) = ψ(g 1 ) ψ(g 2 ). Pri tem se spomnimo, da je operacija v grupi S A komponiranje preslikav. Torej za vsak a A velja (ψ(g 1 g 2 ))(a) = σ g1 g 2 (a) = (g 1 g 2 ) a = g 1 (g 2 a) = σ g1 (σ g2 (a)) = (σ g1 σ g2 )(a) = (ψ(g 1 ) ψ(g 2 ))(a). Torej je ψ res homomorfizem grup. Trditev 4.2 Preslikava G A A, definirana kot g a = a za vsak g G, a A, je delovanje grupe G na množici A. Da je tako definirana preslikava res delovanje, se bo prepričal bralec sam. Definicija. Naj grupa G deluje na neprazni množici A tako, da g a = a za vsak g G, a A. Takšno delovanje imenujemo trivialno delovanje, oziroma pravimo, da G na A deluje trivialno. 4.2 Delovanje grupe na grupah Grupa lahko podobno kot na poljubno množico, naravno deluje tudi sama nase. Eno izmed takšnih delovanj je konjugiranje v grupi, ki si ga bomo sedaj pobliže ogledali. Trditev 4.3 Naj bo G grupa. Konjugiranje v G je delovanje grupe G same nase. To je, če za vsak g, a G definiramo g a = gag 1, smo s tem definirali delovanje grupe G na množici G.
26 16 POGLAVJE 4. DELOVANJE GRUP Dokaz: Prepričajmo se, da predpis g a = gag 1 res določa delovanje grupe G na množici G. Velja e a = eae 1 = a in g 1 (g 2 a) = g 1 (g 2 ag 1 2 ) = g 1 (g 2 ag 1 2 )g 1 1 = (g 1 g 2 )a(g 1 g 2 ) 1 = (g 1 g 2 ) a za vsak g 1, g 2, a G in trditev sledi. Izrek 4.4 Naj bo N edinka in H podgrupa grupe G. Tedaj H naravno deluje na N s konjugiranjem, kjer za vsak h H in n N definiramo h n = hnh 1. Za vsak h H je konjugiranje s h avtomorfizem edinke N in tako nam to delovanje porodi homomorfizem iz podgrupe H v grupo Aut(N) z jedrom C H (N). Nadalje je kvocientna grupa G/C H (N) izomorfna podgrupi grupe Aut(N). Dokaz: Ker je N edinka v grupi G, je h n N za vsak h H, n N. Da zgornji predpis definira delovanje podgrupe H na edinki N, se sedaj dokaže povsem podobno, kot v dokazu trditve 4.3. Po trditvi 4.1 je preslikava σ h : N N, kjer je σ h (n) = h n, bijekcija. Vsak σ h je homomorfizem N N, saj za vsak n 1, n 2 N velja σ h (n 1 n 2 ) = h(n 1 n 2 )h 1 = hn 1 (h 1 h)n 2 h 1 = (hn 1 h 1 )(hn 2 h 1 ) = σ h (n 1 )σ h (n 2 ). Torej je σ h avtomorfizem edinke N. Po trditvi 4.1 je ψ : H S N, definiran kot ψ(h) = σ h, homomorfizem grup. Po prejšnji opazki je slika preslikave ψ vsebovana v podgrupi Aut(N) grupe S N. Končno, Ker(ψ) = {h H σ h = id} = {h H hnh 1 = n n N} = C H (N). Po izreku o izomorfizmu potem neposredno sledi, da je kvocientna grupa G/C H (N) izomorfna podgrupi grupe Aut(N). Zgled. Naj bo N = r D 9 = r, z r 9 = z 2 = e, zrz 1 = r 1 in H = r 3, z D 9. Oglejmo si delovanje podgrupe H na edinko N s konjugiranjem, to je h n = hnh 1 za vsak h H, n N. To delovanje nam po trditvi 4.4 določa homomorfizem iz H v grupo Aut(N), označimo ga s ψ. Ker je N = C 9, je Aut(N) = Z 9 = Z 6. Jedro homomorfizma ψ : H Aut(N) je C H (N) = {h H hnh 1 = n n N} = {e, r 3, r 6 }. Potem je H/C H (N) = {C H (N), zc H (N)} = Z 2. Res, vsak h C H (N) na N deluje trivialno in zato ψ(n) = n za vsak n N. Vsak h zc H (N) = {z, zr 3, zr 6 }
27 4.2. DELOVANJE GRUPE NA GRUPAH 17 pa deluje na N tako, da hnh 1 = n 1 in zato ψ(n) = n 1 za vsak n N. Naslednja trditev je za nas najpomembnejši rezultat tega poglavja, saj je bistvenega pomena za razumevanje poldirektnega produkta grup, ki ga bomo spoznali v naslednjem poglavju. Trditev 4.5 Naj bosta H in N grupi in naj bo ψ : H Aut(N) homomorfizem grup. Tedaj lahko definiramo delovanje H na N s predpisom h n = (ψ(h))(n) za vsak h H, n N. Dokaz: Ker je ψ homomorfizem grup, je h n = (ψ(h))(n) N. Nadalje je po trditvi 3.1 e n = (ψ(e))(n) = n za vsak n N. Ker velja še, da je h 1 (h 2 n) = h 1 ((ψ(h 2 ))(n)) = (ψ(h 1 ))((ψ(h 2 ))(n)) = ((ψ(h 1 )ψ(h 2 ))(n) = ((ψ(h 1 h 2 ))(n) = (h 1 h 2 ) n za vsak h 1, h 2 H in vsak n N, je to res delovanje. Definicija. V primeru iz trditve 4.5 bomo rekli, da gre za naravno levo delovanje grupe H na grupi N. Zgled. Oglejmo si sedaj naravno levo delovanje grupe Z 4 na grupi Z 3. Naj bo ψ : Z 4 Aut(Z 3 ) homomorfizem grup. Tedaj lahko definiramo delovanje grupe Z 4 na grupi Z 3 s predpisom j i = (ψ(j))(i) za vsak j Z 4, i Z 3. Po trditvi 3.6 vemo, da je Aut(Z 3 ) = Z 3 = Z 2. Edini netrivialni homomorfizem ψ je tedaj podan s predpisom (ψ(j))(i) = ( 1) j i, pripadajoče naravno delovanje Z 4 na Z 3 pa je j i = ( 1) j i.
28 Poglavje 5 Poldirektni produkt grup Spoznali smo že najosnovnejšo konstrukcijo grup, ki iz danih grup konstruira nove, namreč direktni produkt, vendar nam ta še zdaleč ne omogoča širšega vpogleda v celotno zbirko grup. Poldirektni produkt grup je posplošitev direktnega produkta in nam omogoča konstrukcijo grup, ki jih zgolj s konstrukcijo direktnega produkta ne dobimo. V tem poglavju bomo tako najprej predstavili zunanji poldirektni produkt grup, katerega izhodišče sta dve dani grupi, iz katerih konstruiramo novo grupo, nato pa bomo besedo namenili še notranjemu poldirektnemu produktu, ki nam v bistvu pove, kdaj je dana grupa poldirektni produkt dveh grup. V splošnem sta notranji in zunanji produkt ekvivalentna, velja namreč podobno kot smo omenili že pri direktnem produktu, in ju lahko skupaj poimenujemo poldirektni produkt grup. Na koncu tega poglavja bomo pokazali tudi, kakšna je razlika med direktnim in poldirektnim produktom grup. 5.1 Zunanji poldirektni produkt grup Oglejmo si najprej, kako iz dveh danih grup konstruiramo njun poldirektni produkt. Izrek 5.1 Naj bosta N in H grupi in ψ homomorfizem grup, ki slika iz grupe H v grupo Aut(N) avtomorfizmov grupe N. Naj označuje naravno levo delovanje grupe H na grupi N, določeno s ψ. Naj bo G množica urejenih parov (n, h), kjer je n N in h H, to je G = N H. Definirajmo operacijo množenja v G takole: (n 1, h 1 )(n 2, h 2 ) = (n 1 (h 1 n 2 ), h 1 h 2 ). Potem velja: 1. G je za definirano operacijo množenja grupa reda G = N H. 2. Množici Ñ = {(n, e) n N} in H = {(e, h) h H} sta podgrupi grupe G. Preslikavi n (n, e) za n N in h (e, h) za h H sta izomorfizma teh podgrup z grupama N in H, to je N = Ñ in H = H. 18
29 5.1. ZUNANJI POLDIREKTNI PRODUKT Ñ G in Ñ H = {(e, e)}. 4. Za vsak ñ = (n, e) Ñ in h = (e, h) H velja hñ h 1 = (h n, e) = ((ψ(h))(n), e). Dokaz: Najprej pokažimo, da je G za dano operacijo množenja, pri čemer upoštevamo, da označuje levo delovanje grupe H na grupi N, določeno s ψ, res grupa. Grupa G je zaprta za dano operacijo, saj za poljubna (n 1, h 1 ) in (n 2, h 2 ) velja (n 1, h 1 )(n 2, h 2 ) = (n 1 (h 1 n 2 ), h 1 h 2 ) = (n 1 ((ψ(h 1 ))(n 2 )), h 1 h 2 ) N H, ker je ((ψ(h 1 ))(n 2 )) N in h 1 h 2 H. Operacija je asociativna: Za poljubne (n 1, h 1 ), (n 2, h 2 ), (n 3, h 3 ) G velja sledeče: ((n 1, h 1 )(n 2, h 2 ))(n 3, h 3 ) = (n 1 (h 1 n 2 ), h 1 h 2 )(n 3, h 3 ) = (n 1 (h 1 n 2 )((h 1 h 2 ) n 3 ), h 1 h 2 h 3 ) = (n 1 (h 1 n 2 )(h 1 (h 2 n 3 )), h 1 h 2 h 3 ) = (n 1 ((ψ(h 1 ))(n 2 )((ψ(h 1 ))(h 2 n 3 ))), h 1 h 2 h 3 ) = (n 1 ((ψ(h 1 ))(n 2 (h 2 n 3 ))), h 1 h 2 h 3 ) = (n 1 (h 1 (n 2 (h 2 n 3 ))), h 1 h 2 h 3 ) (n 1, h 1 )((n 2, h 2 )(n 3, h 3 )) = (n 1, h 1 )(n 2 (h 2 n 3 ), h 2 h 3 ) = (n 1 (h 1 (n 2 (h 2 n 3 ))), h 1 h 2 h 3 ) Sledi: ((n 1, h 1 )(n 2, h 2 ))(n 3, h 3 ) = (n 1, h 1 )((n 2, h 2 )(n 3, h 3 )). Obstoj nevtralnega elementa v G: Za vsak (n, h) G velja: (n, h)(e, e) = (n(h e), he) = (n(ψ(h))(e), h) = (ne, h) = (n, h) (e, e)(n, h) = (e(e n), eh) = (en, h) = (n, h) Sledi, da je (e, e) G nevtralni element v G. Obstoj inverznih elementov v G: Za vsak element (n, h) G obstaja njegov obrat (n, h) 1 G, kjer je (n, h) 1 = (h 1 n 1, h 1 ), saj (n, h)(h 1 n 1, h 1 ) = (n(h (h 1 n 1 )), hh 1 ) = (n((hh 1 ) n 1 )), e) = (n(e n 1 )), e) = (nn 1, e) = (e, e)
30 20 POGLAVJE 5. POLDIREKTNI PRODUKT GRUP in (h 1 n 1, h 1 )(n, h) = ((h 1 n 1 )(h 1 n), h 1 h) = ((ψ(h 1 ))(n 1 n), e) = ((ψ(h 1 ))(e), e) = (e, e) Torej je (n, h) 1 = (h 1 n 1, h 1 ) G res obrat za (n, h) G. Pokazali smo, da je G za definirano operacijo res grupa. Da velja G = N G sledi neposredno iz G = N H. S tem je prva točka dokazana. Za vsaka (n 1, e), (n 2, e) Ñ in (e, h 1), (e, h 2 ) H velja (n 1, e)(n 2, e) = (n 1 (e n 2 ), ee) = (n 1 n 2, e) Ñ (e, h 1 )(e, h 2 ) = (e(h 1 e), h 1 h 2 ) = (e, h 1 h 2 ) H. Tako vidimo, da je očitno, da sta Ñ in H podgrupi grupe G in da sta preslikavi n (n, e) za n N in h (e, h) za h H izomorfizma grup. Trivialnost preseka Ñ H sledi neposredno iz definicije (Ñ = {(n, e) n N} in H = {(e, h) h H}). Oglejmo si sedaj, čemu je enak produkt (e, h)(n, e)(e, h) 1, kjer (n, e) Ñ in (e, h), (e, h) 1 = (e, h 1 ) H. (e, h)(n, e)(e, h) 1 = (h n, h)(e, h 1 ) = ((h n)(h e), hh 1 ) = (h n, e) = ((ψ(h))(n), e) Ñ. Pokazali smo, da je H N G (Ñ). Hkrati vemo, da velja G = Ñ H in Ñ (Ñ). Torej je NG(Ñ) = G in zato je Ñ G. N G Definicija. Naj bosta N in H grupi in naj bo ψ homomorfizem iz grupe H v grupo Aut(N). Grupo G, kot smo jo opisali v izreku 5.1, imenujemo (zunanji) poldirektni produkt grup N in H, določen s ψ. Označimo ga z N ψ H (kadar ni nevarnosti, da bi prišlo do zmede, ga označimo kar z N H). Zgled. Oglejmo si poldirektni produkt grup Z 3 ψ Z 4, kjer je edini ψ netrivialni homomorfizem iz zgleda v razdelku 4.2. Dobimo torej grupo reda 12, ki ni komutativna, saj na primer (1, 1)(1, 2) = (1 + ( 1), 3) = (0, 3) (2, 3) = (1, 2)(1, 1). Po izreku 5.1 iz [8] sledi, da je Z 3 ψ Z 4 izomorfna grupi T.
31 5.2. NOTRANJI POLDIREKTNI PRODUKT Notranji poldirektni produkt grup V prejšnjem razdelku smo videli, kako iz danih grup konstruiramo njun poldirektni produkt, sedaj pa nas zanima še, kako ugotovimo, ali je dana grupa izomorfna kakšnemu poldirektnemu produktu. Izrek 5.2 Naj bo G grupa in naj bosta N ter H njeni podgrupi tako, da velja: 1. N G in 2. N H = 1. Naj bo ψ : H Aut(N) homomorfizem grup, ki je definiran tako, da preslika element h H v avtomorfizem grupe N, podan z levim konjugiranjem h na N, to je (ψ(h))(n) = hnh 1. Potem je NH podgrupa grupe G in velja NH = N ϕ H. Če je torej G = NH, je G (notranji) poldirektni produkt N in H. Dokaz: Po izreku 5.1 lahko formiramo poldirektni produkt N ψ H. Po trditvi 2.11 je NH G. Pokažimo, da sta grupi NH in N ψ H izomorfni. Ker je N H = 1, lahko, po trditvi 2.12, vsak element grupe NH zapišemo na en sam način v obliki nh, kjer je n N in h H. Torej obstaja naravna bijekcija, označimo jo s τ, med NH in zbirko urejenih parov (n, h) N ψ H, podana z nh (n, h) tako, da lahko N vidimo kot množico elementov oblike (n, e) in H kot množico elementov oblike (e, h). Prepričajmo se, da je bijekcija τ : NH N ψ H homomorfizem grup (torej izomorfizem grup). Naj bosta n 1 h 1, n 2 h 2 NH. Tedaj njun produkt v G zapišemo kot (n 1 h 1 )(n 2 h 2 ) = n 1 h 1 n 2 (h 1 1 h 1 )h 2 = n 1 (h 1 n 2 h 1 1 )h 1 h 2 = n 3 h 3, kjer je n 3 = n 1 (h 1 n 2 h 1 1 ) in h 3 = h 1 h 2. Ker je N G, velja h 1 n 2 h 1 1 N, zato n 3 N in h 3 H. Upoštevamo, da ψ določa levo delovanje H na N, to je, h n = hnh 1, od koder sledi (n 1 h 1 )(n 2 h 2 ) = (n 1 (h 1 n 2 ))(h 1 h 2 ). S tem smo pokazali, da je omenjena bijekcija τ homomorfizem, saj τ((n 1 h 1 )(n 2 h 2 )) = τ((n 1 (h 1 n 2 ))(h 1 h 2 )) = (n 1 (h 1 n 2 ), h 1 h 2 ) = (n 1, h 1 )(n 2, h 2 ) = τ(n 1 h 1 )τ(n 2 h 2 ). Sledi NH = N ψ H.
32 22 POGLAVJE 5. POLDIREKTNI PRODUKT GRUP Zgled. Oglejmo si sedaj grupo A 4. Bralec bo preveril, da je N = {id, (12)(34), (13)(24), (14)(23)} = Z 2 Z 2 edinka v A 4. Ker je H = (123) = Z 3, je po Lagrangevem izreku N H = {id} in po trditvi 2.9 je A 4 = NH. Po izreku 5.2 sledi, da je A 4 = (Z2 Z 2 ) Z Direktni in poldirektni produkt grup V tem razdelku bomo razrešili vprašanje o tem, kdaj je poldirektni produkt dveh grup kar njun direktni produkt. Trditev 5.3 Na bosta N in H grupi in ψ : H Aut(N) homomorfizem grup. Potem so naslednje trditve ekvivalentne. 1. Identična preslikava med N ψ H in N H je izomorfizem grup. 2. ψ je trivialni homomorfizem. 3. H N ψ H, kjer je H = {(e, h) h H}. Dokaz: Po definiciji je operacija v grupi N ψ H enaka (n 1, h 1 )(n 2, h 2 ) = (n 1 (h 1 n 2 ), h 1 h 2 ) za vsak n 1, n 2 N in vsak h 1, h 2 H. Po predpostavki 1. velja (n 1, h 1 )(n 2, h 2 ) = (n 1 n 2, h 1 h 2 ), zato (n 1 (h 1 n 2 ), h 1 h 2 ) = (n 1 n 2, h 1 h 2 ), od koder sledi, da velja h 1 n 2 = n 2 za vsak n 2 N in vsak h 1 H. Torej H deluje na N trivialno, od koder neposredno sledi Če je ψ trivialni homomorfizem, potem je delovanje H na N trivialno in tako po definiciji množenja v N ψ H elementi podgrup Ñ = {(n, e) n N} in H med seboj komutirajo. Tako Ñ očitno normalizira H, od koder H N ψ H Po predpostavki je H N ψ H. Element ñ hñ 1 je po definiciji enak (n(ψ(h))(n 1 ), h), po drugi strani pa je to v H (ker je slednja edinka). Tako mora biti ñ hñ 1 enako (e, h) = h, to je, h in ñ komutirata. Zato je operacija v poldirektnem produktu enaka operaciji v direktnem produktu grup N in H. Od tod sledi 1., s čimer je trditev dokazana. Definicija. Poldirektni produkt grup, pri katerem velja ena in zato vse tri točka zgornje trditve 5.3, imenujemo trivialni poldirektni produkt, za vse ostale pa rečemo, da so netrivialni poldirektni produkti. Posledica 5.4 Netrivialni poldirektni produkt dveh grup je nekomutativna grupa.
33 5.3. DIREKTNI IN POLDIREKTNI PRODUKT 23 Dokaz: Naj bosta N, H grupi in N ψ H njun poldirektni produkt, kjer je ψ : H Aut(N) nek netrivialni homomorfizem grup. Če je N ψ H komutativna grupa, potem so vse njene podgrupe edinke, torej je tudi H edinka. Po trditvi 5.3 sledi, da je ψ trivialni homomorfizem grup, kar je v protislovju s predpostavko. Zgled. Edini poldirektni produkt grup (Z 2 Z 2 ) Z 5 je direktni produkt (Z 2 Z 2 ) Z 5. Bralec bo preveril, da je namreč Aut(Z 2 Z 2 ) = S 3, po izreku o izomorfizmu pa ne obstaja noben netrivialni homomorfizem, ki slika iz Z 5 v S 3.
34 Poglavje 6 Poldirektni produkt cikličnih grup V tem poglavju, katerega glavni cilj je prikazati konkretno uporabo poldirektnega produkta, se bomo v celoti posvetili poldirektnemu produktu dveh cikličnih grup. Pokazali bomo, kako že s pomočjo poldirektnega produkta cikličnih grup najdemo nove grupe, ki ne pripadajo kakšni osnovni standardni družini grup ali direktnemu produktu in jih hkrati ne moremo dobiti kot direktni produkt takšnih grup. Spoznali bomo, kdaj je poldirektni produkt grup izomorfen diedrski grupi, predstavili pa bomo tudi, kako lahko poldirektni produkt nastopa kot grupa simetrij objekta. Za začetek si oglejmo, kakšni so potrebni pogoji, da lahko iz dveh cikličnih grup kot poldirektni produkt konstruiramo neko nekomutativno grupo. Trditev 6.1 Naj bosta n, m N. Tedaj obstaja netrivialni poldirektni produkt Z n Z m natanko tedaj, ko je D(m, ϕ(n)) > 1. Dokaz: Po trditvi 5.3 obstaja netrivialni poldirektni produkt Z n Z m natanko tedaj, ko obstaja netrivialni homomorfizem grup ψ : Z m Aut(Z n ). Naj bo x generator grupe Z m. Predpostavimo najprej, da je ψ : Z m Aut(Z n ) netrivialni homomorfizem. Potem velja ψ(x) 1 Aut(Zn) in posledično ψ(x) > 1. Ker je ψ homomorfizem grup, po trditvi 3.3, ψ(x) deli x. Hkrati po Lagrangeevem izreku velja, da ψ(x) deli Aut(Z n ). Zaradi x = Z m, je x = m. Po trditvi 3.6 je Aut(Z n ) = ϕ(n), kjer je ϕ Eulerjeva funkcija. Torej ψ(x) > 1 deli m in ϕ(n), od koder sledi D(m, ϕ(n)) > 1. Obratno sedaj predpostavimo, da velja D(m, ϕ(n)) > 1. Potem obstaja praštevilo p, ki deli D(m, ϕ(n)) > 1. Posledično p deli m (torej p deli Z m ) in p deli ϕ(n) (torej p deli Aut(Z n ) ). Po Cauchyjevem izreku tedaj v Aut(Z n ) obstaja element α, ki je reda p. Torej obstaja netrivialni homomorfizem grup ψ : Z m Aut(Z n ) tako, da ψ : 1 α. Po izreku o izomorfizmu sledi, da je Z m /Ker(ψ) = Z p. Ker(ψ) je tedaj seveda ciklična podgrupa reda m/p, ki je edinka grupe Z m. 24
35 Trditev 6.2 Naj bo n 3 in ψ : Z 2 Aut(Z n ) tisti homomorfizem grup, za katerega je (ψ(1))(i) = i za vsak i Z n. Potem je poldirektni produkt Z n ψ Z 2 izomorfen grupi D n. Dokaz: Naj bo r D n edinka indeksa 2 in z D n podgrupa reda 2. Potem je r = Z n in z = Z 2. Po izreku 5.2 sledi, da je D n = Zn ψ Z 2. Ker je zrz = r 1, konjugiranje z elementi iz z na r očitno porodi homomorfizem iz trditve. V naslednjem zgledu bomo pokazali konkretno konstrukcijo poldirektnega produkta dveh cikličnih grup in nato primerjali na novo dobljene grupe z že znanimi nekomutativnimi grupami ter ugotovili, kako že poldirektni produkt dveh cikličnih grup razširi zbirko grup, ki smo jo do sedaj poznali. Zgled. Oglejmo si vse možne poldirektne produkte grup Z 8 in Z 10 oblike Z 8 ψ Z 10. Naj bo ψ : Z 10 Aut(Z 8 ) homomorfizem grup. Najprej ugotovimo, kakšen je lahko ψ, zato nas v prvi vrsti zanima, kam lahko preslikamo elemente grupe Z 10, to je, kaj je ψ(1). Po trditvi 3.6 je Aut(Z 8 ) = Z 8 = {1, 3, 5, 7}, torej ta grupa vsebuje en element reda 1 in tri elemente reda 2. Ker redi vseh elementov iz Aut(Z 8 ) delijo red generatorja grupe Z 10, lahko 1 Z 10 preslikamo v katerega koli izmed njih. Od tod ni težko videti, kako Z 10 deluje na Z 8. V skladu z zapisanim obstajajo štirje homomorfizmi ψ, in sicer ψ 1 : 1 1 ψ 1 (j) = 1 j i = i ψ 2 : 1 3 ψ 2 (j) = 3 j j i = 3 j i ψ 3 : 1 5 ψ 3 (j) = 5 j = ( 3) j j i = 5 j i = ( 3) j i ψ 4 : 1 7 ψ 4 (j) = 7 j = ( 1) j j i = 7 j i = ( 1) j i za vsak j Z 10 in vsak i Z 8. Poglejmo sedaj, kakšna je struktura poldirektnih produktov, ki jih porodijo posamezni homomorfizmi. Naj bosta (i, j), (k, l) Z 8 ψ Z 10, kjer je i, k Z 8 in j, l Z 10. Operacija v Z 8 ψ Z 10, je tedaj (i, j)(k, l) = (i + (j k), j + l) in (j k) = ψ(j)k. 25 Že zgoraj smo ugotovili, da je ψ 1 trivialni homomorfizem, zato po trditvi 5.3 velja Z 8 ψ1 Z 10 = Z8 Z 10. Ostali homomorfizmi so netrivialni, zato za vsakega pogledamo, koliko elementov posameznega reda grupa Z 8 ψ Z 10 vsebuje in nato preverimo, ali je morda izomorfna kakšni že znani grupi. Ker bomo pri vsaki grupi proučevali rede elementov, si je najprej smiselno ogledati, kakšna je, v skladu z delovanjem ψ, potenca posameznega elementa (i, j) Z 8 ψ Z 10. (i, j) 2 = (i, j)(i, j) = (i + ψ(j)i, 2j)
36 26 POGLAVJE 6. POLDIREKTNI PRODUKT CIKLIČNIH GRUP (i, j) 3 = (i + ψ(j)i, 2j)(i, j) = (i + ψ(j)i + ψ(j) 2 i, 3j)... m 1 (i, j) m = (i( ψ(j) s ), mj) s=0 Poglejmo sedaj strukture preostalih grup oblike Z 8 ψ Z 10. Ker je Z 8 ψ Z 10 = 80, so možni redi elementov 1, 2, 4, 5, 8, 10, 16, 20, 40 in 80. Z 8 ψ2 Z 10 Elementi reda 2: (i, j) 2 = (i(1 + 3 j ), 2j) = (0, 0) i(1 + 3 j ) 0(mod 8) 2j 0(mod 10) j {0, 5} j = 0 2i 0(mod 8) i {0, 4} j = 5 4i 0(mod 8) i {0, 2, 4, 6} Torej dobimo 5 elementov reda 2, ki jih določajo pari (i, j) {(4, 0), (0, 5), (2, 5), (4, 5)(6, 5)}. (i, j) = (0, 0) je seveda reda 1. Elementi reda 4: (i, j) 4 = (0, 0) i(1 + 3 j + 3 2j + 3 3j ) 0(mod 8) 4j 0(mod 10) j {0, 5} j = 0 i4 0(mod 8) i {0, 2, 4, 6} j = 5 i( ) 0(mod 8) i Z 8 Bralca spomnimo, da si lahko pri računanju potenc pomaga z Eulerjevim izrekom, ki pravi, da je za tuji si števili n N in a Z, a ϕ(n) 1 (mod n), kjer je ϕ Eulerjeva funkcija. Tem pogojem ustreza 12 elementov, ki pa niso vsi reda 4. Namreč, element (0,0) je, kot že vemo, reda 1. Podobno smo že ugotovili, da so elementi (4,0),(0,5),(2,5),(4,5),(6,5) reda 2. Torej dobimo 6 elementov reda 4, to so (2, 0), (6, 0), (1, 5), (3, 5), (5, 5), (7, 5). Elementi reda 5: (i, j) 5 = (0, 0) i(1 + 3 j + 3 2j + 3 3j + 3 4j ) 0(mod 8) 5j 0(mod 10) j {0, 2, 4, 6, 8} j = 0 i5 0(mod 8) i = 0 j = 2 i( ) i5 0(mod 8) i = 0 j = 4 i( ) i5 0(mod 8) i = 0 j = 6 i( ) i5 0(mod 8) i = 0 j = 8 i( ) i5 0(mod 8) i = 0
37 Po podobnem premisleku kot prej dobimo 4 elemente reda 5 in sicer (0, 2), (0, 4), (0, 6) in (0, 8). Na enak način izračunamo rede preostalih elementov v grupi Z 8 ψ2 Z 10. Računanje redov elementov v grupah Z 8 ψ3 Z 10 in Z 8 ψ4 Z 10 se od pokazanega bistveno ne razlikuje. Upoštevati je potrebno le, kakšno delovanje porodita homorfizma ψ 3 in ψ 4. Tako je potenca posameznega elementa v Z 8 ψ3 Z 10 enaka v grupi Z 8 ψ4 Z 10 pa m 1 (i, j) m = (i( 5 sj ), mj), s=0 m 1 (i, j) m = (i( 7 sj ), mj). s=0 Število elementov po posameznih redih za vsako grupo predstavimo v spodnji tabeli. Grupa \ Red elta Z 8 Z Z 8 ψ2 Z Z 8 ψ3 Z Z 8 ψ4 Z Tabela 6.1: Zaporedja redov grup Z 8 ψ Z Primerjajmo sedaj zaporedja redov netrivialnih poldirektnih produktov Z 8 ψ Z 10 z zaporedji redov, nam doslej že znanih nekomutativnih grup reda 80, ki so podana v naslednji tabeli.
38 28 POGLAVJE 6. POLDIREKTNI PRODUKT CIKLIČNIH GRUP Grupa \ Red elta D D 20 Z D 10 Z D 10 Z 2 Z D 8 Z D 5 Z D 5 D D 5 Q Q 8 Z D 4 Z Tabela 6.2: Zaporedja redov nekomutativnih grup reda 80. Bralca opomnimo, da je v tabeli predstavljena grupa Q 8 znana kvaternionska grupa reda 8. Sedaj opazimo, da imata isto zaporedje redov le grupi Z 8 ψ4 Z 10 in D 8 Z 5. Premislimo, ali sta grupi izomorfni. Pri Z 8 ψ4 Z 10 se Z 10 preslika v element reda 2 v grupi Z 8. Element reda 5 grupe Z 10 komutira z elementi grupe Z 8 in jih tako rekoč ne spreminja, element reda 2 v Z 10 pa na Z 8 deluje tako, da vsak element preslika v njegov inverz, od koder lahko nekoliko ohlapno rečemo, da je po trditvi 6.2 Z 8 ψ4 Z 2 ravno grupa D 8. Od tod sledi Z 8 ψ4 Z 10 = D8 Z 5. Tako smo torej s pomočjo poldirektnega produkta našli tri nove, nekomutativne grupe reda 80, ki jih do sedaj nismo poznali. Seveda s tem še zdaleč nismo našli vseh. S pomočjo programskega okolja Magma [2] lahko preverimo, da je sicer vseh nekomutativnih grup reda 80, do izomorfizma natančno, 47. V naslednjem zgledu bomo konstruirali še nekaj poldirektnih produktov dveh cikličnih grup, ki bodo ilustrirali dejstvo, da lahko različni poldirektni produkti predstavljajo isto grupo. Zgled. Oglejmo si poldirektne produkte grup Z 15 in Z 4 oblike Z 15 ψ Z 4. Naj bo ψ : Z 4 Aut(Z 15 ) homomorfizem grup. Podobno kot pri prejšnjem zgledu moramo najprej ugotoviti, kakšen je lahko ψ, zato nas za začetek zanima, kam lahko preslikamo elemente grupe Z 4, torej, kaj je ψ(1). Po trditvi 3.6 je Aut(Z 15 ) = Z 15 = {1, 2, 4, 7, 8, 11, 13, 14} = Z 4 Z 2, torej vsebuje en element reda 1, tri elemente reda 2 in štiri elemente reda 4. Ker redi vseh elementov iz Aut(Z 15 ) delijo red generatorja grupe Z 4, lahko 1 preslikamo v katerega koli izmed njih. Poglejmo sedaj, kako Z 4 deluje na Z 15. V skladu z zapisanim obstaja osem homomorfizmov ψ, in sicer ψ 1 : 1 1 ψ 1 (j) = 1 j i = i ψ 2 : 1 2 ψ 2 (j) = 2 j j i = 2 j i ψ 3 : 1 4 ψ 3 (j) = 4 j j i = 4 j i
39 29 ψ 4 : 1 7 ψ 4 (j) = 7 j j i = 7 j i ψ 5 : 1 8 ψ 5 (j) = 8 j = ( 7) j j i = ( 7) j i ψ 6 : 1 11 ψ 6 (j) = 11 j = ( 4) j j i = ( 4) j i ψ 7 : 1 13 ψ 7 (j) = 13 j = ( 2) j j i = ( 2) j i ψ 8 : 1 14 ψ 8 (j) = 14 j = ( 1) j j i = ( 1) j i za vsak j Z 4 in vsak i Z 15. Strukturo poldirektnih produktov, ki jih implicirajo posamezni homomorfizmi, bomo določili na podoben način, kot v prejšnjem zgledu. Tudi tukaj je za (i, j), (k, l) Z 15 ψ Z 4, kjer je i, k Z 15 in j, l Z 4, operacija v Z 15 ψ Z 4 podana s predpisom (i, j)(k, l) = (i + (j k), j + l) in (j k) = ψ(j)k. Od tod po analognem premisleku kot v prejšnjem zgledu predstavimo strukturo posameznih poldirektnih produktov s pomočjo zaporedja redov v naslednji tabeli. Grupa \ Red elta Z 15 Z Z 15 ψ2 Z Z 15 ψ3 Z Z 15 ψ4 Z Z 15 ψ5 Z Z 15 ψ6 Z Z 15 ψ7 Z Z 15 ψ8 Z Tabela 6.3: Zaporedja redov grup Z 15 ψ Z 4. Izkaže se, da je Z 15 ψ2 Z 4 = Z15 ψ5 Z 4 in Z 15 ψ4 Z 4 = Z15 ψ7 Z 4. Našli smo torej kar dve grupi, ki ju lahko vidimo kot vsaj dva različna poldirektna produkta grup. Tako obstaja le šest paroma neizomorfnih poldirektnih produktov grup Z 15 Z 4. Za konec tega razdelka si oglejmo še en zgled, ki bo ilustriral, kako se poldirektni produkt pojavlja tudi v drugih teorijah, kot bo v našem primeru teorija grafov. Ker bo teorija grafov tukaj služila zgolj kot orodje, s pomočjo katerega bomo pojem poldirektnega produkta prikazali še iz drugega zornega kota, bomo obširnejšo razlago tega področja izpustili. Bralca vabimo, da si več o teoriji grafov prebere v [6].
40 30 POGLAVJE 6. POLDIREKTNI PRODUKT CIKLIČNIH GRUP Zgled. Za začetek si oglejmo poldirektne produkte Z 15 ψ Z 2. Naj bo ψ : Z 2 Aut(Z 15 ) homomorfizem grup. Iz prejšnjega zgleda vemo, da v Aut(Z 15 ) obstaja en element reda 1 in trije elementi reda 2, v katere lahko preslikamo generator grupe Z 2. Tako obstajajo natanko štirje homomorfizmi ψ, in sicer: ψ 1 : 1 1 ψ 1 (j) = 1 j i = i ψ 2 : 1 4 ψ 3 (j) = 4 j j i = 4 j i ψ 3 : 1 4 ψ 6 (j) = ( 4) j j i = ( 4) j i ψ 4 : 1 1 ψ 8 (j) = ( 1) j j i = ( 1) j i za vsak j Z 2 in vsak i Z 15. Po trditvi 5.3 je Z 15 ψ1 Z 2 = Z15 Z 2 = Z30, po trditvi 6.2 pa vemo, da je Z 15 ψ4 Z 2 = D15. Povsem podobno kot v prejšnjih zgledih predstavimo strukturo posameznih poldirektnih produktov s pomočjo zaporedja redov v naslednji tabeli. Grupa \ Red elta Z 15 Z Z 15 ψ2 Z Z 15 ψ3 Z Z 15 ψ4 Z Tabela 6.4: Zaporedja redov grup Z 15 ψ Z 2. Izkaže se, da sta Z 15 ψ2 Z 2 in Z 15 ψ3 Z 2 poldirektna produkta, ki se razlikujeta od vseh ostalih. Tako smo dobili štiri različne grupe reda 30. Bralec se lahko z rezultati teorije grup, natančneje s pomočjo Cauchyjevega izreka in izrekov Sylowa (ki jih najde v [3]), prepriča, da do izomorfizma natančno obstajajo štiri grupe reda 30. Torej smo v tem primeru s pomočjo poldirektnega produkta grup uspeli določiti kar vse grupe tega reda. Pokažimo sedaj, da je moč vse tri izmed zgornjih nekomutativnih poldirektnih produktov reda 30 najti kot grupe simetrij nekega grafa. Najprej pa namenimo nekaj besed teoriji grafov. Graf G je urejeni par (V (G), E(G)), določen z neprazno množico vozlišč V (G) in množico povezav E(G), ki je podmnožica množice neurejenih parov vozlišč. V nadaljevanju nas bodo zanimale simetrije (avtomorfizmi) grafa, torej permutacije množice vozlišč, ki ohranjajo sosednost. Ugotovili bomo, da lahko le-te opišemo s poldirektnimi produkti grup. Množica vseh avtomorfizmov grafa je grupa za komponiranje preslikav. Označimo jo z Aut(G). Pokazali bomo, da je grupa avtomorfizmov posplošenega Petersenovega grafa GP(15,4) izomorfna poldirektnemu produktu grup in da v njej najdemo podgrupe, izomorfne vsem trem nekomutativnim poldirektnim produktom Z 15 ψ Z 2.
41 31 Naslednje je povzeto po [5]. Posplošeni Petersenov graf GP(15,4), ki je prikazan na sliki 6.1, ima množico vozlišč V = {u 0, u 1,..., u 14, v 0, v 1,..., v 14 } in množico povezav E = {{u i, u i+1 }, {u i, v i }, {v i, v i+4 } i Z, u i, v i V }. Slika 6.1: Posplošeni Petersenov graf GP(15,4) Grupo avtomorfizmov grafa GP (15, 4) generirajo avtomorfizmi σ, τ in ρ, za katere velja: σ(u i ) = u i+1 σ(v i ) = v i+1 τ(u i ) = u i τ(v i ) = v i ρ(u i ) = v 4i ρ(v i ) = u 4i. Oglejmo si rede opisanih avtomorfizmov in njihovo obnašanje v grupi A = Aut(GP (15, 4)). Preprosto je preveriti, da je σ = 15, τ = 2, τρ = ρτ, τστ = σ 1, ρσρ = σ 4 in posledično še τρστρ = σ 4. Tako sledi, da je σ, τ = D 15, saj σ 15 = τ 2 = id in τστ = σ 1 ter τ, ρ = Z 2 Z 2, saj τ 2 = ρ 2 = id in τρ = ρτ. Od tod ni težko videti, da je: σ, τ = Z15 ψ4 Z 2 σ, ρ = Z15 ψ2 Z 2 σ, τρ = Z15 ψ3 Z 2. Poleg tega velja opaziti tudi, da je A = 60, σ, τ = 30 in zato [G : σ, τ ]=2,
SIMETRIČNI BICIRKULANTI
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA GORAZD VASILJEVIĆ SIMETRIČNI BICIRKULANTI DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Dvopredmetni učitelj: matematika - računalništvo
More informationUNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE. Simetrije cirkulantnih grafov
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Magistrsko delo Simetrije cirkulantnih grafov (Symmetry of circulant graphs) Ime in priimek: Maruša Saksida Študijski
More informationDELOVANJA GRUP IN BLOKI NEPRIMITIVNOSTI
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DEJAN KREJIĆ DELOVANJA GRUP IN BLOKI NEPRIMITIVNOSTI DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Dvopredmetni učitelj: matematika -
More informationAKSIOMATSKA KONSTRUKCIJA NARAVNIH
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje: Predmetno poučevanje ŠPELA ZOBAVNIK AKSIOMATSKA KONSTRUKCIJA NARAVNIH ŠTEVIL MAGISTRSKO DELO LJUBLJANA, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
More informationNIKJER-NIČELNI PRETOKI
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ALJA ŠUBIC NIKJER-NIČELNI PRETOKI DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Dvopredmetni učitelj: matematika - računalništvo ALJA
More informationUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO. Oddelek za matematiko in računalništvo DIPLOMSKO DELO.
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO Oddelek za matematiko in računalništvo DIPLOMSKO DELO Sabina Skornšek Maribor, 2012 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO
More informationMatej Mislej HOMOMORFIZMI RAVNINSKIH GRAFOV Z VELIKIM NOTRANJIM OBSEGOM
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Matematika - uporabna smer (UNI) Matej Mislej HOMOMORFIZMI RAVNINSKIH GRAFOV Z VELIKIM NOTRANJIM OBSEGOM Diplomsko delo Ljubljana, 2006 Zahvala Zahvaljujem
More informationProblem umetnostne galerije
Problem umetnostne galerije Marko Kandič 17. september 2006 Za začetek si oglejmo naslednji primer. Recimo, da imamo v galeriji polno vrednih slik in nočemo, da bi jih kdo ukradel. Seveda si želimo, da
More informationUNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE. Kvadratne forme nad končnimi obsegi
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Zaključna naloga Kvadratne forme nad končnimi obsegi (Quadratic Forms over Finite Fields) Ime in priimek: Borut
More informationUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO. Oddelek za matematiko in računalništvo MAGISTRSKA NALOGA. Tina Lešnik
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO Oddelek za matematiko in računalništvo MAGISTRSKA NALOGA Tina Lešnik Maribor, 2014 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO
More informationHipohamiltonovi grafi
Hipohamiltonovi grafi Marko Čmrlec, Bor Grošelj Simić Mentor(ica): Vesna Iršič Matematično raziskovalno srečanje 1. avgust 016 1 Uvod V marsovskem klubu je želel predsednik prirediti večerjo za svoje člane.
More informationUNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE. Verjetnostni algoritmi za testiranje praštevilskosti
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Zaključna naloga Verjetnostni algoritmi za testiranje praštevilskosti (Algorithms for testing primality) Ime in
More informationJernej Azarija. Štetje vpetih dreves v grafih
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jernej Azarija Štetje vpetih dreves v grafih DIPLOMSKO DELO NA INTERDISCIPLINARNEM UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA SAŠO ZUPANEC MAX-PLUS ALGEBRA DIPLOMSKO DELO
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA SAŠO ZUPANEC MAX-PLUS ALGEBRA DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA MATEMATIKO IN RAČUNALNIŠTVO SAŠO ZUPANEC Mentor:
More informationSLIKE CANTORJEVE PAHLJAµCE
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO Oddelek za matematiko in raµcunalništvo Diplomsko delo SLIKE CANTORJEVE PAHLJAµCE Mentor: dr. Iztok Baniµc docent Kandidatka: Anja Belošević
More informationJERNEJ TONEJC. Fakulteta za matematiko in fiziko
. ARITMETIKA DVOJIŠKIH KONČNIH OBSEGOV JERNEJ TONEJC Fakulteta za matematiko in fiziko Math. Subj. Class. (2010): 11T{06, 22, 55, 71}, 12E{05, 20, 30}, 68R05 V članku predstavimo končne obsege in aritmetiko
More informationUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO. Oddelek za matematiko in računalništvo DIPLOMSKO DELO. Gregor Ambrož
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO Oddelek za matematiko in računalništvo DIPLOMSKO DELO Gregor Ambrož Maribor, 2010 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO
More informationEulerjevi in Hamiltonovi grafi
Eulerjevi in Hamiltonovi grafi Bojan Možina 30. december 006 1 Eulerjevi grafi Štirje deli mesta Königsberg v Prusiji so bili povezani s sedmimi mostovi (glej levi del slike 1). Zdaj se Königsberg imenuje
More informationAna Mlinar Fulereni. Delo diplomskega seminarja. Mentor: izred. prof. dr. Riste Škrekovski
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Matematika 1. stopnja Ana Mlinar Fulereni Delo diplomskega seminarja Mentor: izred. prof. dr. Riste Škrekovski Ljubljana, 2011 Kazalo 1. Uvod 4 2.
More informationKode za popravljanje napak
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE KOPER MATEMATIČNE ZNANOSTI MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE Aljaž Slivnik Kode za popravljanje napak Magistrska
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA SARA BREZEC HAUSDORFFOV PARADOKS DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DVOPREDMETNI UČITELJ MATEMATIKA-FIZIKA SARA BREZEC mentor:
More informationReševanje problemov in algoritmi
Reševanje problemov in algoritmi Vhod Algoritem Izhod Kaj bomo spoznali Zgodovina algoritmov. Primeri algoritmov. Algoritmi in programi. Kaj je algoritem? Algoritem je postopek, kako korak za korakom rešimo
More informationTOPLJENEC ASOCIIRA LE V VODNI FAZI
TOPLJENEC ASOCIIRA LE V VODNI FAZI V primeru asociacij molekul topljenca v vodni ali organski fazi eksperimentalno določeni navidezni porazdelitveni koeficient (P n ) v odvisnosti od koncentracije ni konstanten.
More informationMary Agnes SERVATIUS Izomorfni Cayleyevi grafi nad neizomorfnimi grupami (Isomorphic Cayley Graphs on Non-Isomorphic Groups)
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Matematične znanosti Študijski program 2. stopnje Mary Agnes SERVATIUS Izomorfni Cayleyevi grafi nad neizomorfnimi
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA POLONA ŠENKINC REŠEVANJE LINEARNIH DIFERENCIALNIH ENAČB DRUGEGA REDA S POMOČJO POTENČNIH VRST DIPLOMSKO DELO
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA POLONA ŠENKINC REŠEVANJE LINEARNIH DIFERENCIALNIH ENAČB DRUGEGA REDA S POMOČJO POTENČNIH VRST DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
More informationMatematika 1. Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta
Matematika 1 Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta 15. december 2010 Poglavje 3 Funkcije 3.1 Osnovni pojmi Preslikavam v množico R ali C običajno pravimo funkcije v prvem primeru realne, v drugem
More informationUNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE. Kromatično število in kromatični indeks grafa
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Magistrsko delo Kromatično število in kromatični indeks grafa (The chromatic number and the chromatic index of
More informationIskanje najcenejše poti v grafih preko polkolobarjev
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Veronika Horvat Iskanje najcenejše poti v grafih preko polkolobarjev DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE
More informationHadamardove matrike in misija Mariner 9
Hadamardove matrike in misija Mariner 9 Aleksandar Jurišić, 25. avgust, 2009 J. Hadamard (1865-1963) je bil eden izmed pomembnejših matematikov na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Njegova najpomembnejša
More informationAPLIKACIJA ZA DELO Z GRAFI
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: MATEMATIKA IN RAČUNALNIŠTVO APLIKACIJA ZA DELO Z GRAFI DIPLOMSKO DELO Mentor: doc. dr. Primož Šparl Kandidat: Luka Jurković Somentor: asist.
More informationFRAKTALNA DIMENZIJA. Fakulteta za matematiko in fiziko Univerza v Ljubljani
FRAKTALNA DIMENZIJA VESNA IRŠIČ Fakulteta za matematiko in fiziko Univerza v Ljubljani PACS: 07.50.Hp, 01.65.+g V članku je predstavljen zgodovinski razvoj teorije fraktalov in natančen opis primerov,
More informationLinearne enačbe. Matrična algebra. Linearne enačbe. Linearne enačbe. Linearne enačbe. Linearne enačbe
Sistem linearnih enačb Matrična algebra Oseba X X X3 B A.A. 3 B.B. 7 C.C. Doc. dr. Anja Podlesek Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Študijski program prve stopnje Psihologija
More informationNEODLOČLJIVI PROBLEMI V TEORIJI IZRAČUNLJIVOSTI
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA LUKA VIKTOR ROGAČ NEODLOČLJIVI PROBLEMI V TEORIJI IZRAČUNLJIVOSTI MAGISTRSKO DELO LJUBLJANA, 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA POUČEVANJE, PREDMETNO
More informationNeli Blagus. Iterativni funkcijski sistemi in konstrukcija fraktalov
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Neli Blagus Iterativni funkcijski sistemi in konstrukcija fraktalov DIPLOMSKO DELO NA INTERDISCIPLINARNEM UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentorica:
More informationDOMINACIJSKO TEVILO GRAFA
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGO KA FAKULTETA tudijski program: MATEMATIKA in RAƒUNALNI TVO DOMINACIJSKO TEVILO GRAFA DIPLOMSKO DELO Mentor: doc. dr. Primoº parl Kandidatka: Neja Zub i Ljubljana, maj, 2011
More informationOPTIMIZACIJSKE METODE skripta v pripravi
OPTIMIZACIJSKE METODE skripta v pripravi Vladimir Batagelj Ljubljana 17. december 2003 2 Kazalo Predgovor 5 1 Optimizacijske naloge 7 1.1 Osnovni pojmi........................... 7 1.2 Primeri optimizacijskih
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO DIPLOMSKO DELO MIHAELA REMIC
UNIVERZ V LJULJNI PEDGOŠK FKULTET FKULTET Z MTEMTIKO IN FIZIKO DIPLOMSKO DELO MIHEL REMI UNIVERZ V LJULJNI PEDGOŠK FKULTET FKULTET Z MTEMTIKO IN FIZIKO Študijski program: Matematika in fizika ROUTHOV
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA MATEMATIKO
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA MATEMATIKO Rok Erman BARVANJA RAVNINSKIH IN SORODNIH DRUŽIN GRAFOV Doktorska disertacija MENTOR: prof. dr. Riste Škrekovski Ljubljana,
More informationGrafi, igre in še kaj
Grafi, igre in še kaj Martin Milanič martin.milanic@upr.si Inštitut Andrej Marušič Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerza na Primorskem, Koper Matematika je kul 2016,
More informationDIOFANTSKE ČETVERICE
Fakulteta za aravoslovje i matematiko Oddelek za matematiko i račualištvo Diplomsko delo DIOFANTSKE ČETVERICE Metor: Doc. dr. Daiel Eremita Kadidatka: Jožica Špec Maribor 009 II ZAHVALA Zahvaljujem se
More informationIzbrana poglavja iz algebrai ne teorije grafov. Zbornik seminarskih nalog iz algebrai ne teorije grafov
Izbrana poglavja iz algebrai ne teorije grafov Zbornik seminarskih nalog iz algebrai ne teorije grafov Ljubljana, 2015 CIP Kataloºni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjiºnica, Ljubljana 519.24(082)(0.034.2)
More informationDiskretna matematika 1 / Teorija grafov
Diskretna matematika 1 / Teorija grafov 1. Osnovni pojmi Vladimir Batagelj Univerza v Ljubljani FMF, matematika Finančna matematika Ljubljana, december 2013 / februar 2008 1 / 31 Kazalo 1 2 3 4 5 6 Pajek
More informationZVEZDASTI MNOGOKOTNIKI
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA BLAŽKA RIOSA ZVEZDASTI MNOGOKOTNIKI DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DVOPREDMETNI UČITELJ BLAŽKA RIOSA Mentor: dr. Matija
More informationLinearna algebra. Bojan Orel. Univerza v Ljubljani
Linearna algebra Bojan Orel 07 Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 5.64(075.8) OREL, Bojan Linearna
More informationUČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS. Študijska smer Study field. Samost. delo Individ. work Klinične vaje work
Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Teorija grafov Graph theory Študijski program in stopnja Study programme and level Magistrski študijski program Matematika Master's study
More informationTopološka obdelava slik
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Fakulteta za matematiko in fiziko Matjaž Cerar Topološka obdelava slik DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI INTERDISCIPLINARNI ŠTUDIJ RAČUNALNIŠTVA
More informationMultipla korelacija in regresija. Multipla regresija, multipla korelacija, statistično zaključevanje o multiplem R
Multipla koelacia in egesia Multipla egesia, multipla koelacia, statistično zaklučevane o multiplem Multipla egesia osnovni model in ačunane paametov Z multiplo egesio napoveduemo vednost kiteia (odvisne
More informationInterpolacija s parametričnimi polinomskimikrivuljami 1
Interpolacija s parametričnimi polinomskimikrivuljami Emil Žagar 22. november 200 Skriptajevnastajanju,zatojegotovopolnanapak. Hvaleˇzenbomzavse pripombe. Iskanje napak je obenem del učnega procesa pri
More informationLinearna regresija. Poglavje 4
Poglavje 4 Linearna regresija Vinkove rezultate iz kemije so založili. Enostavno, komisija je izgubila izpitne pole. Rešitev: Vinko bo kemijo pisal še enkrat. Ampak, ne more, je ravno odšel na trening
More informationMiha Drole. Sintaksna analiza rahlo kontekstno odvisnih jezikov
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Miha Drole Sintaksna analiza rahlo kontekstno odvisnih jezikov DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. dr. Igor Kononenko Ljubljana,
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MAJA OSTERMAN
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MAJA OSTERMAN UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Matematika in računalništvo Fibonaccijevo zaporedje in krožna konstanta
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA VERONIKA MIHELAK PRAVILNI IKOZAEDER DIPLOMSKO DELO
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA VERONIKA MIHELAK PRAVILNI IKOZAEDER DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DVOPREDMETNI UČITELJ VERONIKA MIHELAK MENTOR: izr. prof.
More informationCveto Trampuž PRIMERJAVA ANALIZE VEČRAZSEŽNIH TABEL Z RAZLIČNIMI MODELI REGRESIJSKE ANALIZE DIHOTOMNIH SPREMENLJIVK
Cveto Trampuž PRIMERJAVA ANALIZE VEČRAZSEŽNIH TABEL Z RAZLIČNIMI MODELI REGRESIJSKE ANALIZE DIHOTOMNIH SPREMENLJIVK POVZETEK. Namen tega dela je prikazati osnove razlik, ki lahko nastanejo pri interpretaciji
More informationTEORIJA GRAFOV IN LOGISTIKA
TEORIJA GRAFOV IN LOGISTIKA Maja Fošner in Tomaž Kramberger Univerza v Mariboru Fakulteta za logistiko Mariborska cesta 2 3000 Celje Slovenija maja.fosner@uni-mb.si tomaz.kramberger@uni-mb.si Povzetek
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA LUKA VIKTOR ROGAČ KONČNI AVTOMATI DIPLOMSKO DELO
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA LUKA VIKTOR ROGAČ KONČNI AVTOMATI DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Univerzitetni študijski program 1. stopnje: Dvopredmetni
More informationUNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Zaključna naloga (Final project paper) Grafi struktur proteinov: Uporaba teorije grafov za analizo makromolekulskih
More informationIzbrana poglavja iz velikih omreºij 1. Zbornik seminarskih nalog iz velikih omreºij
Izbrana poglavja iz velikih omreºij 1 Zbornik seminarskih nalog iz velikih omreºij Ljubljana, 2015 CIP Kataloºni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjiºnica, Ljubljana 123.45(678)(9.012.3) Izbrana
More informationParticija grafa, odkrivanje skupnosti in maksimalen prerez
Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Matemati ne znanosti - 2. stopnja Peter Mur²i Particija grafa, odkrivanje skupnosti in maksimalen prerez Magistrsko
More informationUČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Predmet: Algebra 1 Course title: Algebra 1. Študijska smer Study field ECTS
UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Predmet: Algebra 1 Course title: Algebra 1 Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski program Matematika
More informationIntervalske Bézierove krivulje in ploskve
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Fakulteta za matematiko in fiziko Tadej Borovšak Intervalske Bézierove krivulje in ploskve DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM
More informationTEORIJA SKUPOVA Zadaci
TEORIJA SKUPOVA Zadai LOGIKA 1 I. godina 1. Zapišite simbolima: ( x nije element skupa S (b) d je član skupa S () F je podskup slupa S (d) Skup S sadrži skup R 2. Neka je S { x;2x 6} = = i neka je b =
More informationSVM = Support Vector Machine = Metoda podpornih vektorjev
Uvod 2/60 SVM = Support Vector Machine = Metoda podpornih vektorjev Vapnik in Lerner 1963 (generalized portrait) jedra: Aronszajn 1950; Aizerman 1964; Wahba 1990, Poggio in Girosi 1990 Boser, Guyon in
More informationCălugăreanu-White-Fullerjev teorem in topologija DNA
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Oddelek za fiziko Călugăreanu-White-Fullerjev teorem in topologija DNA Seminar Jure Aplinc, dipl. fiz. (UN) Mentor: prof. dr. Rudolf Podgornik 26.
More informationExtra exercises for algebra
Extra exercises for algebra These are extra exercises for the course algebra. They are meant for those students who tend to have already solved all the exercises at the beginning of the exercise session
More informationarxiv: v1 [cs.dm] 21 Dec 2016
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE arxiv:1612.07113v1 [cs.dm] 21 Dec 2016 Zaključna naloga (Final project paper) Odčitljivost digrafov in dvodelnih
More informationUSING SIMULATED SPECTRA TO TEST THE EFFICIENCY OF SPECTRAL PROCESSING SOFTWARE IN REDUCING THE NOISE IN AUGER ELECTRON SPECTRA
UDK 543.428.2:544.171.7 ISSN 1580-2949 Original scientific article/izvirni znanstveni ~lanek MTAEC9, 49(3)435(2015) B. PONIKU et al.: USING SIMULATED SPECTRA TO TEST THE EFFICIENCY... USING SIMULATED SPECTRA
More informationUČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Analiza 1 Course title: Analysis 1. Študijska smer Study field. Samost. delo Individ.
UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Analiza 1 Course title: Analysis 1 Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski program Finančna matematika First cycle
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA JOŠT MLINARIČ KJE JE BILA KAMERA DIPLOMSKO DELO
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA JOŠT MLINARIČ KJE JE BILA KAMERA DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ŠTUDIJSKI PROGRAM: DVOPREDMETNI UČITELJ SMER: FIZIKA -
More informationIzvedbe hitrega urejanja za CPE in GPE
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Jernej Erker Izvedbe hitrega urejanja za CPE in GPE DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJ RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE Mentor: doc. dr. Tomaž
More informationAttempt to prepare seasonal weather outlook for Slovenia
Attempt to prepare seasonal weather outlook for Slovenia Main available sources (ECMWF, EUROSIP, IRI, CPC.NCEP.NOAA,..) Two parameters (T and RR anomally) Textual information ( Met Office like ) Issued
More informationUČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS. Študijska smer Study field. Samost. delo Individ. work Klinične vaje work
Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Statistika Statistics Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski program Matematika First cycle academic
More informationOA07 ANNEX 4: SCOPE OF ACCREDITATION IN CALIBRATION
OA07 ANNEX 4: SCOPE OF ACCREDITATION IN CALIBRATION Table of contents 1 TECHNICAL FIELDS... 2 2 PRESENTING THE SCOPE OF A CALIBRATION LABOORATORY... 2 3 CONSIDERING CHANGES TO SCOPES... 6 4 CHANGES WITH
More informationTopološki model za brezžična senzorska omrežja
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Jan Terzer Topološki model za brezžična senzorska omrežja DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA
More informationMICROWAVE PLASMAS AT ATMOSPHERIC PRESSURE: NEW THEORETICAL DEVELOPMENTS AND APPLICATIONS IN SURFACE SCIENCE
UDK621.3:(53+54+621 +66), ISSN0352-9045 Informacije MIDEM 38(2008)4, Ljubljana MICROWAVE PLASMAS AT ATMOSPHERIC PRESSURE: NEW THEORETICAL DEVELOPMENTS AND APPLICATIONS IN SURFACE SCIENCE T. 8elmonte*,
More informationUniverza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko. Oddelek za fiziko. Seminar - 3. letnik, I. stopnja. Kvantni računalniki. Avtor: Tomaž Čegovnik
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Oddelek za fiziko Seminar - 3. letnik, I. stopnja Kvantni računalniki Avtor: Tomaž Čegovnik Mentor: prof. dr. Anton Ramšak Ljubljana, marec 01 Povzetek
More informationCosets and Normal Subgroups
Cosets and Normal Subgroups (Last Updated: November 3, 2017) These notes are derived primarily from Abstract Algebra, Theory and Applications by Thomas Judson (16ed). Most of this material is drawn from
More informationSimulation of multilayer coating growth in an industrial magnetron sputtering system
RMZ Materials and Geoenvironment, Vol. 57, No. 3, pp. 317 330, 2010 317 Simulation of multilayer coating growth in an industrial magnetron sputtering system Simulacija rasti večplastnih prevlek v industrijski
More informationVerifikacija napovedi padavin
Oddelek za Meteorologijo Seminar: 4. letnik - univerzitetni program Verifikacija napovedi padavin Avtor: Matic Šavli Mentor: doc. dr. Nedjeljka Žagar 26. februar 2012 Povzetek Pojem verifikacije je v meteorologiji
More informationUNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Zaključna naloga Uporaba logistične regresije za napovedovanje razreda, ko je število enot v preučevanih razredih
More informationAbstract Algebra II Groups ( )
Abstract Algebra II Groups ( ) Melchior Grützmann / melchiorgfreehostingcom/algebra October 15, 2012 Outline Group homomorphisms Free groups, free products, and presentations Free products ( ) Definition
More informationM3P10: GROUP THEORY LECTURES BY DR. JOHN BRITNELL; NOTES BY ALEKSANDER HORAWA
M3P10: GROUP THEORY LECTURES BY DR. JOHN BRITNELL; NOTES BY ALEKSANDER HORAWA These are notes from the course M3P10: Group Theory taught by Dr. John Britnell, in Fall 2015 at Imperial College London. They
More informationUČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS
UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Predmet: Izbrana poglavja iz diskretne matematike 1 Course title: Topics in discrete mathematics 1 Študijski program in stopnja Study programme
More informationSolutions. Name and surname: Instructions
Uiversity of Ljubljaa, Faculty of Ecoomics Quatitative fiace ad actuarial sciece Probability ad statistics Writte examiatio September 4 th, 217 Name ad surame: Istructios Read the problems carefull before
More informationVAJE 2: Opisna statistika
VAJE : Opisna statistika Na računalniških vajah se za urejanje in prikazovanje statističnih podatkov uporabi statistični programski paket SPSS in podatkovna datoteka podatki.sav. NALOGE: 1. Analiza vzorčnih
More informationModelska Analiza 1. University of Ljubljana Faculty of Mathematics and Physics. 3. naloga - Numeri na minimizacija
University of Ljubljana Faculty of Mathematics and Physics Modelska Analiza 1 3. naloga - Numeri na minimizacija Avtor: Matic Lubej Asistent: dr. Simon ƒopar Predavatelj: prof. dr. Alojz Kodre Ljubljana,
More informationRačunalnik iz domin. Škafar, Maja Šafarič, Nina Sangawa Hmeljak Mentor: Vid Kocijan
Računalnik iz domin Primož Škafar, Maja Šafarič, Nina Sangawa Hmeljak Mentor: Vid Kocijan Povzetek Naša naloga je bila ugotoviti kako sestaviti računalnik (Turingov stroj) iz domin in logičnih izrazov.
More informationUNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE. O neeksaknotsti eksaktnega binomskega intervala zaupanja
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Zaključna naloga (Final project paper) O neeksaknotsti eksaktnega binomskega intervala zaupanja (On the inexactness
More informationAlgebra-I, Fall Solutions to Midterm #1
Algebra-I, Fall 2018. Solutions to Midterm #1 1. Let G be a group, H, K subgroups of G and a, b G. (a) (6 pts) Suppose that ah = bk. Prove that H = K. Solution: (a) Multiplying both sides by b 1 on the
More informationSIMETRIČNE KOMPONENTE
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko SIMETRIČNE KOMPONENTE Seminarska naloga pri predmetu Razdelilna in industrijska omrežja Poročilo izdelala: ELIZABETA STOJCHEVA Mentor: prof. dr. Grega Bizjak,
More informationAnaliza omrežij Zgradba omrežij:
Univerza v Ljubljani podiplomski študij statistike Analiza omrežij Zgradba omrežij: podomrežja in povezanosti Vladimir Batagelj Anuška Ferligoj Univerza v Ljubljani Ljubljana, 0. in 7. november 2003 izpisano:
More informationIntroduction of Branching Degrees of Octane Isomers
DOI: 10.17344/acsi.2016.2361 Acta Chim. Slov. 2016, 63, 411 415 411 Short communication Introduction of Branching Degrees of Octane Isomers Anton Perdih Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University
More informationŠtudijska smer Study field. Samost. delo Individ. work Klinične vaje work. Vaje / Tutorial: Slovensko/Slovene
UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Matematika 2 Course title: Mathematics 2 Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski program 1.stopnje Fizika First cycle
More informationHiperbolične funkcije DIPLOMSKO DELO
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Študijski program: Matematika in fizika Hiperbolične funkcije DIPLOMSKO DELO Mentor: dr. Marko Razpet Kandidatka: Teja Bergant
More informationSUMMARY ALGEBRA I LOUIS-PHILIPPE THIBAULT
SUMMARY ALGEBRA I LOUIS-PHILIPPE THIBAULT Contents 1. Group Theory 1 1.1. Basic Notions 1 1.2. Isomorphism Theorems 2 1.3. Jordan- Holder Theorem 2 1.4. Symmetric Group 3 1.5. Group action on Sets 3 1.6.
More informationDistance reduction with the use of UDF and Mathematica. Redukcija dolžin z uporabo MS Excel ovih lastnih funkcij in programa Mathematica
RMZ Materials and Geoenvironment, Vol. 54, No. 2, pp. 265-286, 2007 265 Distance reduction with the use of UDF and Mathematica Redukcija dolžin z uporabo MS Excel ovih lastnih funkcij in programa Mathematica
More informationOFF-LINE NALOGA NAJKRAJŠI SKUPNI NADNIZ
1 OFF-LINE NALOGA NAJKRAJŠI SKUPNI NADNIZ Opis problema. Danih je k vhodnih nizov, ki jih označimo s t 1,..., t k. Množico vseh znakov, ki se pojavijo v vsaj enem vhodnem nizu, imenujmo abeceda in jo označimo
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DIJANA MILINKOVIĆ
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DIJANA MILINKOVIĆ UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA študijski program: matematika - fizika Elipsa skozi zgodovino DIPLOMSKO DELO Mentor:
More informationMAT1100HF ALGEBRA: ASSIGNMENT II. Contents 1. Problem Problem Problem Problem Problem Problem
MAT1100HF ALEBRA: ASSINMENT II J.A. MRACEK 998055704 DEPARTMENT OF MATHEMATICS UNIVERSITY OF TORONTO Contents 1. Problem 1 1 2. Problem 2 2 3. Problem 3 2 4. Problem 4 3 5. Problem 5 3 6. Problem 6 3 7.
More informationUvod v odkrivanje znanj iz podatkov (zapiski predavatelja, samo za interno uporabo)
Uvod v odkrivanje znanj iz podatkov (zapiski predavatelja, samo za interno uporabo) Blaž Zupan 29. julij 2017 Kazalo 1 Odkrivanje skupin 7 1.1 Primer podatkov.................................. 7 1.2 Nekaj
More informationNaloge iz LA T EXa : 3. del
Naloge iz LA T EXa : 3. del 1. V besedilo vklju ite naslednjo tabelo skupaj z napisom Kontrolna naloga Dijak 1 2 Povpre je Janko 67 72 70.5 Metka 72 67 70.5 Povpre je 70.5 70.5 Tabela 1: Rezultati kontrolnih
More information