Obrazec!t. 2. Fakulteta za aplikativno naravoslovje

Transcription

1 Univerza v Novi Gorici Fakulteta za aplikativno naravoslovje EVRPSKI SCIALNI SKLAD VLGA ZA PRIDBITEV SGLASJA K!TUDIJSKIM PRGRAMM:!TUDIJSKI PRGRAM PRVE STPNJE IN"ENIRSKA FIZIKA,!TUDIJSKI PRGRAM DRUGE STPNJE EKSPERIMENTALNA FIZIKA,!TUDIJSKI PRGRAM TRETJE STPNJE FIZIKA, Marec 2007 Projekt delno financira Evropska unija 1

2 Kazalo 1 PREDLAGATELJ PDATKI PREDLAGATELJU PDATKI MEDNARDNEM SDELVANJU VISK"LSKEGA ZAVDA Sodelovanje v raziskovalnih projektih Sodelovanje v tematskih mre!ah, intenzivnih programih Vklju"enost v tematske mre!e in sorodne projekte: Sodelovanje v programih mobilnosti za #tudente Sodelovanje v programih mobilnosti za u"itelje in sodelavce Vpis tujih #tudentov na visoko#olski zavod Podatki o izpolnjenih materialnih pogojih za izvajanje #tudijskega programa UNIVERZITETNI!TUDIJSKI PRGRAM PRVE STPNJE IN"ENIRSKA FIZIKA KRATKA UTEMELJITEV VLGE SKLEP SENATA UNIVERZE Z. SAMSTJNEGA VISK"LSKEGA ZAVDA K PREDLAGANEMU "TUDIJSKEMU PRGRAMU INTERN PRIDBLJENA NEDVISNA EKSPERTNA MNENJA "TUDIJSKEMU PRGRAMU "TUDIJSKI PRGRAM S SESTAVINAMI IZ 7. #LENA MERIL ZA AKREDITACIJ SPL"NI PDATKI PRGRAMU PREDELITEV TEMELJNIH CILJEV PRGRAMA Z. SPL"NIH IN PREDMETNSPECIFI#NIH KMPETENC Temeljni cilji programa Splo#ne kompetece, ki se pridobijo s programom Predmetnospecifi"ne kompetece, ki se pridobijo s programom PDATKI MEDNARDNI PRIMERLJIVSTI PRGRAMA Primerljivost koncepta, formalne in vsebinske strukturiranosti Primerljivost mo!nosti dostopa in pogojev za vpis v #tudijski program Primerljivost trajanja #tudija, napredovanja, dokon"anja #tudija in pridobljenih naslovov Primerljivost na"inov in oblik #tudija Mo!nosti za vklju"evanje programa v mednarodno sodelovanje (mobilnost) oz. skupni evropski visoko#olski prostor Razlike med predlaganim in tujimi programi glede na specifi"ne potrebe in pogoje doma"ega gospodarstva in javnih slu!b Usklajenost s predpisi EU pri reguliranih poklicih PREDMETNIK S KREDITNIM VREDNTENJEM "TUDIJSKIH BVEZNSTI $tevilo in poimenska navedba u"nih enot Vrsta in dele! u"nih enot glede na njihovo vklju"enost v strukturo programa Razmerje predavanj, seminarjev in vaj ter drugih oblik #tudija Dele! prakti"nega usposabljanja v programu, na"in izvedbe, kreditno ovrednotenje Vertikalna in horizontalna povezanost predmetov Kreditno ovrednotenje celotnega programa in posameznih u"nih enot, letno in celotno #tevilo ur #tudijskih obveznosti #tudenta ter letno in celotno #tevilo organiziranih skupnih oz. kontaktnih ur programa Prilo!eni u"ni na"rti po posameznih u"nih enotah DKAZIL DL#ITVI PRISTJNEGA RGANA ALI SEBE ZA ECTS; BRAZCI (PREDSTAVITVENI ZBRNIK, "TUDENTVA PR"NJA / PRIJAVA, SPR#IL PRAVLJENIH "TUDIJSKIH BVEZNSTIH, "TUDIJSKA PGDBA) PGJI ZA VPIS IN MERILA ZA IZBIR B MEJITVI VPISA VPISNA MESTA DL#BE UPRABI Z. KNKRETIZACIJI MERIL ZA PRIZNAVANJE ZNANJA IN SPRETNSTI, PRIDBLJENIH PRED VPISM V PRGRAM NA#INI CENJEVANJA PGJI ZA NAPREDVANJE P PRGRAMU DL#BE PREHDIH MED PRGRAMI Prehodi med univerzitetnimi #tudijskimi programi prve stopnje Prehodi med visoko#olskimi strokovnimi programi in univerzitetnimi programi prve stopnje Prehodi med vi#je#olskimi programi sprejetimi pred letom 1994 in univerzitetnimi #tudijskimi programi prve stopnje Prehodi med vi#je#olskimi programi po Zakonu o poklicnem in strokovnem izobra!evanju in univerzitetnimi #tudijskimi programi prve stopnje PDATKI NA#INIH IN BLIKAH IZVAJANJA "TUDIJA

3 2.17 PGJI ZA DKN#ANJE "TUDIJA PGJI ZA DKN#ANJE PSAMEZNIH DELV PRGRAMA NAVEDBA STRKVNEGA Z. ZNANSTVENEGA NASLVA PDATKI IZPLNJENIH PGJIH ZA IZVAJANJE Podatki o izpolnjenih kadrovskih pogojih za izvajanje #tudijskega programa Podatki o izpolnjenih materialnih pogojih za izvajanje #tudijskega programa DKAZILA IZPLNJENIH PGJIH ZA IZVEDB PRAKTI#NEGA USPSABLJANJA ZAPSLJIVST DIPLMANTV Podatki o mo!nostih zaposlovanja diplomantov MNENJE PAN$NE, GSPDARSKE ZBRNICE, RESRNEGA MINISTRSTVA, DRUGIH RELEVANTNIH ZDRU$ENJ DELDAJALCEV PDATKI SKUPNI NAJVI"JI DPUSTNI NEPSREDNI IN DDATNI TEDENSKI PEDAG"KI BVEZNSTI CENA FINAN#NIH SREDSTEV, PTREBNIH ZA UVEDB IN IZVAJANJE "TUDIJSKEGA PRGRAMA, IN PREDVIDENI VIRI EVALVACIJSKI PSTPKI PRGRAMA MAGISTRSKI!TUDIJSKI PRGRAM EKSPERIMENTALNA FIZIKA KRATKA UTEMELJITEV VLGE SKLEP SENATA UNIVERZE Z. SAMSTJNEGA VISK"LSKEGA ZAVDA K PREDLAGANEMU "TUDIJSKEMU PRGRAMU INTERN PRIDBLJENA NEDVISNA EKSPERTNA MNENJA "TUDIJSKEMU PRGRAMU "TUDIJSKI PRGRAM S SESTAVINAMI IZ 7. #LENA MERIL ZA AKREDITACIJ SPL"NI PDATKI PRGRAMU PREDELITEV TEMELJNIH CILJEV PRGRAMA Z. SPL"NIH IN PREDMETNSPECIFI#NIH KMPETENC Temeljni cilji programa Splo#ne kompetence, ki se pridobijo s programom Predmetnospecifi"ne kompetence, ki se pridobijo s programom PDATKI MEDNARDNI PRIMERLJIVSTI PRGRAMA Primerljivost koncepta, formalne in vsebinske strukturiranosti Primerljivost mo!nosti dostopa in pogojev za vpis v #tudijski program Primerljivost trajanja #tudija, napredovanja, dokon"anja #tudija in pridobljenih naslovov Primerljivost na"inov in oblik #tudija Mo!nosti za vklju"evanje programa v mednarodno sodelovanje oz. skupni evropski visoko#olski prostor Razlike med predlaganim in tujimi programi Usklajenost s predpisi EU pri reguliranih poklicih PREDMETNIK S KREDITNIM VREDNTENJEM "TUDIJSKIH BVEZNSTI $tevilo in poimenska navedba u"nih enot Vrsta in dele! u"nih enot glede na njihovo vklju"enost v strukturo programa Razmerje predavanj, seminarjev in vaj ter drugih oblik #tudija Dele! prakti"nega usposabljanja v programu, na"in izvedbe, kreditno ovrednotenje Vertikalna in horizontalna povezanost predmetov Kreditno ovrednotenje celotnega programa in posameznih u"nih enot, letno in celotno #tevilo ur #tudijskih obveznosti #tudenta ter letno in celotno #tevilo organiziranih skupnih oz. kontaktnih ur programa Prilo!eni u"ni na"rti po posameznih u"nih enotah DKAZIL DL#ITVI PRISTJNEGA RGANA ALI SEBE ZA ECTS; BRAZCI (PREDSTAVITVENI ZBRNIK, "TUDENTVA PR"NJA / PRIJAVA, SPR#IL PRAVLJENIH "TUDIJSKIH BVEZNSTIH, "TUDIJSKA PGDBA) PGJI ZA VPIS IN MERILA ZA IZBIR B MEJITVI VPISA VPISNA MESTA DL#BE UPRABI Z. KNKRETIZACIJI MERIL ZA PRIZNAVANJE ZNANJA IN SPRETNSTI, PRIDBLJENIH PRED VPISM V PRGRAM NA#INI CENJEVANJA PGJI ZA NAPREDVANJE P PRGRAMU DL#BE PREHDIH MED PRGRAMI PDATKI NA#INIH IN BLIKAH IZVAJANJA "TUDIJA PGJI ZA DKN#ANJE "TUDIJA PGJI ZA DKN#ANJE PSAMEZNIH DELV PRGRAMA NAVEDBA STRKVNEGA Z. ZNANSTVENEGA NASLVA PDATKI IZPLNJENIH PGJIH ZA IZVAJANJE Podatki o izpolnjenih kadrovskih pogojih za izvajanje #tudijskega programa

4 .20.2 Podatki o izpolnjenih materialnih pogojih za izvajanje #tudijskega programa DKAZILA IZPLNJENIH PGJIH ZA IZVEDB PRAKTI#NEGA USPSABLJANJA ZAPSLJIVST DIPLMANTV Podatki o mo!nostih zaposlovanja diplomantov MNENJE PAN$NE, GSPDARSKE ZBRNICE, RESRNEGA MINISTRSTVA, DRUGIH RELEVANTNIH ZDRU$ENJ DELDAJALCEV PDATKI SKUPNI NAJVI"JI DPUSTNI NEPSREDNI IN DDATNI TEDENSKI PEDAG"KI BVEZNSTI CENA FINAN#NIH SREDSTEV, PTREBNIH ZA UVEDB IN IZVAJANJE "TUDIJSKEGA PRGRAMA, IN PREDVIDENI VIRI EVALVACIJSKI PSTPKI PRGRAMA DKTRSKI!TUDIJSKI PRGRAM FIZIKA KRATKA UTEMELJITEV VLGE SKLEP SENATA UNIVERZE Z. SAMSTJNEGA VISK"LSKEGA ZAVDA K PREDLAGANEMU "TUDIJSKEMU PRGRAMU INTERN PRIDBLJENA NEDVISNA EKSPERTNA MNENJA "TUDIJSKEMU PRGRAMU "TUDIJSKI PRGRAM S SESTAVINAMI IZ 7. #LENA MERIL ZA AKREDITACIJ SPL"NI PDATKI PRGRAMU PREDELITEV TEMELJNIH CILJEV PRGRAMA Z. SPL"NIH IN PREDMETNSPECIFI#NIH KMPETENC Temeljni cilji programa Splo#ne kompetence, ki se pridobijo s programom Predmetnospecifi"ne kompetence, ki se pridobijo s programom PDATKI MEDNARDNI PRIMERLJIVSTI PRGRAMA Primerljivost koncepta, formalne in vsebinske strukturiranosti Primerljivost mo!nosti dostopa in pogojev za vpis v #tudijski program Primerljivost trajanja #tudija, napredovanja, dokon"anja #tudija in pridobljenih naslovov Primerljivost na"inov in oblik #tudija Mo!nosti za vklju"evanje programa v mednarodno sodelovanje oz. skupni evropski visoko#olski prostor Razlike med predlaganim in tujimi programi Usklajenost s predpisi EU pri reguliranih poklicih PREDMETNIK S KREDITNIM VREDNTENJEM "TUDIJSKIH BVEZNSTI $tevilo in poimenska navedba u"nih enot Vrsta in dele! u"nih enot glede na njihovo vklju"enost v strukturo programa Razmerje predavanj, seminarjev in vaj ter drugih oblik #tudija Dele! prakti"nega usposabljanja v programu, na"in izvedbe, kreditno ovrednotenje Vertikalna in horizontalna povezanost predmetov Kreditno ovrednotenje celotnega programa in posameznih u"nih enot, letno in celotno #tevilo ur #tudijskih obveznosti #tudenta ter letno in celotno #tevilo organiziranih skupnih oz. kontaktnih ur programa Prilo!eni u"ni na"rti po posameznih u"nih enotah DKAZIL DL#ITVI PRISTJNEGA RGANA ALI SEBE ZA ECTS; BRAZCI (PREDSTAVITVENI ZBRNIK, "TUDENTVA PR"NJA / PRIJAVA, SPR#IL PRAVLJENIH "TUDIJSKIH BVEZNSTIH, "TUDIJSKA PGDBA) PGJI ZA VPIS IN MERILA ZA IZBIR B MEJITVI VPISA VPISNA MESTA DL#BE UPRABI Z. KNKRETIZACIJI MERIL ZA PRIZNAVANJE ZNANJA IN SPRETNSTI, PRIDBLJENIH PRED VPISM V PRGRAM PGJI ZA NAPREDVANJE P PRGRAMU DL#BE PREHDIH MED PRGRAMI PGJI ZA DKN#ANJE "TUDIJA NAVEDBA STRKVNEGA Z. ZNANSTVENEGA NASLVA PDATKI IZPLNJENIH PGJIH ZA IZVAJANJE Podatki o izpolnjenih kadrovskih pogojih za izvajanje #tudijskega programa Podatki o izpolnjenih materialnih pogojih za izvajanje #tudijskega programa DKAZILA IZPLNJENIH PGJIH ZA IZVEDB PRAKTI#NEGA USPSABLJANJA ZAPSLJIVST DIPLMANTV Podatki o mo!nostih zaposlovanja diplomantov MNENJE PAN$NE, GSPDARSKE ZBRNICE, RESRNEGA MINISTRSTVA, DRUGIH RELEVANTNIH ZDRU$ENJ DELDAJALCEV PDATKI SKUPNI NAJVI"JI DPUSTNI NEPSREDNI IN DDATNI TEDENSKI PEDAG"KI BVEZNSTI

5 4.22 CENA FINAN#NIH SREDSTEV, PTREBNIH ZA UVEDB IN IZVAJANJE "TUDIJSKEGA PRGRAMA, IN PREDVIDENI VIRI EVALVACIJSKI PSTPKI PRGRAMA PRILGE:

6 1 Predlagatelj 1.1 Podatki o predlagatelju Predlagatelj programa je Univerza v Novi Gorici, naslov sede%a: Kostanjevi!ka 16, Pristava, 5000 Nova Gorica; naslov: Vipavska 1, p.p. 01, 5000 Nova Gorica, telefon: (05) ali (05) , faks: (05) , spletna stran: kontaktna oseba: prof. dr. Gvido Bratina e-po!ta: gvido.bratina@p-ng.si. Ustanovitev: Univerza v Novi Gorici je bila ustanovljena leta 1995 kot Fakulteta za znanosti o okolju, leta 1998 preimenovana v Politehniko Nova Gorica in leta 2006 v Univerzo v Novi Gorici. Ustanovitelji: Mestna ob&ina Nova Gorica, Institut Jo%ef Stefan Ljubljana, ZRC SAZU in b&ina Ajdov!&ina. Prostorske razmere: Univerza v Novi Gorici izvaja svoje izobra%evalne, raziskovalne in ostale dejavnosti v stavbi na Vipavski 1 v skupni povr!ini pribli%no 2000 m 2, ki jo je Mestna ob&ina Nova Gorica v celoti namenila Univerzi v Novi Gorici, v prostorih na Vipavski 1 v izmeri 00 m 2 ter tudi v prostorih biv!e voja!nice v Ajdov!&ini v skupni povr!ini 2200 m 2, ki jih je Univerza v Novi Gorici za svojo dejavnost obnovila in jo namenila uporabi oktobra 2006, in v stavbi!olskega doma v Stari Gorici v Italiji v skupni povr!ini 1584 m 2. Podpisali smo tudi pogodbo z b&ino Vipava s katero smo prejeli v zakup za 99 let dvorec Lanthieri v Vipavi. V prostorih na Vipavski 1 in Vipavski 1 v Ro%ni dolini trenutno razpolagamo z dvema velikima predavalnicama za 80 do 90 slu!ateljev, tremi srednjimi predavalnicami za 40 do 50 slu!ateljev,!tirimi predavalnicami za 20 do 25 slu!ateljev, ra&unalni!ko u&ilnico, desetimi raziskovalnimi laboratoriji, enim!tudentskim laboratorijem, knji%nico, ra&unalni!ko sobo ter s 40 pisarni!kimi prostori za sodelavce in gostujo&e profesorje. V prostorih v Ajdov!&ini so na voljo!tiri predavalnice s 50 oziroma 70 sede%i, amfiteatrska u&ilnica s 150 sede%i in sodobna ra&unalni!ka u&ilnica z 20 mesti. Del pedago!ke in raziskovalne dejavnosti se izvaja tudi na drugih lokacijah: v prostorih ZRC SAZU v Ljubljani (167 m 2 ); v prostorih In!tituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni (150 m 2 ); v prostorih Ex Convento di Sant Elena v Benetkah in laboratorijih na Univerzi IUAV di Venezia v Benetkah (225 m 2 ); na observatoriju za raziskave atmosfere na tlici (40 m 2 ); v laboratoriju za ve&fazne procese v Ljubljani (150 m 2 ); v Medicinskem centru Vid v Novi Gorici (58,2 m 2 ). Skupna povr!ina prostorov, s katerimi razpolaga Univerza v Novi Gorici za izvajanje svoje dejavnosti, meri pribli%no 6900 m 2. Finan"ni viri: Izvajanje!tudijskih programov in raziskovalno delo je financirano s sredstvi Ministrstva za visoko!olstvo, znanost in tehnologijo RS, fundacije Edvard Rusjan, mednarodnih ustanov, ustanoviteljev, donatorjev in!olnin. Zaposleni: Univerza v Novi Gorici trenutno zaposluje 74 sodelavcev (58 redno in 16 dopolnilno). d tega je 40 doktorjev znanosti, 9 sodelavcev s statusom mladega raziskovalca oziroma asistenta sta%ista, 10 z visoko izobrazbo ali magisterijem, 1 administrativnih sodelavk, 1 knji%ni&arka in 1 vzdr%evalec. Poleg tega z Univerzo v Novi Gorici sodeluje!e 226 pridru%enih profesorjev s tujih in doma&ih univerz ter drugih zunanjih sodelavcev. $tudijski programi, ki se izvajajo na Univerzi v Novi Gorici: Univerzitetni!tudijski program prve stopnje Gospodarski in!eniring 6

7 "tudijski program druge stopnje Gospodarski in!eniring Dodiplomski!tudijski program kolje za pridobitev univerzitetne izobrazbe. Dodiplomski!tudijski program Slovenistika za pridobitev univerzitetne izobrazbe. Dodiplomski!tudijski program Vinogradni#tvo in vinarstvo za pridobitev visoke strokovne izobrazbe. Dodiplomski!tudijski program Instrumentacija za pridobitev univerzitetne izobrazbe. Podiplomski!tudijski program (magistrski in neposreden doktorski!tudij) Znanosti o okolju. Program, ki je organiziran po kreditnem sistemu ECTS in ameri!kem kreditnem sistemu, se skupaj z izpiti izvaja v angle!kem jeziku. Podiplomski!tudijski program (magistrski in neposreden doktorski!tudij) Karakterizacija materialov. Program se izvaja v slovenskem in angle!kem jeziku. Podiplomski!tudijski program Krasoslovje (magistrski in neposreden doktorski!tudij). Podiplomski!tudijski program Interkulturni #tudiji - primerjalni #tudij idej in kultur (magistrski in neposreden doktorski!tudij). Podiplomski!tudijski program (magistrski in neposreden doktorski!tudij) Ekonomika in tehnike konservatorstva arhitekturne in krajinske dedi#"ine skupaj z Univerzo IUAV Benetke. Program se izvaja v angle!kem jeziku. V akademskem letu 2006/2007 smo pri&eli izvajati!tudijski program Kulturna zgodovina za pridobitev univerzitetne izobrazbe. $tevilo #tudentov: Na Univerzi v Novi Gorici se je v!tudijskem letu 2005/2006!olalo 651!tudentov. d tega je bilo 122 podiplomskih!tudentov, v dodiplomske programe pa je bilo vpisanih 42 rednih in 97 izrednih!tudentov. Dejavnost: Poleg dodiplomskega in podiplomskega!tudija izvaja Univerza v Novi Gorici tudi raziskovalno dejavnost na podro&ju meritev v okolju in analitske instrumentacije, mikrobiolo!ke in fotokemijske razgradnje polutantov, laserske spektroskopije, zaznavanja onesna%enosti na daljavo, astrofizike osnovnih delcev, okoljske fiziologije, kriptografije, organske elektronike, raziskave s sinhrotronsko svetlobo in raziskave na podro&ju numeri&nega modeliranja ve&faznih sistemov. Na podro&ju aplikativnega raziskovanja in ekspertne dejavnosti deluje za potrebe doma&ih in tujih naro&nikov. Na Univerzi v Novi Gorici poteka raziskovalna dejavnost v laboratorijih in centrih: Center za okoljsko in!portno fiziologijo Center za raziskave atmosfere Institut za kulturne!tudije Laboratorij za astrofiziko osnovnih delcev Laboratorij za epitaksijo in nanostrukture Laboratorij za raziskave v okolju Laboratorij za ve&fazne procese. Univerza v Novi Gorici je pobudnica in ustanoviteljica Primorskega tehnolo!kega parka, ki skrbi za razvoj tehnolo!ko zahtevnej!ega podjetni!tva, in Fundacije Edvard Rusjan, edine tovrstne finan&ne ustanove v Sloveniji, ki skrbi za razvoj in delovanje visokega!olstva na Gori!kem. Univerza v Novi Gorici ima registrirano knji%nico s!tudijsko literaturo in &italnico za!tudente ter organizirano zalo%ni!ko dejavnost. Perspektive razvoja: Univerza v Novi Gorici je postavila raziskovalne zmogljivosti, ki so nujne za razvoj kakovostnega visokega!olstva. Na univerzi potekajo priprave novih dodiplomskih in podiplomskih programov in raziskovalnih programov na!ir!em podro&ju naravoslovja, tehnike in humanistike. 7

8 1.2 Podatki o mednarodnem sodelovanju visoko#olskega zavoda Univerza v Novi Gorici je razvila pestro mednarodno sodelovanje tako na raziskovalnem kot na izobra%evalnem podro&ju Sodelovanje v raziskovalnih projektih Vklju&enost Univerze v Novi Gorici v mednarodne projekte: Validation of Photoacoustic, Photothermal and Related Methods for Detection of Early Spoilage, Adulteration and Quality Assesment in Food Industry (Inco Copernicus- Specific RTD Programme - ERBIC15CT96100) Monitoring, razgradnja in vpliv polutantov in njihovih fotoproduktov (Leonardo da Vinci projekt: SI/0/A/EX/176108) Bioanalytical Methods - Linking Environmental Protection and Public Health, Socrates- Erasmus, 5188-IC R-ERASMUS-EPS-1 CST 52 "Nanostructured materials" MNA-LISA 5. P ( G5RD-CT ) CST P: Simulation of physical phenomena in technological applications CST-526: Automatic process optimization in materials technology CPERNICUS: ULTRAWATT NAT Science for peace CBASE, USA Knowledge Management in Medicine and Health Care, bilateralni projekt z republiko #e!ko Sodelovanje v tematskih mre!ah, intenzivnih programih Univerza v Novi Gorici je postala aprila 2004 soustanoviteljica Mednarodnega univerzitetnega in!tituta za evropske!tudije. In!titut deluje v obliki mednarodnega univerzitetnega konzorcija, katerega soustanovitelji so: Univerza v Trstu, Univerza v Vidmu, Univerza v Celovcu, Univerza Eötvös Lorand v Budimpe!ti, Univerza Babes-Bolyai v Cluj-Napoca, Univerza Comenius v Bratislavi, Univerza Jagiellonian v Krakówu, Univerza MGIM v Moskvi, In!titut za mednarodno sociologijo v Gorici. Glavni cilji konzorcija so: izobra%evanje, mednarodno akademsko sodelovanje in oblikovanje strokovnjakov na podro&ju evropskih ved Vklju"enost v tematske mre!e in sorodne projekte: Control of Migration Profiles and Structural Evolution in Thin and Non-Compact Materials by Photothermal Methods (Tematska mre%a - Euram Brite III - BET2-0528) Study Program of Environmental Sciences and Management, EC - Tempus-Phare, S_JEP Development of Educational Modules for the Speciality»Environmental Chemistry«EC Leonardo da Vinci Programme, SK/99/1/084125/PI/I.1.1.a/FPI ECET European Cemputer Education and Training: Thematic Network CP BG-Erasmus-TN Statutarni &lani Univerze v Novi Gorici, ki sodelujejo pri pripravi in spremembah!tudijskih programov so: L'Ecole Polytechnique Fédérale de Lausanne, "vica Roskilde University, Roskilde, Danska Univerza Salzburg, Salzburg, Avstrija 8

9 Univerza v Torinu, Torino, Italija ELETTRA - Sincrotrone Trieste, Italija Sodelovanje poteka tudi z naslednjimi izobra%evalnimi in raziskovalnimi in!titucijami: International University for European Studies, Gorica, Italija Universita di Udine, Videm, Italija Mednarodna podiplomska!ola J. Stefana, Ljubljana, Slovenija Istituto sperimentale per la nutrizione delle piante, Gorica, Italija University of Trieste Department of Biochem., Biophysics and Macromolecular Chemistry, Trst, Italija University of East Piedmont, Alessandria, Italija Universita IUAV di Venezia, Benetke, Italija European Training Center for Environment and Agroindustry CSEA Bonafus, Torino, Italija Harvard University, Department of Linguistics, Cambridge MA, ZDA University of Connecticut, Department of Linguistics, Storrs CT, ZDA University of Michigan, Department of Philosophy, Ann Arbor MI, ZDA University of ttawa, Department of Linguistics, ttawa, Kanada Michigan State University, Department of Linguistics, East Lansing MI, ZDA Kentucky Wesleyan College, wensboro, Kentucky, ZDA Institut za nuklearne nauke, Vin&a, Beograd, Jugoslavija University of Nevada, Las Vegas, ZDA Kyushu University, Fukuoka, Japonska The Iowa University, Iowa City, Iowa, USA The Paris-Sud University, Pariz, Francija The M. Curie-Sklodovska University, Lublin, Poljska Rutgers University, The State University of New Jersey, ZDA Laboratorio Tandar, Comisión Nacional de Energía Atómica and CNICET, Buenos Aires, Argentina Universidad Nacional de la Plata, Facultad de Ciencias Exactas, Departamento de Física and IFLP, La Plata, Argentina Instituto Balseiro, Centro Atomico Bariloche/CNEA y Universidad Nacional de Cuyo and CNICET, San Carlos de Bariloche, Rio Negro, Argentina Instituto de Astronomía I Física del Espacio CNICET, Buenos Aires, Argentina Universidad Tecnologica Nacional (Regional Mendoza) and CNICET, Ciudad de Mendoza, Argentina Universidad Tecnologica Nacional (Regional San Rafael), Ciudad de San Rafael, Argentina Pierre Auger Southern bservatory, Malargüe, Prov. De Mendoza, Argentina University of Adelaide, Department of Physics and Mathematical Physics, South Australia, Australija National Academy for Sciencies, La Paz, Bolivija Universidade Estadual de Campinas, Instituto de Fisica, Departamento de Raios Cosmicos e Cronologia, Campinas, SP, Brazilija Centro Brasileiro de Pesquisas Fisicas, Rio de Janeiro, RJ, Brazilija Universidade Federal Fluminense, Campus da Praia Vermelha, Niteroi, RJ, Brazilija Universidade Federal da Bahia, Campus da nkina, Salvador, BA, Brazilija Universidade Sao Paulo, Instituto de Fisica, Departamento de Fisica Experimental, in Instituto Astronomico e Geofisico, Sao Paulo, SP, Brazilija Institute of Physics, Czech Academy of Sciences, Praga, #e!ka Institute of Nuclear and Particle Physics, Faculty of Mathematics and Physics, Charles University, Praga, #e!ka 9

10 Laboratoire de l Accélérateur Linéaire, Université Paris-Sud and IN2P/CNRS, rsay, Francija Laboratoire de Physique Corpusculaire et Cosmologie, Collège de France and IN2P/CNRS and Université Paris 7, Paris, Francija Institut de Physique Nucléaire, Université Paris-Sud and IN2P/CNRS, rsay, Francija Laboratoire de Physique Nucléaire et de Hautes Energies, Université Paris 6 & 7 and IN2P/CNRS, Paris, Francija Laboratoire d Astrophysique de l bservatoire de Besançon, Université de Franche-Comté and INSU/CNRS, Besançon, Francija Forschungszentrum Karlsruhe GmbH, Institut für Prozessdatenverarbeitung und Elektronik (FZK-IPE), Karlsruhe, Nem&ija Forschungszentrum Karlsruhe GmbH, Institut für Kernphysik (FZK-IK), Karlsruhe, Nem&ija Universität Karlsruhe (TH), Institut für Experimentelle Kernphysik (IEKP), Karlsruhe, Nem&ija Dipartimento di Fisica dell Universitá and INFN, Catania, Italija Dipartimento di Fisica and INFN, L'Aquila, Italija INFN, Laboratori Nazionali del Gran Sasso, Italija Dipartimento di Fisica and INFN, Italija Dipartimento di Fisica and INFN, Via Cintia 2, 8012 Napoli, Italija Universitá di Pavia, Universitá di Bergamo and INFN Pavia, Pavia, Italija Universitá di Roma II Tor Vergata and INFN Roma II, Roma, Italija Dipartimento di Fisica Sperimentale and INFN Torino, Torino, Italija Istituto di Fisica dello Spazio Interplanetario, sezione di Torino and Dipartimento di Fisica Generale dell'universitá and INFN Torino, Torino, Italija Benemérita Universidad Autónoma de Puebla (BUAP), Puebla, Puebla, Mehika Centro de Investigacion y de Estudios Avanzados del IPN (CINVESTAV), Physics Dept., Mexico D.F., Mehika Universidad Michoacana de San Nicolas de Hidalgo (UMSNH), Apdo. Morelia, Michoacan, Mehika Universidad Nacional Autónoma de México (UNAM), Apdo. Mexico D.F., Mehika Institute of Nuclear Physics, Krakow, Poljska University of Lodz, Division of Experimental Physics, Lodz, Poljska Departamento de Fisica de Particulas, Universidad de Santiago de Compostela, "panija University of Leeds, Department of Physics and Astrophysics, Leeds, UK University of California, Los Angeles (UCLA), Department of Physics and Astronomy, Los Angeles, ZDA Colorado State University, Department of Physics, Fort Collins, ZDA University of Colorado, Physics Department, Boulder, ZDA Fermilab, MS105, PB 500, Batavia, IL , ZDA Louisiana State University, Department of Physics and Astronomy, Baton Rouge, LA , ZDA Michigan Technological University, Department of Physics, 1400 Townsend, Houghton, MI , ZDA University of New Mexico, Physics Department, Albuquerque, NM 8711, ZDA Pennsylvania State University, Dept. of Physics, 104 Davey Laboratory, University Park, PA 16802, ZDA Northeastern University, Department of Physics, 110 Forsyth Street, Boston, MA , ZDA University of Chicago, Enrico Fermi Institute, 5640 S. Ellis, Chicago, IL 6067, ZDA University of Utah 115 S East #201, Salt Lake City, UT , ZDA 10

11 University of Nebraska, Dept. of Physics and Astronomy. 116 Brace Lab, Lincoln, NE , ZDA Case Western Reserve University, Dept. of Physics, Cleveland, H 44106, ZDA University of Minnesota, School of Physics and Astronomy, 116 Church St. SE, Minneapolis, MN 55455, ZDA Department of Physics, Southern University, Baton Rouge, LA 70801, ZDA Institute of Nuclear Science and Technology (INST), 5T-160 Hoang Quoc Viet Street, Nghia Do, Cau Giay, Hanoi, Vietnam Sodelovanje v programih mobilnosti za #tudente Izmenljivost in mobilnost!tudentov Univerze v Novi Gorici in njihovo vklju&evanje v Evropski visoko!olski prostor omogo&a tudi certifikat Erasmus university charter (!t.: IC SI-ERASMUS-EUC-1), ki ga je Univerza v Novi Gorici pridobila v letu 200. Na univerzitetnem!tudijskem programu kolje so uspe!no stekle mednarodne izmenjave!tudentov z univerzami na Danskem v okviru programa Erasmus. Dve!tudentki Univerze v Novi Gorici sta opravili en semester na Univerzi Roskilde, danski!tudentje z University of Southern Denmark pa so se vklju&evali v skupinski raziskovalni projekt, ki je organiziran v tretjem letniku na na!em!tudiju. V teku je iskanje novih partnerskih institucij, mednarodne izmenjave!tudentov in visoko!olskih u&iteljev. V pripravi je sporazum z Univerzo v Trstu in Torinu, podpisan pa je %e tudi sporazum o!tudentski izmenjavi in sodelovanju z Univerzo Abertay Dundee (UAD) s "kotske, ki omogo&a tudi pridobitev diplom obeh institucij (joint degree) Sodelovanje v programih mobilnosti za u"itelje in sodelavce U&itelji in sodelavci Univerze v Novi Gorici sodelujejo v naslednjih programih, ki podpirajo mobilnost: - 6 EU okvirni program, - bilateralni programi med Slovenijo in drugimi dr%avami, - Socrates / Erasmus program, - mednarodni projekti med institucijami za posamezna podro&ja, - programi CST Vpis tujih #tudentov na visoko#olski zavod Na Univerzi v Novi Gorici poteka pet mednarodnih podiplomskih!tudijskih programov: Znanosti o okolju, Karakterizacija materialov, Interkulturni!tudiji primerjalni!tudij idej in kultur, Krasoslovje in Ekonomika in tehnike konservatorstva arhitekturne in krajinske dedi!&ine. Do sedaj je bilo na Univerzi v Novi Gorici vpisanih 10 tujih!tudentov na dodiplomskih!tudijih in 4!tudentov na podiplomskih!tudijih. "tudijsko leto "tevilo tujih!tudentov na zavodu dodiplomski podiplomski 2002/ / / / Podatki o izpolnjenih materialnih pogojih za izvajanje #tudijskega programa 11

12 Fakulteta za aplikativno naravoslovje razpolaga z 2200m 2 Univerzitetnem sredi!&u Ajdov!&ina. Prostori obsegajo: novih prostorov v amfiteatrska predavalnica s 150 sede%i 2 predavalnici s po 50 sede%i 1 predavalnica s 70 sede%i ra&unalni!ka u&ilnica z 20 delovnimi postajami 150 m 2 laboratorijskih povr!in Laboratorijske vaje iz predmeta Fizikalni laboratorij se bodo izvajale v posebej prirejenih laboratorijih in v prostorih Laboratorija za epitaksijo in nanostrukture. Poleg tega ima Fakulteta za aplikativno naravoslovje podpisane sporazume s podjetji na Severnem Primorskem in Institutom Jo%ef Stefan za izvajanje vaj iz predmeta Fizikalni laboratorij. Stavba v Univerzitetnem sredi!&u Ajdov!&ina je povezana z opti&nim kablom na omre%je ARNES s 100 MB/s povezavo. S tem je omogo&eno povezovanje s knji%nico Univerze v Novi Gorici. Knji$nica Univerze v Novi Gorici je bila formalno ustanovljena aprila 1998 in je doslej edina visoko!olska knji%nica na obmo&ju Severne Primorske. Namenjena je vsem!tudentom in sodelavcem Univerze v Novi Gorici, pa tudi drugim, ki jih zanima gradivo s podro&ij, ki jih knji%nica pokriva. Trenutno imamo nekaj ve& kot.400 monografskih publikacij in 64 naslovov serijskih publikacij. Vse gradivo v knji%nici je postavljeno v prostem pristopu in razvr!&eno po strokah. Zagotavljamo predvsem gradivo za potrebe izobra%evalne in raziskovalne dejavnosti. Poleg izposoje nudi on-line poizvedbe iz javno dostopnih baz podatkov in preko medknji%ni&ne izposoje zagotavlja gradivo, ki ga knji%nica nima. Pripravlja bibliografije raziskovalcev in predavateljev, zaposlenih na Univerzi v Novi Gorici. V knji%nici lahko!tudentje kupijo tudi skripta, ki jih izdajajo predavatelji v okviru zalo%be Univerza v Novi Gorici. snovni cilji knji%nice: Zagotoviti uporabnikom v &im kraj!em &asu &im ve& informacij, ki jih potrebujejo. Na&rtovati in izvajati izobra%evanje uporabnikov. Knji%nica je polnopravna &lanica v sistemu vzajemne katalogizacije CBISS. Vsi bibliografski podatki o gradivu so vneseni v sistem CBISS, avtomatizirana je tudi izposoja. #lani knji%nice imajo mo%nost pregledovanja izposojenega gradiva, podalj!evanja roka izposoje in rezervacij gradiva preko CBISS/PAC-a. Katalog knji%nice je dostopen prek interneta ( Knji%nica je za uporabnike odprta 40 ur tedensko. Trenutno opravlja knji%nica svojo dejavnost v prostorih s skupno povr!ino 108 m 2. V sklopu teh prostorov bo!tudentom na razpolago tudi ve&ja &italnica. Skrbeti, da je gradivo obdelano in postavljeno tako, da ga uporabniki lahko hitro najdejo. Skrbeti, da bo knji%nica prostor, kjer se bodo uporabniki in zaposleni dobro po&utili. Graditi in vzdr%evati dobre in ustvarjalne odnose z zaposlenimi na Univerzi v Novi Gorici. Skrbeti za dobro poslovanje knji%nice, za njeno zunanjo podobo in promocijo. Slediti novostim na podro&ju izobra%evanja, knji%ni&nih in informacijskih znanosti. Stanje gradiva : Tip gradiva:!t. enot Knjige 410 Serijske publikacije 64 Neknji%no gradivo (avdiokasete, video kasete, 170 CD-RM-i) Dostopne podatkovne zbirke 4 12

13 2 Univerzitetni!tudijski program prve stopnje In"enirska fizika 2.1 Kratka utemeljitev vloge Univerza v Novi Gorici se je z izobra%evanjem na podro&ju fizike za&ela ukvarjati!e v &asu Politehnike Nova Gorica, ki je leta 1999 za&ela z izvajanjem podiplomskega!tudijskega programa Karakterizacija materialov. To je!tudijski program, ki je nastal kot plod sodelovanja med sinhrotronom ELETTRA iz Trsta, Italija in Politehniko Nova Gorica in izobra%uje na podro&ju karakterizacijskih metod in fizikalnih lastnosti sodobnih materialov. Program je relativno uspe!en, saj je po tem programu do danes doktoriralo pet!tudentov, magistrirali pa so trije. Trenutno je vpisanih okrog 20!tudentov. V prej!njem akademskem letu je Fakulteta za aplikativno naravoslovje za&ela z izvajanjem univerzitetnega!tudijskega programa Instrumentacija, ki je pomenil za Univerzo v Novi Gorici vstop na podro&je in%enirske fizike. Ta!tudijski program je namenjen!tudentom, ki jih zanima prakti&no znanje s podro&ja meritev razli&nih koli&in. Z nastopom bolonjske reforme v slovenskem visoko!olskem prostoru se je pokazala potreba po preobrazbi!tudijskih programov in tako so predmet tega dokumenta trije!tudijski programi, ki bodo nadomestili programa Karakterizacija materialov in Instrumentacija. Novi!tudijski programi so: 1. univerzitetni!tudijski program prve stopnje In!enirska fizika 2. univerzitetni!tudijski program druge stopnje Eksperimentalna fizika. univerzitetni!tudijski program tretje stopnje Fizika. "tudijski program In!enirska fizika dopolnjuje ponudbo!tudijskih programov v Sloveniji na podro&ju naravoslovja in tehnike. Predstavlja povezavo med osnovnimi fizikalnimi znanji in njihovo uporabo v tehniki in naravoslovju. "tudijski program se ume!&a med izrazito teoretskega in z osnovnimi znanji bogatega, ki ga ponuja Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in poudarjeno interdisciplinarnega, ki ga ponuja Pedago!ka fakulteta Univerze v Mariboru. Predmetnik je zasnovan v duhu aplikativne fizike (Ang. Applied physics). Temu primerne so tudi vsebine predmetov, ki so pre%ete s primeri iz vsakdanjega %ivljenja in zlasti iz industrije. Vsebine temeljnih predmetov (matematike, fizike) so zasnovane tako, da omogo&ajo!tudentu pridobitev osnovnih znanj brez poglobljenih dokazov in izpeljav iz prvih principov. Iz tega izhaja tudi ime, In!enirska fizika, ki nakazuje pre%etost predmetnika s prakti&nimi znanji iz industrije, ki se!tudentom ponujajo zlasti v okviru eksperimentalnih vaj, ki jih!tudentje izvajajo v industrijskih laboratorijih in razvojnih oddelkih. "tudijski program In!enirska fizika izhaja kot prenovljen bolonjski (»+2«)!tudijski program iz!tudijskega programa Instrumentacija in kot tak ohranja njegove bistvene elemente. Pri tem imamo v mislih zlasti osredoto&enost na izvajanje meritev v najrazli&nej!ih okoljih. Temu sta posve&ena dva teoretska predmeta in poseben eksperimentalni predmet Fizikalni laboratorij, ki ohranja vse zna&ilnosti predmeta Instrumetacijski laboratorij iz prej!njega programa. To je torej predmet, ki po svoji vsebini in zna&aju (izvajanje eksperimentov v razvojnih oddelkih industrijskih dru%b) omogo&a!tudentom spoznavanje s prakti&nimi problemi v razvojnih oddelkih %e od prvega letnika!tudija. Predlagan!tudijski program torej pokriva izobra%evanje strokovnjakov s podro&ja, ki je vitalnega pomena za vsa podjetja, kjer se zahteva izvajanje natan&nih merilnih postopkov, kar ga uvr!&a med programe, ki napajajo kadre s podro&ja visokih tehnologij. Diplomanti prve stopnje bodo pridobili dovolj osnovnega prakti&nega znanja, da se bodo lahko zaposlili v industrijskih razvojnih in merilnih oddelkih. benem bodo dovolj spoznali razli&na podro&ja fizike, tako da bodo lahko poglobili svoja znanja na podiplomskem!tudiju programa Eksperimentalna fizika na Univerzi v Novi Gorici oziroma na!tudijskih programih drugih institucij. 1

14 2.2 Sklep senata univerze oz. samostojnega visoko#olskega zavoda k predlaganemu #tudijskemu programu Sprejet na senatu univerze dne: Sprejet na senatu &lanice univerze oz. samostojnega visoko!olskega zavoda dne: Interno pridobljena neodvisna ekspertna mnenja o #tudijskemu programu Ekspertno mnenje so pripravili (ime in priimek, zavod, dr!ava): 1. Prof. Marshall F. nellion, University of Wisconsin-Madison, ZDA 2. Prof. Alfonso Franciosi, Univerza v Trstu, Trst, Italija. Prof. Thomas E. Browder, University of Hawai'I at Manoa, ZDA 14

15 !tudijski program s sestavinami iz 7. %lena Meril za akreditacijo 2.4 Splo#ni podatki o programu Naslov / ime #tudijskega programa: In!enirska fizika "tudijski program je popolnoma nov in ne nadome!&a nobenega programa. "tudijski program je nov in nadome!&a 'nebolonjski' _univerzitetni!tudijski program _Instrumentacija. dodiplomski - univerzitetni podiplomski - Stopnja in vrsta #tudijskega programa (ozna"ite): Program traja (ozna"ite): Smeri #tudijskega programa: Moduli #tudijskega programa: magistrski dodiplomski - visoko!olski strokovni program za izpopolnjevanje interdisciplinarni podiplomski - doktorski dvojni 1 leto 2 leti leta 4 leta!tudijski program nima smeri!tudijski program nima modulov predelitev #tudijskega podro%ja po Iscedovi klasifikaciji (ozna"ite podro"je): vede (14) izobra%evanje u&iteljev in pedago!ke (21) umetnost (22) humanisti&ne vede (1) dru%bene vede (2) novinarstvo in informiranje (4) poslovne in upravne vede (8) pravo (42) vede o %ivi naravi (44) vede o ne%ivi naravi (46) matematika in statistika (48) ra&unalni!tvo (52) tehni!ke vede (54) proizvodne tehnologije (58) arhitektura in gradbeni!tvo (62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribi!tvo (64) veterinarstvo (72) zdravstvo (76) socialno delo (81) osebne storitve (84) transportne storitve (85) varstvo okolja (86) varnost Utemeljitev: Program se posve&a znanjem, ki so povezana s fizikalno obravnavo narave. predelitev znanstveno-raziskovalne discipline po Frascatijevi klasifikaciji (ozna"ite discipline): naravoslovno-matemati&ne vede tehni!ke vede medicinske vede biotehni!ke vede dru%boslovne vede humanisti&ne vede druge vede Utemeljitev: Program se posve&a fizikalni obravnavi narave. Umetni#ke discipline (na#tejte): Utemeljitev: 15

16 2.5 predelitev temeljnih ciljev programa oz. splo#nih in predmetnospecifi%nih kompetenc Temeljni cilji programa Temeljni cilji!tudijskega programa In!enirska fizika so povezani z izobra%evanjem strokovnjakov, ki bodo obvladovali eksperimentalne metode, ki so potrebne pri u&inkovitem zajemanju podatkov na razli&nih sistemih. Predmetnik je zasnovan tako, da se bodo lahko diplomanti prve bolonjske stopnje u&inkovito in hitro vklju&ili v delo v razvojnih in raziskovalnih enotah industrije in znanosti Splo#ne kompetece, ki se pridobijo s programom sposobnost projektnega dela sposobnost dela v interdisciplinarni skupini sposobnost pridobivanja podatkov iz mnogoterih virov sposobnost posredovanja eksperimentalnih podatkov nestrokovnjakom prilagodljivost razli&nim eksperimentalnim situacijam 2.5. Predmetnospecifi"ne kompetece, ki se pridobijo s programom Razvit fizikalen pristop k obravnavi problemov b&utek za rede velikosti fizikalnih koli&in bvladovanje sodobnih informacijskih sistemov Sposobnost izdelave preprostih numeri&nih modelov realnih sistemov bvladovanje elektronskih merilnih naprav Sposobnost statisti&ne obdelave podatkov Sposobnost povezave ra&unalni!ko podprtega zajemanja podatkov 2.6 Podatki o mednarodni primerljivosti programa Primerjava dodiplomskega univerzitetnega!tudijskega programa In!enirska fizika na Fakulteti za aplikativno naravoslovje Univerze v Novi Gorici, s tremi mednarodnimi sorodnimi!tudijskimi programi:!tudijski program Dr$ava Spletni naslov Kratica»Bakalaureat Technische Physik, Technische Universität Wien«Avstrija ( AT 16

17 »Physik und Physikalische Technologien, Technischen Universität Clausthal«Nem&ija ( DE»Bachelor of Science in Engineering Physics, Cornell University«ZDA ( ZDA Podrobni opisi tujih!tudijskih programov so v prilogi a Primerljivost koncepta, formalne in vsebinske strukturiranosti Ker %elimo zajeti trenutno priznane pristope u&enja aplikativne fizike, ki se vedno bolj pogosto pojavlja med!tudijskimi smermi, smo za mednarodno primerljivost predlaganega!tudijskega programa In!enirska fizika izbrali dva evropska in en ameri!ki program. #eprav je ameri!ki na&in!tudija zastavljen druga&e, kot dolo&ajo na&ela Bolonjske deklaracije, %elimo s primerjavo prikazati, da je program primerljiv na mednarodni ravni in ne le na evropski ravni. snovni koncept predlaganega dodiplomskega programa In!enirska fizika na Fakulteti za aplikativno naravoslovje Univerze v Novi Gorici je usklajen s koncepti referen&nih!tudijskih programov. Temeljni cilj tega programa je izobra%evanje strokovnjakov, ki bodo usposobljeni za samostojno delo predvsem na podro&ju eksperimentalnih metod, na podro&ju razumevanja vpliva fizike na razvoj tehnike in tehnologije, usposobljenosti vklju&evanja v projektno, skupinsko in laboratorijsko delo, usposobljenosti za varno terensko in laboratorijsko eksperimentiranje in razumevanje in re!evanje osnovnih fizikalnih problemov na kvalitativnem in kvantitativnem nivoju. Podro&ja dela omenjenega profila fizikov niso prilagojena zgolj za delo v akademski sferi, temve& tudi na drugih podro&jih kot so na primer: razvoj industrijskih projektov, re!evanje okoljskih problemov, kontrola in nadzor zahtevnej!ih proizvodnih procesov, fizikalne meritve, aplikativne raziskave v industriji, medicini, farmaciji in zavarovalni!tvu, zato se lahko!tudenti, ki uspe!no kon&ajo!tudij, zaposlijo tako v raziskovalnih in!titutih, kot tudi v industriji, zdravstvenih ustanovah in v dr%avni upravi. Zaradi interdisciplinarne narave predmetov, ki obsegajo vsaj dve vrsti temeljnega znanja, je dose%en!irok profil usposobljenosti fizikov. Jedro programov namre& predstavljajo predmeti, ki pokrivajo tako temeljna kot eksperimentalna fizikalna znanja ter fizikalne meritve. Izbirni predmeti!tudentu omogo&ajo, da uporabi pridobljeno znanje pri delu po kon&anem prvostopenjskem!tudiju, so pa tudi primerna podlaga za nadaljevanje!tudija na vi!ji stopnji. Dva referen&na programa sta triletna in obsegata 180 ECTS, tretji program je!tiriletni in temelji na ameri!kih kreditnih to&kah. snova vseh programov so obvezni predmeti, na voljo pa je tudi dolo&eno!tevilo izbirnih predmetov. Najve&ji dele% izbirnih predmetov ima ameri!ki!tudijski program, ki poteka na univerzi Cornell. Taka struktura programa je tipi&na za ameri!ke univerze, ki s tem, da dovoljujejo vpis predmetov katerih nosilci so razli&ni oddelki, omogo&ajo pridobitev dolo&ene stopnje interdisciplinarnega znanja. Program, ki ga predlaga Univerza v Novi Gorici, lahko glede na!tevilo ponujenih izbirnih predmetov in glede na razmerje med obveznimi in izbirnimi predmeti, uvrstimo med evropska referen&na programa. Po formalni strukturi je predlagani program In!enirska fizika najbli%je priznanemu!tudijskemu programu na Tehni!ki Univerzi na Dunaju. V spodnji tabeli je primerjava programov glede na mo%nost izbire predmetov in glede na predpisane obveznosti, ovrednotene s kreditnimi to&kami ECTS oziroma z ameri!kimi kreditnimi to&kami (units). 17

18 struktura predmetov!t.razli&nih predmetov!t. izbirnih predmetov izbirnost predmetov po letnikih (v %) Program NVA GRICA Program AT Program DE Program ZDA osnovno jedro predavanj: osnovno jedro predavanj: osnovno jedro predavanj: osnovno jedro predavanj: 18 ECTS 146 ECTS 161 ECTS 85 units izbirna predavanja: 24 izbirna predavanja: 24 izbirna predavanja: 14 izbirna predavanja: 9 units ECTS (skupaj 1, %) ECTS (skupaj 1,%) ECTS (skupaj 7,8%) ECTS (skupaj 0,7%) diplomsko delo: 18 diplomsko delo: 10 ECTS diplomsko delo: 12 ECTS skupaj: 127 units skupaj: 180 ECTS skupaj: 180 ECTS skupaj: 180 ECTS najmanj 2 najmanj 0 najmanj 1 najmanj v oddelku za aplikativno fiziko 0. 0% 0.0 % 0. 0% 4. 72% 0. 0% 1. 67% 0. 0% 9. 45% 8.% %. 9% 7. 08% 11.81% Vsebinsko zagotavljajo programi pridobitev primerljivega osnovnega znanja. V vseh programih mora!tudent obvezno izbrati osnovno jedro predmetov s podro&ja teoreti&ne in aplikativne fizike, fizikalnih merjenj ter matematike. Spodnja tabela prikazuje povzetek predmetov predlaganega programa in vseh treh referen&nih programov, pri &emer so predmeti, ki so v poudarjenem tisku, neposredno primerljivi. Vsebinsko najbolj soroden program predlaganemu programu je program Tehni&ne Univerze na Dunaju. Pridobljeno osnovno znanje je v vseh!tirih programih zelo podobno, &eprav se le-to pridobiva iz sorazmerno razli&nih predmetov. Najve&je razlike med programi so v zadnjih dveh semestrih dodiplomskega!tudija, kjer je prisotno najve&je!tevilo izbirnih predmetov. Predlagani program In!enirska fizika se razlikuje od ostalih treh predvsem po!tevilu predmetov, katerih poudarek je na merilni tehniki. Vendar je prav to posebnost programa, ki temelji na usposobljenosti uporabe znanja merilnih tehnik v praksi. Vsak od referen&nih!tudijskih programov se usklajuje tudi z drugostopenjskim!tudijem, ki pa je bolj specialisti&no usmerjen. 18

19 1. sem. 2. sem.. sem. 4. sem. 5. sem. Program NVA GRICA Analiza I Fizika I Elektronika I Fizikalni laboratorij I Merilne tehnike I Ra!unalni"ko programiranje Linearna algebra Fizika II Fizikalni laboratorij II Merilne tehnike II Matemati!ni praktikum Matemati!na fizika I Analiza II Elektronika II Fizikalni laboratorij III Ra!unalni"ko zajemanje podatkov Fizika III Elektromagnetno polje in valovanje Matemati!na fizika II snove kvantne mehanike Fizikalni laboratorij IV Senzorski sistemi Elektronika III Uvod v fiziko trdne snovi Radioaktivnost Fizikalni laboratorij V Stati"na termodinamika Izbirni predmet ECTS IZB/ BV I Analiza I snove fizike I Program AT Linearna Algebra Prakti"na matematika I Analiza II snove fizike II Prakti!na matematika II snove elektrotehnike Laboratorijske vaje snove fizike III Matemati!ne metode teoreti!ne fizike Laboratorijske vaje II Mehanika Elektrodinamika I Materiali Laboratorijske vaje III Vodenje projektov Kemija Dodatne kvalifikacije in izbirni predmeti Kvantna teorija I Fizikalne merilne tehnike bdelava podatkov za fiziko I Tehni"ne kvalifikacije obvezno izbirni predmeti Dodatne kvalifikacije in izbirni predmeti Jedro programov ECTS IZB/ BV I I I Program DE Analiza I Eksperimentalna fizika I (Mehanika in toplota) Matemati!ne metode v fiziki I Fizikalni praktikum I Uvod v splo!no in anorganska kemija I Analiza II Eksperimentalna fizika II (Elektromagnetizem) Matemati!ne metode v fiziki II Uvod v organsko kemijo snove programiranje v C Analiza III Fizikalni praktikum II Teoreti!na fizika I: Mehanika Eksperimentalna fizika III-A: kvantna in atomska fizika Eksperimentalna fizika III-B: optika Teoreti!na fizika II: elektrodinamika Fizikalni praktiikum III Fizikalne merilne tehnike Eksperimentalna fizika IV: molekularna fizika in fizika trdne snovi Industrijski praktikum Teoreti!na fizika III: kvantna teorija Uvod v poslovno vodenje Eksperimentalna fizika V-B: nano materiali Eksperimentalna fizika V-A: fizika povr!in Raziskovalno delo I bvezni izbirni predmet iz fizikalnih tehnologij ECTS IZB/ BV I Program ZDA Kemija Laserji Matematika I (calculus) Seminar Izbirni predmet Fizika I: Mehanika Matematika II (multivar. calculus) Uvod v programiranje Seminar Izbirni predmet Diferencialne ena!be Fizika II: toplota / elektromagnetizem Ra"unalni!ko oblikovanje Izbirni predmet Linearna algebra Fizika III: ptika, valovanje in fizika delcev Izbirni predmet Izbirni predmet Mehanika delcev in togih teles Matemati!na fizika I Elektromagnetizem Izbirni predmet Izbirni predmet Crediti I I I I I I I IZB/ BV 19

20 6. sem. 7. sem. 8. sem. Izbirni predmet Izbirni predmet Izbirni predmet Diplomsko delo I I I Atomska fizika, jedrska fizikain fizika delcev I Fizika trdne snovi I Statisti"na fizika Tehni"ne kvalifikacije obvezno izbirni predmeti Dodatne kvalifikacije in izbirni predmeti Diplomsko delo I I Teoreti"na fizika IV: termodinamika in statistika Eksperimentalna fizika V-C: optika bvezni izbirni predmet iz fizikalnih tehnologij Stro!kovno ra"unovodstvo in ekonomska matematika Diplomsko delo I Matemati!na fizika II Elektrodinamika Kvantna mehanika Elektri"na vezja Izbirni predmet Statisti"na termodinamika Eksperimentalna fizika Izbirni predmet Izbirni predmet Fikiza kontinuuma Izbirni predmet Izbirni predmet Izbirni predmet Skupaj /156 Skupaj /156 Skupaj /166 Skupaj 127 9/ I I I I I I Program NVA GRICA ECTS Program AT ECTS Program DE ECTS Program ZDA ECTS Nanostrukturirani materiali Nanoelektronika Biofizika Fizika osnovnih delcev Procesiranje digitalnih slik Pravo intelektualne lastnine snove avtomatskega vodenja Energetski in proizvodni sistemi Kemija in kemijska tehnika Uvod v nanotehnologijo Elektrika in magnetizem MAPLE za matemati"no fiziko I MAPLE za matemati"no fiziko II Computational Engineering Physics Kvantna in nelinearna fizika Fizika #ivljenja Sodobna eksperimentalna optika Uvod v jedrsko tehnologijo Fizika trdne snovi Biofizikalne metode Arheometrija: Fizikalne metode za dolo"anje starosti snovi Atomska fizika, jedrska fizika in fizika delcev Procesi atomskih trkov Izbrani eksperimenti atomske fizika, jedrske fizike in fizike delcev Gradbena fizika Klasi"ni in kvantni kaos Uvod v akustiko Uvod v relativnostno teorijo Uvod v fiziko in tehniko plazme Uvod v fiziko in analizo nizkih temperatur Elektronske merilne tehnike Geometrija, topologija in fizika Uvod v kvantno elektrodinamiko Sinteza materialov bnovljivi viri energije Jedrska tehnologija Nuklearna astrofizika Fizika in analiza povr!in Fizika magnetnih materialov Fizika atmosfere Radioekologija Statisti"ne metode v eksperimentalni fiziki Simboli"na matematika v fiziki Tehni"na optika Tehnologija tankih plasti Mehanika in termodinamika Elektromagnetizem in optika Nihanje in valovanje Atomska in jedrska fizika Fizikalni praktikum I Fizikalni praktikum II Fizikalni praktikum III Merilne metode Numeri"ne metode za fiziko bdelava podatkov za fizike Ra"unalni!ki praktikum snove elektrotehnike II Kovinski materiali I Energijski sistemi z vajami snove keramike snove kemijskega in#enirstva Kristalografija z vajami Proizvodna tehnologija z vajami Praktikum iz nekovinskih anorganskih materialov Termokemija materialov z vajami Notranje izgorevanje Mehanika teko"in Tehni"na mehanika Aplikativna ekonomija I Aplikativna ekonomija I

21 2.6.2 Primerljivost mo!nosti dostopa in pogojev za vpis v "tudijski program Pri evropskih!tudijskih programih je pogoj za vpis opravljena srednje!olska matura. Predlagani program posebej poudarja, da se lahko vpi!ejo tudi dijaki, ki so opravili poklicno maturo v kateremkoli srednje!olskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov. Program v Univerzi v Clausthalu dodatno zahteva, da je ob vpisu v 1. letnik starost!tudentov vsaj 18 let. Noben od evropskih referen"nih!tudijskih programov ne predvideva posebnih pogojev za vpis. Univerza Cornell ima poleg kon"ane srednje!ole dodatni pogoj, to je opravljen standardni izpit SAT. V predlaganem programu je predvidena omejitev vpisa le v primeru, "e!tevilo prijavljenih!tudentov presega razpisano!tevilo mest. Ti pogoji v referen"nih programih niso posebej dolo"eni Primerljivost trajanja "tudija, napredovanja, dokon#anja "tudija in pridobljenih naslovov Vsi evropski!tudijski programi trajajo tri leta oz. 6 semestrov, ameri!ki!tudijski program pa traja 8 semestrov. Strokovni naslovi po zaklju"ku!tudija v referen"nih programih so usklajeni s smernicami Bolonjske deklaracije, tj. B.Sc. oziroma ''Bachelor of Science''. Ta naslov se uporablja tudi v!tudijskem programu na Univerzi Cornell. V vseh programih mora!tudent opraviti obveznosti pri predmetih, ki skupno!tejejo 180 ECTS oziroma 127 kreditnih to"k in zaklju"no nalogo, ki je v razli"nih programih razli"no poimenovana (diplomska naloga, bakalaverska naloga, itd.). Na Univerzi Cornell je diplomska naloga v obliki izbirnega predmeta. Preglednej!a primerjava je podana v spodnji tabeli. Trajanje!tudija Napredovanje Dokon"anje!tudija Strokovni naslov Program NVA GRICA Program DUNAJ Program Program ITHACA CLAUSTHAL leta leta leta 4 leta Zbranih najmanj 52 ECTS in opravljene vse obveznosti pri predmetu Fizikalni laboratorij I, Analiza I in II, in Matemati#na fizika I (2. letnik) pravljene vse obveznosti iz 1. letnika, zbranih najmanj 52 ECTS iz 2. letnika in opravljene vse obveznosti pri predmetih Fizikalni laboratorij II, snove kvantne mehanike (. letnik) pravljeni vsi izpiti in vse obveznosti pri vseh predmetih po predmetniku, vklju"no z izbirnimi predmeti, in skupaj zbranih najmanj 180 ECTS. univerzitetni diplomirani fizik pravljeni izpiti predhodnega obdobja pravljeni vsi izpiti in obveznosti, skupaj zbranih najmanj 180 ECTS in izdelano bakalaversko delo. Bachelor of Science (BSc) pravljeni izpiti predhodnega obdobja pravljeni vsi izpiti in obveznosti, skupaj zbranih najmanj 180 ECTS in izdelano bakalaversko delo. Bachelor of Science (BSc) pravljeni izpiti predhodnega obdobja pravljeni vsi izpiti in obveznosti pri vseh predmetih, skupaj zbranih najmanj 127 kreditov. Bachelor of Science in Engineering Physics 21

22 2.6.4 Primerljivost na#inov in oblik "tudija V vseh!tudijskih programih so na"ini in oblike!tudija podobni: predavanja, seminarji ter seminarske in laboratorijske vaje, samostojno delo!tudentov. V vseh programih je!tudentu omogo"ena praksa. Ta lahko poteka v okviru izbirnih predmetov ali pa je celo obvezna, kot je to v primeru programa Univerze v Clausthalu. V programu Univerze Cornell so predvideni mentorji za nadzorovanje poteka!tudija. Hkrati obstaja tudi sistem, ki omogo"a!tudentu, da pridobi»tutorja«. V ostalih dveh primerjalnih programih tak na"in dela ni predviden oz. ga program eksplicitno ne navaja Mo!nosti za vklju#evanje programa v mednarodno sodelovanje (mobilnost) oz. skupni evropski visoko"olski prostor Predlagani program In!enirska fizika je zasnovan po na"elih Bolonjske deklaracije. Preglednost sistema!tudija omogo"a kreditni sistem ECTS, ki olaj!uje prehodnost!tudentov med posameznimi fakultetami v okviru mednarodnih izmenjav. Zaradi tega so mo#nosti vklju"evanja na!ega programa v B.Sc. programe tujih fakultet velike in omogo"ajo na!im!tudentom!tudij posameznih predmetov, semestrov ali letnikov v tujini. Dodatno vklju"evanje!tudijskih programov v mednarodne sodelovanje pa je zagotovljeno tudi preko izmenjave!tudentov v okviru programa Erasmus/Socrates, izmenjave predavateljev s pomo"jo posebnih programov medsebojnega sodelovanja s partnerskimi univerzami ter preko vklju"evanja predavateljev v mednarodne projekte. Prehajanje!tudentov je lahko obojestransko Razlike med predlaganim in tujimi programi glede na specifi#ne potrebe in pogoje doma#ega gospodarstva in javnih slu!b Formalno in vsebinsko so programi podobno zastavljeni in!tudentom nudijo primerljivo znanje. Majhne razlike se pojavljajo pri!tevilu in vrstnem redu predmetov, ki jih!tudent opravi med!tudijem in v koli"ini izbirnosti znotraj posameznega programa. Predlagani program In!enirska fizika in program v Clausthalu predvidevata izbirnost!ele v. letniku, medtem ko je v Univerzi Cornell izbirnost mo#na #e od 1. letnika dalje, na Tehni"ni Univerzi na Dunaju pa v 2. in. letniku Usklajenost s predpisi EU pri reguliranih poklicih Predlagani!tudijski program ne izobra#uje za reguliran poklic. 22

23 2.7 Predmetnik s kreditnim ovrednotenjem!tudijskih obveznosti $tevilo in poimenska navedba u#nih enot id Ime 1 Analiza I 2 Fizika I Elektronika I 4 Fizikalni laboratorij I 5 Merilne tehnike I 6 Linearna algebra 7 Fizika II 8 Analiza II 9 Elektronika II 10 Fizikalni laboratorij II 11 Merilne tehnike II 12 Matemati"ni praktikum 1 Fizikalni laboratorij III 14 Matemati"na fizika I 15 Elektromagnetno polje in valovanje 16 Ra"unalni!ko programiranje 17 Ra"unalni!ko zajemanje podatkov 18 Matemati"na fizika II 19 snove kvantne mehanike 20 Fizikalni laboratorij IV 21 Uvod v fiziko trdne snovi 22 Senzorski sistemi 2 Pravo intelektualne lastnine 24 Nanostrukturirani materiali 25 Nanoelektronika 26 Biofizika 27 Radioaktivnost 28 Fizika III 29 Fizikalni laboratorij V 0 Diplomsko delo 1 Fizika osnovnih delcev 2 Elektronika III Procesiranje digitalnih slik 4 Statisti"na termodinamika 5 snove avtomatskega vodenja 6 Energetski in proizvodni sistemi 7 Kemija in kemijska tehnika Vrsta in dele! u#nih enot glede na njihovo vklju#enost v strukturo programa Predmeti v predlaganem!tudijskem programu so razvr!"eni med obvezne in izbirne predmete. Dele# kreditnih to" namenjenih izbirnim predmetom predstavlja 10% odstotkov vseh kreditnih to"k. Poleg izbirnih predmetov znotraj programa In!enirska fizika lahko!tudentje 2

24 izbirajo tudi izmed predmetov, ki jih ponujajo druge fakultete Univerze v Novi Gorici. Izbirni predmeti so na voljo v petem in!estem semestru!tudija Razmerje predavanj, seminarjev in vaj ter drugih oblik "tudija Skupaj (ure) Pred. (ure) % Vaje (ure) % Lab. (ure) % 1. letnik , , ,7 2. letnik , , ,5. letnik* ,0 75, 60 26,7 skupaj , 450 1, ,1 * V tabeli so navedeni samo obvezni predmeti. $tudentje izbirajo dodatne vsebine iz nabora izbirnih predmetov, tako da je!tevilo ur namenjenih predavanjem in vajam v tretjem letniku ve"je za pribli#no 0% Dele! prakti#nega usposabljanja v programu, na#in izvedbe, kreditno ovrednotenje Prakti"no usposabljanje poteka v okviru predmeta fizikalni laboratorij, ki se izvaja v raziskovalnih in razvojnih laboratorijih partnerskih institucij Vertikalna in horizontalna povezanost predmetov Predmetnik je zasnovan tako, da se vsebine predmetov dopolnjujejo in dograjujejo v smeri napredovanja po programu, obenem pa so povezane tudi znotraj posameznega letnika. Povezave med predmeti so seveda ve"plastne. Za osnovne matemati"ne predmete velja, da njihove vsebine!tudentje potrebujejo pri vseh predmetih, medtem ko so fizikalni predmeti lahko bolj specifi"ni. Za predmetnik je zna"ilno, da specializacija snovi nara!"a z vi!anjem letnika. 24