IN VSEBINSKA USMERJENOST FIZI^NE GEOGRAFIJE V SLOVENIJI IN TUJINI

Transcription

1 Geografski vestnik 75-1, 2003, Razgledi RAZGLEDI IN VSEBINSKA USMERJENOST FIZI^NE GEOGRAFIJE V SLOVENIJI IN TUJINI AVTORICA Ana Vovk Kor`e Naziv: dr., mag., izredna profesorica Naslov: Oddelek za geografijo Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru, Koro{ka cesta 160, SI 2000 Maribor, Slovenia E-po{ta: ana.vovk@uni-mb.si Telefon: Faks: UDK: 911.2: COBISS: 1.04 IZVLE^EK Fizi~na geografija se je iz precej enotne vede v 19. stoletju razvila v znanost s te`ko premostljivimi mejami med njenimi vejami, v novej{em ~asu pa se je z ve~jim poudarjanjem pokrajinske ekologije in geoekologije spet bolj poenotila. Za osvetlitev dana{njega stanja fizi~ne geografije smo analizirali predmetnike univerzitetnih programov geografije v Sloveniji in tujini. Prikazali smo polo`aj fizi~ne geografije in njeno vlogo v {tudijskih programih geografije. KLJU^NE BESEDE ekologizacija, fizi~na geografija, izobra`evanje, predmetnik ABSTRACT Position and content orientation of physical geography in Slovenia and abroad Physical geography has developed from quite unified science with hard surmountable barriers between particular branches. Gradually, it has become even more unified with greater emphasis on landscape ecology and geoecology. To enlighten the position of physical geography today, we started an analysis of pedagogically oriented university programs of geography. The aim of this article is to illustrate the position of physical geography today, their content and orientation of curriculum in study programmes of geography. KEYWORDS ecologization, physical geography, education, curriculum Uredni{tvo je prispevek prejelo 22. novembra

2 Ana Vovk Kor`e 1 Uvod Fizi~na geografija je bila v 19. stoletju precej enotna, poimenovali so jo fiziografija ali angle{ko physiography (Briggs 2001). S poglabljanjem posameznih ved pa se je enotno in sintetsko pojmovanje izgubljalo in postopoma je prevladala razmeroma te`ko premostljiva delitev na geomorfologijo, klimatogeografijo, hidrogeografijo, pedogeografijo in biogeografijo. Preveliko raz~lenjenost so sku{ali v novej{em ~asu prese~i z nekaterimi novimi smermi, kot sta pokrajinska ekologija in geoekologija oziroma fizi~na antropogeografija. V sodobni geografiji se v okvir fizi~ne geografije vedno bolj vpletajo vsebine ekologije. Vsebine fizi~ne geografije pa so vedno bolj, predvsem v zahodnoevropskih dr`avah in Ameriki, problemsko naravnane. Ile{i~ je zapisal, da bi morala splo{na geografija posve~ati posebno pozornost medsebojnim vplivom in u~inkom dru`be in narave ter raziskovati njihove izvore in posledice (Ile{i~ 1979, 286). S tem je poudaril potrebo po kompleksnosti geografije, ki se je skozi desetletja izgubljala. Prispevek o polo`aju fizi~ne geografije in njeni vsebinski usmerjenosti smo pripravili iz prakti~nih razlogov: pripravljajo se novi in spreminjajo obstoje~i {tudijski programi geografije, razpisujejo se {tevilni seminarji, delavnice in ekskurzije z vsebinami fizi~ne geografije. Zanimalo nas je, kak{na je sploh fizi~na geografija pri nas in kak{na v tujini, kak{no vlogo ima v {tudiju geografije in kak{en polo- `aj ima v javnosti. Razlog za ta prispevek pa je tudi vpetost ljubljanskega in mariborskega geografskega oddelka v sistem izmenjave {tudentov (projekt Erasmus-Socrates), kjer si {tudentje del izobrazbe pridobijo v drugi dr`avi. Zato je, kar zadeva fizi~no geografijo, koristno poznati, kako {tudirajo te vsebine pri nas in kako v tujini. 2 Metodologija Za opredelitev vsebin fizi~ne geografije in polo`aja znotraj geografije so bila uporabljena dela Uvod v {tudij geografije (Vri{er 1998), Pogledi na geografijo (Ile{i~ 1979) ter definicije in pojmovanja fizi~ne geografije v Leksikonu geografije (Curi} in Curi} 1999), Diercke Wörterbuch Allgemeine Geographie (Leser 1997), Fundaments of the physical environment (Briggs 2001) in The dictionary of physical geography (Thomas 2000). Definicija fizi~ne geografije, ki jo je napisala Mary Somerville leta 1848 (Thomas 2000), je ena od prvih, ki fizi~no geografijo opredeljuje kot opis zemlje, vode, zraka, rastlin in `ivali), njihove razprostranjenosti in vzrokov zanjo. Somerville in drugi so `e v 19. stoletju pripisovali pomembno vlogo ~loveku v naravnem okolju. V za~etku 20. stoletja je fizi~na geografija vklju~evala {tiri podro~ja: klimatologijo, hidrologijo, geomorfologijo in biogeografijo. Vrhunec razvoja je dosegla okoli leta 1960, ko so za~eli razvijati razli~ne simulacijske modele. Ob koncu 20. stoletja je bila glavna naloga fizi~ne geografije integriranje razli~nih elementov v pokrajini ter vklju~evanje dru`benih faktorjev v razlago fizi~ne zgradbe pokrajine. V vsebine fizi~ne geografije so vklju~ili okoljske probleme, zlasti probleme izsekavanja gozdov, dezertifikacije, salinizacije in spremembe klime. Druga pomembna tema moderne fizi~ne geografije so spremembe naravnega okolja in antropogeni vplivi na okolje. V {tevilnih smereh fizi~ne geografije se je uveljavil okoljski management, na primer management vodnih virov (Thomas 2000). Za uravnote`en razvoj na{ega planeta je pomembno razumevanje dru`beno-okoljskih povezav in tu bi lahko fizi~na geografija v 21. stoletju na{la svoj izziv. Del podatkov o vsebinah in obsegu predmetov iz fizi~ne geografije univerzitetnega {tudija geografije smo pridobili s pregledom predmetnikov naslednjih univerz: University of Cambridge v Veliki Britaniji, Manchester Metropolitan University v Veliki Britaniji, Philipps-Universität Marburg v Nem~iji, Universität Wien v Avstriji, University of Cape Town v Ju`ni Afriki in University of Calgary v Kanadi. 96

3 Geografski vestnik 75-1, 2003 Razgledi Univerze so izbrane naklju~no, `eleli smo vklju~iti razli~ne dr`ave in tudi celine. Zanimalo nas je, kak{en polo`aj ima fizi~na geografija znotraj geografije. Iz predmetnikov upo{tevanih geografskih ustanov smo pridobili podatke o vrsti, usmerjenosti in trajanju {tudija geografije, o izobrazbi ob kon~anju {tudija ter o vsebinah fizi~ne geografije in njenem obsegu. Navedene podatke smo strnili v: poimenovanje predmetov fizi~ne geografije (vsebine), {tevilo ur, ki so pri posameznem {tudiju namenjene fizi~ni geografiji (obseg), intenzivnost {tudija pri vsebinah fizi~ne geografije (razmerje med predavanji, seminarji, vajami, terenskim in laboratorijskim delom). Predvidevamo, da ima fizi~na geografija znotraj geografije v 21. stoletju manj{i pomen, kot ga je imela pred desetletji, da pa je ta polo`aj posledica povezovanja z drugimi vedami, zlasti geografskimi informacijskimi sistemi in ekologijo. 3 Fizi~na geografija v predmetnikih slovenskih univerz Fizi~na geografija se izvaja v predmetnikih dveh geografskih oddelkov v Sloveniji, to je Oddelka za geografijo Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru ter Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V Mariboru je le pedago{ki {tudijski program, v Ljubljani pa pedago{ki in nepedago{ki. Primerjali smo {tevilo ur fizi~ne geografije glede na celotni obseg ur in ugotovili, da ima pedago{ki oziroma nepedago{ki program Filozofske fakultete za 13 % oziroma 10 % ve~ ur fizi~ne geografije kot Pedago{ka fakulteta. V {tevilu ur fizi~ne geografije se med obema pedago{kima programoma precej razlikuje. Vsebinsko sta si oba programa podobna, v programu Filozofske fakultete je predmet geografija krasa, ki ga v programu Pedago{ke fakultete ni. Cilji in nameni navedenih fizi~nogeografskih predmetov so v obeh pedago{kih Preglednica 1: Primerjava {tevila ur fizi~nogeografskih predmetov na dvopredmetnem pedago{kem programu Pedago{ke in Filozofske fakultete ter enopredmetnem nepedago{kem programu Filozofske fakultete. predmeti dvopredmetni dvopredmetni enopredmetni pedago{ki program pedago{ki program nepedago{ki program Pedago{ke fakultete Filozofske fakultete Filozofske fakultete Geologija Geomorfologija Meteorologija Klimatogeografija Hidrogeografija Pedogeografija in biogeografija Fizi~na in regionalna geografija Slovenije 35 Fizi~na geografija Slovenije 75 Geografija krasa Usmeritveni predmet geografija krasa a 120 Usmertiveni predmet geografija krasa c 120 Skupno {tevilo ur fizi~ne geografije Skupno {tevilo ur geografije Dele` fizi~ne geografije (%) 17,7 27,8 29,7 97

4 Ana Vovk Kor`e programih podobni, prav tako okvirne vsebine. Iz tega sklepamo, da 10 % manj{e {tevilo ur fizi~ne geografije v Mariboru {e ne pomeni bistvene vsebinske razlike v fizi~ni geografiji obeh fakultet. Na enopredmetnem programu geografije je komaj 2 % ve~ fizi~ne geografije kot na pedago{kem programu ljubljanskega oddelka, kar presene~a, saj smo pri~akovali bistveno vi{ji dele`. Imena fizi~nogeografskih predmetov so v Sloveniji `e precej stara in se niso spreminjala. Imena kot geologija, meteorologija in podobno spadajo v druge znanstvene discipline. Na primer ime pedogeografija se v zahodnoevropskih dr`avah in v Ameriki ne uporablja, temve~ geografija prsti. Ta pojem poznajo le vzhodnoevropske dr`ave in ka`e se trend po uporabi besede geografija prsti, saj bolje opi- {e predmet raziskovanja te veje geografije. Tudi ime fizi~na geografija bi lahko bilo sporno, saj beseda»fizi~en«izhaja iz besede fizika, ki pa pomeni vedo o naravi, ki preu~uje lastnosti in gibanje teles, povezave med njimi, zgradbo snovi in energetske tokove in drugo. Vendar v svetovni literaturi najdemo to vejo geografije pod izrazom fizi~na. Zanimiv je podatek, da je bilo med letoma 2000 in 2002 od skupnega {tevila diplomskih del le dobrih 10 % fizi~nogeografskih. Tudi v pregledu objav znanstvenih in strokovnih del geografov opazimo, da je ~istih fizi~nogeografskih prispevkov zelo malo, saj se ve~inoma vsebinsko navezujejo na okoljevarstveno problematiko. Govorimo lahko o ekologizaciji fizi~ne geografije. Fizi~na geografija v Sloveniji je mo~no zastopana zgolj kot {olski predmet, medtem ko se v prakso vklju~uje manj. Vsebine fizi~ne geografije sodijo med zahtevnej{e, kar je verjetno razlog, da se ve~ {tudentov usmerja v dru`beno geografijo. V Sloveniji se fizi~na geografija povezuje z geografskimi informacijskimi sistemi in ekologijo, zato na zunaj izgublja nekdaj vidnej{o vlogo. 4 Fizi~no geografske vsebine v predmetnikih nekaterih tujih univerz Primerjali smo univerze v Evropi, Afriki in Ameriki oziroma njihove geografske oddelke glede na vsebinsko zasnovanost fizi~ne geografije. Zanimivo je vedeti, kako se v razli~nih kulturnih okoljih razvija ta smer geografije. Na Faculty of earth sciences and geography (University of Cambridge) so teme fizi~ne geografije problemsko in aplikativno zastavljene. Na smeri fizi~na in okoljska geografija so predmeti: okoljski problemi, znanost in politika; biogeografija; procesi geomorfologije in oblikovanje pokrajine (medmre`je 3). Fizi~na geografija je v prvem letniku {tudija splo{na, v drugem pa je vezana na doma~o pokrajino. V tretjem letniku lahko {tudentje izbirajo med ponujenimi predmeti, ki se nana{ajo na fizi~no geografijo, in to so: biogeografija in upravljanje z okoljem, fluvialni procesi v pokrajini, polarni in glacialni {tudiji, fizi~na geografija oceanskega sveta in kvartarna okolja. Pomemben del {tudija je terensko delo. Vsako leto organizirajo enodnevno ekskurzijo, med zimskimi in poletnimi po~itnicami tudi enotedensko terensko delo po vsej Veliki Britaniji. V drugem in tretjem letniku terenske vaje izvajajo po drugih evropskih dr`avah. Poleg tega vzpodbujajo {tudente, da se udele`ujejo terenskih vaj, ki jih organizirajo geografska dru{tva in klubi, udele`ba na njih se upo{teva pri {tudiju. Diplomanti imajo zaradi razli~nih geografskih vsebin {iroke mo`nosti zaposlitve. Okoli 25 % diplomantov se zaposli v ekonomiji, 16 % nadaljuje s {tudijem, preostali pa se zaposlijo v privatnem ali dru`benem sektorju, predvsem marketingu in svetovanju (medmre`je 3). Osnovna zna~ilnost {tudija geografije na Univerzi v Cambridgu je aplikativni na~in spoznavanja geografskih iz poimenovanja predmetov je razvidno, da je ve~ina predmetov zastavljena problemsko s te`i{~em na okoljskih vsebinah. Na Faculty of energineering (Manchester metropolitan university) se {tudijski program geografije deli na splo{ni in modularni. Moduli so dru`bena geografija, fizi~na geografija in biogeografija. Glavni predmeti z vsebino fizi~ne geografije v 1. letniku so: uvod v biogeografijo, rojstvo planeta Zemlje, evolucija in sistemi, procesi na zemeljskem povr{ju, meteorologija in klimatologija ter prsti in rast rastlin. Med glavnimi predmeti v 2. letniku ni vsebin fizi~ne geografije. Te so le med izbirnimi vsebinami, 98

5 Geografski vestnik 75-1, 2003 Razgledi in sicer: islandska biogeografija, fluvialni in glacialni sistemi, obalni sistemi in preperevanje in prsti. Med predmeti v 3. letniku so vsebine fizi~ne geografije pri naslednjih predmetih: dinamika biogeografije, dolo~ene klimatske in okoljske spremembe, glacialna geomorfologija, vodni sistemi, tropski obalni sistemi, iskanje naravnih virov in upravljanje z naravnimi rezervami (Manchester metropolitan university 1997, 1 5). Zaradi zelo {iroke izbire predmetov, predvsem izbirnih, si lahko {tudentje izberejo svojo kombinacijo predmetov. Vsebine fizi~ne geografije so v prvem letniku splo{ne, medtem ko so v drugem in tretjem letniku vezane na specifi~ne problematike. Na Fachbereich Geographie (Philipps-Universität Marburg) so v osnovnem {tudiju v vsakem letniku obvezni predmeti in dva izbirna predmeta. Od tega so predmeti z vsebinami fizi~ne geografije klimatologija s tridnevnim terenskim delom (60ur), geomorfologija s tridnevnim terenskim delom (60ur) in biogeografija, hidrogeografija ali pedogeografija s tridnevnim terenskim delom (60 ur). V glavnem {tudiju so pri usmeritvi v fizi~no geografijo naslednji predmeti: fizi~na geografija (vklju~eni so seminarji, terenske vaje, ekskurzije), splo{na geologija (45 ur), specialne vaje za fizi~no geografijo (30 ur), geoekologijo in laboratorijske analize. Fizi~na geografija je manj problemska, kot je to obi~ajno za {tudij geografije v Veliki Britaniji. [tudij geografije in vsebinska zasnovanost fizi~ne geografije ima pri nas ve~ skupnega s {tudijem na univerzi v Nem~iji kot s {tudijem geografije v Veliki Britaniji. Na Institut für Geographie (Grund und Intergrativwissenschaftliche, Fakultät Universität Wien) vsi predmeti, ki jih izvajajo v obliki predavanj, seminarjev, terenskih vaj in ekskurzij, vsebujejo vsebine fizi~ne geografije, in sicer fizi~na geografija (165 ur), klimatogeografija (30 ur), znanost o vegetaciji za geografe, pokrajinska ekologija in znanost o prsti, fizi~na geografija in spoznavanje naravne pokrajine (30 ur), fizi~na geografija in pokrajinska ekologija, naravne katastrofe in kvartarno raziskovanje in znanost o prsti. [tudentje morajo opraviti dolo~ene ekskurzije na podro~ju fizi~ne geografije, in to v Donavski obmo~je med Dunajem in Hamburgom in v zahodno Spodnjo Avstrijo (Vorlesung Verzeichnis 1999, ). Glede na poimenovanje predmetov iz fizi~ne geografije lahko ugotovimo, da so imena podobna na{im. Na Departemnt of Environmental and geographical science (Faculty of science, University of Cape- Town) je prakti~ni del {tudija neposredno vpleten v raziskovanje okoljskih sprememb. Osnovni interes oddelka je, da raziskuje razvoj okoljskih problemov. Vodijo paleoekolo{ke in geomorfolo{ke raziskave. Raziskovanje na podro~ju klime je osredoto~eno na ju`no poloblo in klimatske spremembe regionalne klime, kjer se ka`ejo globalne podnebne razmere (University of Cape Town ). Fizi~nogeografski predmeti na {tudijski smeri zemlja in okolje so predstavitev Zemlje in okolja, okoljski problemi, sinopti~na klimatologija, okoljske analize, okoljske spremembe. Vsebine fizi~ne geografije ka`ejo na problemski pristop. Problemi, s katerimi se ukvarja fizi~na geografija, so aktualni, kar omogo~a, da se {tudentje ne samo seznanijo z njimi, ampak odkrivajo in spoznajo tudi metode in postopke njihovega re{evanja. Pri splo{ni usmeritvi {tudija na Department of Geography (Faculty of science, University of Calgary) poudarjajo povezanost naravnih in dru`benih znanosti. Med fizi~nimi vsebinami najbolj poudarjajo geologijo in izoblikovanje zemeljskega povr{ja, geomorfologijo, geografijo prsti, klime in vremena, zaloge vode in naravne rezerve. Mnoge kanadske univerze nudijo specializacije v prometno geografijo, planiranje, medicinsko geografijo, kartografijo. Vsebine fizi~ne geografije so skoncentrirane v prvih letih {tudija, v drugi polovici {tudija se namre~ osredoto~ijo na ekonomske in transportne analize, urbano rabo tal, rabo kmetijskih povr{in, socioekonomski in politi~ni razvoj, turizem in okoljski probleme. Oddelek ima zelo dobro opremljene laboratorije in opremo za terensko delo (medmre`je 4). Z uvajanjem projekta Erasmus-Socrates je zelo pomembna aktivna vloga {tudentov pri pridobivanju znanja. ^e torej primerjamo, kolik{ni dele`i odpadejo na predavanja in kolik{ni na vaje in seminar, ugotovimo prevlado predavanj. To za fizi~no geografijo ni ustrezno razmerje. V Ljubljani je dele` vaj in seminarjev 45 %, Dunaju 47 % in v Marburgu 70 %. Seminarjev in vaj je na univerzi v Marburgu za skoraj tretjino ve~ kot na univerzi na Dunaju in v Ljubljani. Razlog je ta, da je ve~ina predmetov na Univerzi v Marburgu izbirnih, kjer si {tudentje zbirajo kreditne to~ke z lastnim delom, zato je aktivnih oblik tudi ve~. 99

6 Ana Vovk Kor`e Po dele`u aktivnih oblik dela izstopajo v Ljubljani predmeti kot so klimatogeografija, hidrogeografija, geomorfologija, na Dunaju pokrajinska ekologija in raziskovanje naravne pokrajine, razli~ne teme fizi~ne geografije ter v Marburgu specialna vaja za fizi~no geografijo ter predmeti fizi~ne geografije. Opazne so velike razlike v dele`u vaj in seminarjev, od 0 do 100 %. Predvsem pa je opazna velika razlika v vsebinski zasnovi fizi~nogeografskih predmetov. Medtem ko so pri nas vsebine zasnovane ozko, torej pri biogeografiji predvsem rastlinstvo in `ivalstvo, so v tujini zelo interdisciplinarno. Angle{ke in ameri{ke univerze so uvedle pomenska imena fizi~nogeografskim predmetom kot na primer fluivalne oblike, vegetacija za geografe. Predvsem se v tujini uvaja modulski sistem {tudija, moduli pa so izbirni in kraj{i po {tevilu ur (najve~ 30 ur). 5 Prihodnost fizi~ne geografije Zagotovo je razvoj fizi~ne geografije od zadnjih 50 let do danes o~iten v smeri matematizacije in ekologizacije, predvsem pa pridobivajo pomembno vlogo GIS-i. Vsebinska usmerjenost te veje geografije je danes veliko bolj {iroka, kot je bila v preteklosti. Med raziskovalnimi problemi najdemo {iroko zasnovane fizi~nogeografske, sociolo{ke in ekolo{ke teme. V pregledu tem 6. okvirnega programa (Expressions of Interest) na spletnih straneh Cordisa je ponujenih 60 razli~nih geografskih projektov, med njimi mnogi s fizi~no geografsko vsebino. Najve~ pa je interdisciplinarnih, kjer se povezujejo veje geografije in drugih strok. Glede na te`njo v osnovni in srednji {oli (zlasti pri spremembi maturitetnih pol, da fizi~na in dru`bena geografija ne bodo lo~ene, temve~ povezane), pa tudi glede na splo{ni pomen integracije znanja menimo, da ima fizi~na geografija v prihodnje veliko mo`nosti v razli~nih interdisciplinarnih povezavah. 6 Sklep Po primerjavi vsebin fizi~ne geografije v Sloveniji z vsebinami fizi~ne geografije na tujih univerzah smo ugotovili, da je poimenovanje vsebin fizi~ne geografije pri nas v primerjavi z poimenovanjem vsebin fizi~ne geografije na Univerzi na Dunaju in na Univerzi v Marburgu podobno. Ve~ja odstopanja so v primerjavi z angle{ko govore~imi okolji, kjer so vsebine izrazito problemsko zastavljene. Dele` vsebin fizi~ne geografije na vseh tujih univerzah je ve~ji od dele`a teh vsebin pri nas. Ekologizacija fizi~ne geografije pomeni ve~jo uporabnost in manj{o zaprtost te vede. Trend ekologizacije fizi~ne geografije je najbolj prisoten v angle{ko govore~ih okoljih (Kanada, Ju`na Amerika, Velika Britanija), kar je razvidno iz poimenovanj vsebin fizi~ne geografije na {tudijih geografije na univerzah v teh dr`avah. Manj je ta trend opazen v nem{ko govore~ih obmo~jih (Avstrija in Nem~ija) in v Sloveniji. Analiza polo`aja in vsebin fizi~ne geografije je pokazala, da znotraj Slovenije ni ve~jih razlik v vsebinski usmerjenosti fizi~ne geografije, da pa v primerjavi s tujimi univerzami predvsem s tistimi v angle{ko govore~em okolju zaostajamo v dele`u aktivnih oblik {tudija (torej seminarjev in vaj). Vsebine fizi~ne geografije so {e vedno v primerjavi s tujimi univerzami manj zastopane v predmetnikih {tudija geografije, tudi intenzivnost {tudija vsebin fizi~ne geografije je pri nas {e na precej ni`ji ravni kot v svetu. Povezava fizi~nogeografskih z dru`benogeografskimi vsebinami je v tujih predmetnikih opazna pri ekolo{ko obarvanih predmetih. Ker se `e pri uvajanju novih {tudijskih programov opazi ekologizacija fizi~ne geografije, in ker se ta ideja pojavlja tudi v osnovnih in srednjih {olah, bo potrebno nadgraditi obstoje~e {tudijske predmetnike geografije na univerzitetni stopnji. Prenova bi morala zajeti tako poimenovanje predmetov, kakor razmerja med predavanji in seminarji ter vajami. 100

7 Geografski vestnik 75-1, 2003 Razgledi 7 Viri in literatura Briggs, D. 2001: Fundamentals of the physical environment. Routledge, New York. Curi} Z., Curi}, B., 1999: [kolski geografski leksikon. Zagreb. Geografija na Univerzi v Ljubljani: Ljubljana. Ile{i~, S. 1979: Pogledi na geografijo. Ljubljana. Leser, H. (urednik) 1997: Wörterbuch Allgemeine Geography. München. Manchestar Metropolitan University, 1997: Department of Enviromental and geographical Sciences. Manchester. Medmre`je 1: ( ). Medmre`je 2: ( ). Medmre`je 3: ( ). Medmre`je 4: ( ). Medmre`je 5: ( ). Medmre`je 6: ( ). Medmre`je 7: ( ). Medmre`je 8: ( ). Thomas, D. S. G., Goudie, A. (urednika) 2000: The dictionary of physical geography. Blackwell, Oxford, Malden. Univerzitetni dvopredmetni pedago{ki program geografija in, 1999: Pedago{ka fakulteta Maribor. Maribor. University of Cape Town, Faculty of Science, Student Handbook. Cape Town. Vri{er, I. l998: Uvod v geografijo. Ljubljana. Vorlesung Verzeichnis, 1999: Universitätsdirektion der Universität Wien. Holzausen. Wien. 8 Summary: Position and content orientation of physical geography in Slovenia and abroad (translated by Vesna Kosma~) Physical geography has developed from quite unified science with hard surmountable barriers between particular branches. Gradually, it has become even more unified with greater emphasis on landscape ecology and geoecology. Ecologization of physical geography leads to greater applicability and less reserved features of this science. Trend of ecologization in geography is mostly present in English speaking areas (Canada, South America, Great Britain), which is evident from naming of physical geography content in geography studies in these countries. In German speaking countries (Austria and Germany) and also in Slovenia, that trend is less evident. To enlighten the position of physical geography, we started an analysis of curriculum university programs of geography, that are performed as two-subject studies and train primary and secondary school teachers. Both pedagogical university programs (Department of Geography at the University of Maribor and Department of Geography at the University of Ljubljana) were included in our research. Position of physical geography in Slovenia has been compared to its position abroad. We have used curriculum of 5 universities from Europe, Canada and South Africa. Detailed comparison of subject naming, number of lessons and study intensity was represented in two cases (Geography Institute of Wienna and Department of Geography in Magdenburg). 101

8 Ana Vovk Kor`e The above data about particular university, department or study of geography has been joined and modeled into 3 indicators: naming of physical geography subjects (content), number of lessons in particular study, intended for physical geography (extent), intensity of geography study with physical geography content (proportion of lectures, seminars, practice, field work and laboratory work). After comparing the physical geography content in Slovenia to the physical geography content in foreign universities, we discovered that naming of physical geography content at the University Marburg and at the University of Wienna is similar to the naming in Slovenia. Physical geography content is standardly named and analytically dealt with and there is also some ecologically oriented content of physical geography. Proportion of lessons, intended for physical geography content is higher in two-subject pedagogical study programme at the University of Wienna than in the same programme in Maribor, but it is still smaller than the proportion of such lessons at the University of Ljubljana (28% of all lessons). University of Wienna web pages present an opinion that there are not enough didactic subjects in their study programme and that they are planning to introduce more in an improved programme. To sum up, our proportion of physical geography content lessons is comparable to the content at the University of Wienna. As ecologisation of study programmes is notable in introducing new study programme, we will have to pay more attention to connections between branches of physical geography and also their connections to other branches in, not only human geography branches in primary and secondary school. 102