Seminar 4 POTRESNA HIDROLOGIJA
|
|
- Lucinda Dennis
- 6 years ago
- Views:
Transcription
1 Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Oddelek za fiziko Seminar 4 POTRESNA HIDROLOGIJA Avtor: Martin Vavpotič Mentor: doc. Jure Bajc Povzetek Tema seminarske naloge so hidrogeološki pojavi in njihove povezave s potresi. Definirane bodo nekatere nove količine, kot so omejen in neomejen vodonosnik, statične in dinamične obremenitve, poroelastičnost, porast vsebnosti tekočine (angleško increment of fluid content) in Darcyjev tok. Pojasnili bomo razliko med statičnimi in dinamičnimi obremenitvami in poudarili razliko med njimi. Začeli bomo z najopaznejšimi hidrološkimi pojavi, nadaljevali s fizikalnimi izpeljavami in si ogledali konkreten primer. Omenili bomo bolj kompleksne metode proučevanja z modeli in si za konec ogledali pojave, ki jih povzročajo dinamične obremenitve.
2 Kazalo 1 Uvod 3 2 Osnove hidrologije Biotov model v eni dimenziji Biotov model v treh dimenzijah Modeliranje Dejanski primer odziva vodnjakov na bližnji potres 11 4 Vodnjaki kot seizmometri 12 5 Primeri posledic dinamičnih obremenitev 12 6 Zaključek 13 7 Viri 14
3 1 Uvod Večjim potresom sledijo spremembe v količini, smeri ali moči vodnega toka v strugah in vodnem tlaku pod površjem. Opazovanje takšnih pojavov nudi zanimiv vpogled v hidrogeološke procese in njihovo povezanost s tektonskimi procesi v različnih prostorskih in časovnih skalah, ker zaradi težke dostopnosti običajni načini pridobivanja podatkov ne bi bili mogoči. Hidrološki odzivi niso nepričakovani. Potresi povzročijo obremenitve, zaradi katerih se spremeni tlak, in s tem spremenijo hidrogeološke lastnosti materiala, na primer prepustnost oziroma permeabilnost, ki nadzoruje moč toka. Najpomembnejše lastnosti hidroloških odzivov so velika občutljivost na majhne napetostne spremembe v skorji, velika amplituda odzivov in presenetljive razdalje, čez katere je seizmični vpliv opazen [1]. Znani pojavi Sledi pregled hidroloških pojavov, ki spremljajo potrese. Ponavadi ti pojavi ne vplivajo drastično na človeško prebivalstvo, čeprav so znani zgodovinski primeri opuščanja naselbin zaradi usahnitev vodnjakov [1]. Delijo se predvsem na pojave, ki jih povzročajo statične ali dinamične obremenitve. Statične obremenitve se pojavijo ob dolgoperiodnih hidrogeoloških spremembah, ki trajajo od nekaj minut do več dni. Dinamične obremenitve pa so tiste, ki so relativno kratkotrajne. Najpogosteje je to kar prehod potresnih valov, ki traja nekaj sekund. Posledice dinamičnih obremenitev bomo na hitro omenili le na koncu. Kategorije pojavov, ki jih povzročajo statične deformacije, pa so naslednje: Nivo vode v vodnjakih Nivo vode v vodnjakih meri tlak tekočine v globini, v kateri je vodnjak izpostavljen okoliškim formacijam. Opaženi so naslednji odzivi: koseizmično (med samim potresom) in postseizmično (več minut ali ur po potresu) osciliranje nivoja vode ter preseizmične (pred potresom), koseizmične in postseizmične spremembe vodnega nivoja. Vodnjaki delujejo kot seizmometri, ker voda v njih včasih močno zaniha in na ta način meri nihanje tal, zlasti nihanje ob prehodu dolgoperiodnih Rayleighovih valov. Spremembe v toku v strugah Najbolj opazne spremembe so v strugah na površju. Povečan pretok je opazen vsaj dokler večja količina padavin ne prekrije sprememb, vendar ni nikoli enoličen: ekstrem v povečanem pretoku se lahko pripeti v enem dnevu ali pa več tednov po potresu. Umetno povzročene statične spremembe Naftne vrtine delujejo podobno kot vodnjaki. Če nafto na površje dviguje lasten tlak, potem je možno izčrpati le okoli 30% nafte, ki je v rezervoarju. S črpanjem vode v takšen naraven rezervoar nafte uspejo vzdrževati tlak in s tem nadaljujejo črpanje ali pa nafto dejansko odplaknejo iz rezervoarja. Voda, ki je bila tako načrpana, lahko pronica v okoliški material (če je material okoli naftnega rezervoarja nepropusten za nafto, ni nujno nepropusten za vodo) in s tem spremeni lastnosti materiala, zaradi večje gostote vode se spremeni tudi tlak [1]. Postavitev rečnih jezov prav tako lahko spremeni potresne lastnosti zajezenega področja. Že sama konstrukcija jezu lahko spremeni lokalne geološke strukture, še pomembnejši dejavnik pa je poplavljenje rečnih dolin. Zajezitev povzroči znatno 3
4 povečanje vodne mase, ki pritiska na material spodaj. Dodatna obremenitev je razlog za začasne ali trajne spremembe hidrogeoloških lastnosti področja okoli zajezitve. Rezultat so seizmične nestabilnosti, ki se kažejo kot občasne potresne motnje. Varnostni ukrepi narekujejo, da so vse na novo zgrajene hidroelektrarne opremljene s seizmometri [1]. 2 Osnove hidrologije Vodnjaki črpajo podtalno vodo iz vodonosnikov (slika 1). Vodonosnik (angleško aquifer) je področje poroznega materiala v podzemlju, v katerem so pore nasičene z vodo. Pomembno je vedeti, da se voda ne nahaja v nekakšnih podzemnih jezerih, ampak zgolj v porah poroznega materiala. Poznamo omejene in neomejene vodonosnike. Razlika med njimi je predvsem dostopnost. Zgornja meja neomejenih vodonosnikov je kar vodna miza; to je površina, kjer se vodni in zračni tlak izenačita. Neomejeni vodonosniki so v stiku z površinskimi rekami. Spodnja meja neomejenih vodonosnikov in hkrati zgornja meja omejenih vodonosnikov je običajno material z majhno poroznostjo in zato onemogoča prisotnost in prehajanje vode [2]. Vplivi statičnih obremenitev bodo glavna tema seminarske naloge. Posledice dinamičnih obremenitev so zapletene, težje razumljive in manj raziskane, zato jih bomo tukaj izpustili. Slika 1: Shema vodonosnikov: neomejeni (zgoraj) so nad nepropustno plastjo (temni pas), omejeni pa pod njo. Vir: [2]. 4
5 Poroelastičnost je teorija kontinuumov o poroznih materialih. Proučuje elastično matriko (3D kos materiala), ki vsebuje med seboj povezane pore, nasičene z vodo ali drugo kapljevino ali celo pline. Opazujemo porozen material, ko je ta izpostavljen obremenitvam. Elastična matrika se deformira, kar vodi do volumskih (prostorninskih) sprememb v materialu, porah in tekočini. Prisotnost vode utrdi material in hkrati povzroči tekočinski tok med področji z različnim tlakom. Upoštevati moramo tudi viskoznost. Za opis najpomembnejših lastnosti zadostuje že najenostavnejši model. To je klasični linearni Biotov model (Biot Diffusion-Deformation Model) s tekočinskim tokom in deformacijami poroznega materiala, popolnoma nasičenega s tekočino (ni praznih por, vse so napolnjene). Formiral ga je ameriški fizik belgijskega rodu Maurice Anthony Biot ( ). Ta model je neposredna posledica kombinacije zakona o ohranitvi mase tekočine, Darcyjevega zakona za laminarni tok in Hookovega zakona za elastične deformacije [3]. V Biotovem modelu je pomembna ustrezna sklopitev med tekočinskim tlakom in napetostjo v materialu. Sklopitev trdnina-tekočina povzroči, da sprememba v napetosti povzroči spremembo v tekočinskem tlaku oziroma vpliva na tok tekočine. Zaradi sklopitve tekočinatrdnina tudi spremembe v tlaku tekočine povzročijo spremembo v napetosti materiala. Velikost sklopitve je odvisna od stisljivosti elastične matrike, stisljivosti samih por, stisljivosti zrn materiala, stisljivosti tekočine in poroznosti materiala. 2.1 Biotov model v eni dimenziji Najprej pride na vrsto enodimenzionalna oblika Biotovega modela [3]. Napetost celotne elastične matrike je vsota tlaka v porah in efektivne napetosti (slika 2): σ = σ eff + p. (1) Na tektonski prelomnici se napetost veča. Med potresom se napetost sprosti in pride do deformacije materiala. Na spremembo napetosti najprej reagira tekočina. Spremembo napetosti celotnega sistema opišemo: σ + σ = σ eff + p + p. (2) Tlačna sprememba povzroči tok tekočine iz predelov s presežkom tlaka v dele z manjšim tlakom. Ta tok sčasoma povzroči zmanjšanje presežka tlaka tekočine. Presežek celotne napetosti ostaja enak, ker ga podaja zunanja deformacija. Ker tekočinski tlak upade, se za ohranitev celotne napetosti poveča efektivna napetost: σ + σ = σ eff + σ eff + p. (3) Vodni tlak se ne vrne nujno za natančno enako vrednost kot pred potresom. V tem primeru pride do trajnih sprememb v vodnem tlaku v porah in tudi do trajnih sprememb v nivoju vode v vodnjakih. 5
6 Slika 2: Celotna napetost (σ T ) je uravnovešena z napetostjo trdne matrik (σ e ) in tlaka tekočine (P W ). Vir: [4]. Če je celotna napetost konstantna, potem lahko zapis (1) diferenciramo in dobimo: oziroma dσ = dσ eff + dp = 0 (4) dσ eff = dp = ρgdh. (5) V hidrogeologiji so mnogi zakoni fenomenološki [5]. Eden od njih je Darcyjev zakon, ki opisuje tok tekočine skozi porozen material, ki ga žene tlačni gradient. Darcyjev tok (slika 3) je definiran kot: Q = κa (P b P a ), (6) µ L kjer sta P a in P b tlaka v točkah a in b na sliki 3, κ prepustnost (enota: m 2 ; eksperimentalno določen za razne materiale ; sorazmerno s kvadratom efektivne velikosti por) in µ dinamična kg viskoznost (uporabljeno v mehaniki kontinuumov; enota: ms ). Enačbo na obeh straneh delimo z velikostjo površine A. Enačbo (12) preoblikujemo v: kjer je q gostota volumskega toka. q = κ P, (7) µ Slika 3: Definicija količin, ki jih uporabljamo pri opisu toka v porozni kamnini. Vir: [5]. Biotov model, za katerega smo do zdaj napisali že veliko enačb, se da napisati še bolj preprosto [3]. Dejansko se da opisati ključne lastnosti med izotropnimi volumskimi spremembami in napetostmi z le dvema enačbama. Definiramo relativno spremembo volumna 6
7 elastične matrike (ε) in porast vsebnosti tekočine, to je porast količine vode v elastični matriki (ξ): ε = dv s V s ; ξ = m v m v0 ρ v0. (8) Odvisnost teh dveh količin od efektivne napetosti in tekočinskega tlaka zapišemo na naslednji način: ε = a 11 σ eff + a 12 p (9) oziroma matrično ξ = a 21 σ eff + a 22 p (10) (ε, ξ) = A(σ eff, p), (11) kjer so a ij elementi matrike A. Posamezne elemente dobimo kot odvode po σ eff ali p: a 11 = dɛ dσ eff p=konst = 1 K = β s. (12) Koeficient a 11 je torej stisljivost materiala v osušenem (angleško drained) stanju. Podobno določimo koeficienta a 12 in a 21 : a 12 = dε dp σ=konst = 1 H = β p (13) a 21 = dξ dσ eff p=konst = 1 H = β p, (14) ki sta enaka, kar sledi iz Onsager-Kasimirjevih relacij, da morajo biti mešani odvodi termodinamskega potenciala med seboj enaki. 1 H je poroelastični razteznostni koeficent, ki ga v običajni teoriji elastičnosti ni. Preostane še zadnji koeficient: a 22 = dξ dp σ=konst = 1 R = β p + nβ v = S σ, (15) ki ga imenujemo koeficient neomejene specifične zaloge. Enačbe (8) - (15) opisujejo medsebojni vpliv materiala in tekočine v porah. Efektivna napetost σ eff deluje praviloma le na snov in tekočinski tlak p le na tekočino. Križna narava koeficientov vmesne matrike A iz enačbe (11) nam pove, da efektivna napetost posredno vpliva tudi na tekočino. Prav tako tekočinski tlak vpliva poleg tekočine tudi na material. Naravo te sklopitve opišejo elementi matrike A, definirani v enačbah (12) - (15). Prvi člen a 11 je po pričakovanjih enostaven, saj opisuje vpliv efektivne napetosti na material. Člen a 12 opisuje vpliv tekočinskega tlaka na material in člen a 21 vpliv efektivne napetosti na tekočino. Oba lahko enačimo z na prvi pogled nenavadno količino, ki jo imenujemo stisljivost por: β p = 1 V p dv p dσ eff. Sprememba volumna por je vsota spremembe volumna tekočine in materiala in je posledica sklopitve med tekočinskim tlakom in napetostjo materiala. Zadnji člen a 22 opisuje vpliv tekočinskega tlaka na tekočino. Pričakovali bi, da bo ta enostaven in podoben a 11, vendar rezultat v enačbi (15) vsebuje dva člena: eden je že prej obrazložena stisljivost por, druga pa vključuje stisljivost tekočine. Količino tekočine v porah lahko povečamo na dva načina: ali tekočinski tlak razširi pore, poveča njihov volumen in s tem vpliva na material ali pa dejansko stisne tekočino v porah in nastane več prostora za tekočino. Člen a 22 vključuje oba vpliva. Oba skupaj povečata možno količino tekočine, ki je lahko shranjena v določeni matriki. Zato se imenuje koeficient neomejene specifične zaloge. 7
8 2.2 Biotov model v treh dimenzijah V treh dimenzijah se stvari zapletejo (slika 4). Slika 4:Neizotropna deformacija vodi v anizotropne lastnosti snovi, ki opis zapletejo. Vir: [4]. Porozne trdnine se zaradi napetosti deformirajo, zaradi česar se vodni tlak v porah spremeni. Osnovna teorija poroelastičnosti opisuje povezavo med spremembami napetosti p ij (negativen p ij pomeni stiskanje), deformacijami u ij, tlakom tekočine v porah P in snovnimi lastnostmi materiala. Popolni opis in diskusija presegata časovni okvir seminarja, zato si oglejmo le najpreprostejšo obliko [6]. Vzemimo izotermen, linearen, izotropen poroelastičen material. Material se na napetost p ij odzove z deformacijo u ij : u ij = 1 [p ij ν ] 2G 1 + ν p kkδ ij + α 3K P δ ij, (16) kjer je G strižni modul, K elastični volumski modul, ν Poissonovo razmerje in α Biot- Willisov koeficient. Če odmislimo drugi člen na desni strani enačbe, prepoznamo enačbo Hookove elastičnosti, ki smo jo izpeljali pri Mehaniki Kontinuumov (enačba v skripta Rudi Podgornik: Mehanika kontinuov, 2002). Drugi člen opisuje prispevek tekočine v porah materiala k celotni deformaciji. Tlak učinkuje izotropno, intenziteto vpliva tlaka na elastično matriko pa umerita koeficienta α in K. Formalna definicija Biot-Willisovega koeficienta je: α = 1 K K S, (17) kjer je K S elastični volumski modul trdnine. Vidimo torej, da je α brezdimenzijski koeficient in da predstavlja razmerje med stisljivostjo por in stisljivostjo tekočine in tako pomeni razmerje med volumnom vode, ki je iztisnjena iz materiala, in celotno spremembo volumna zaradi obremenitve vse pri konstantnem tekočinskem tlaku. Porast (inkrement) vsebnosti tekočine ξ (uporabljali smo ga že v enačbah (14) - (21) in pomeni spremembo v masi tekočine na enoto volumna, deljeno z gostoto tekočine v referenčnem stanju) je v treh dimenzijah enaka: ξ = α 3K σ kk + α KB P, (18) kjer je B Skemptonov koeficient, ki je še en pomemben koeficient teorije poroelastičnosti. Definiran je kot razmerje med induciranim tlakom v porah in obremenitvijo, s katero se snov odzove na tlak, vse pri privzetku, da so vse pore polne tekočine. 8
9 Skemptonov B koeficient ima še eno definicijo: B = K u K αk u, (19) kjer je K u elastični volumski modul materiala v neizsušenem (angleško undrained) stanju. Skemptonov koeficient ima vrednost med 0 in 1. Materiali s porami polnimi plinov imajo to vrednost blizu 0, kompaktni materiali med 0,5 in 0,9, nečvrsti materiali, tudi če so nasičeni s tekočino, blizu 1. Skemptonov koeficient je v zvezi s prepustnostjo κ. 2.3 Modeliranje Bolj zapletene teoretične napovedi zahtevajo uporabo računalniških modelov, ki se jim bomo zaradi prevelikega obsega snovi ognili. Navedimo le najpomembnejše značilnosti: če je model enostaven oziroma vsebuje majhno število vhodnih parametrov, potem lahko opiše večje število primerov, kjer so bili med potresi dokumentirani tudi hidrološki pojavi. Slaba stran njegove enostavnosti je, da ima napoved takšnega modela manjšo natančnost. Če bi hoteli, da imajo napovedi večjo natančnost, bi morali uporabiti bolj zapletene modele, ki pa morajo biti prilagojeni lokalnim razmeram, ki so bile prisotne med samim potresom [1]. Diagram na sliki 5 je rezultat enostavnega modeliranja z uporabo Biotovega teoretičnega ozadja. Kot je razvidno s slike 5, takšen model lahko pojasni večino hidroloških pojavov, vendar obstajajo izjeme. Za pojasnitev teh bi potrebovali bolj podroben model, ki pa ga verjetno ne bi mogli uporabiti na drugem področju oziroma za drug primer, saj bi imel zaradi lokalnega značaja omejeno veljavnost. Model, ki je bil uporabljen v primeru potresa z magnitudo 6,5 na Islandiji leta 2000, je bil uporaben tudi pri nekaterih drugih potresih, na primer za potres Tokachi-oki z magnitudo 8,0 na Japonskem leta A ko so ga hoteli uporabiti na podatkih, pridobljenih za potres Chi-Chi z magnitudo 7,5 na Tajvanu leta 1999 ali za potres z magnitudo 9 na Sumatri leta 2004, so bili dejanski hidrološki pojavi v nasprotju z napovedmi, predvidenimi iz seizmoloških izmerkov [7]. Slika 5: posledice potresa na Islandiji iz leta 2000 z močjo 6,5 po Richterju. Predvidene (barvasta območja) in opažene (črne in bele pike) koseizmične spremembe v nivoju vode. Črne pike ponazarjajo porast, bele upad nivoja vode. Bela črta ponazarja površinski prelom. Vir: [7]. 9
10 3 Dejanski primer odziva vodnjakov na bližnji potres Idealna priložnost za oceno modelov, ki opisujejo ko- in post-seizmične nivoje vode, se je pojavila ob potresu 21. septembra 1999 blizu vasi Chi-Chi na osrednjem Tajvanu [8]. Leta 1992 je bilo na oddaljenosti 2-50 km od epicentra potresa leta 1999 nameščenih 73 enakomerno razporejenih hidroloških postaj, skupno 188 vodnjakov, opremljenih z analognimi in digitalnimi merilniki višine gladine. V vsaki hidrološki postaji je bilo 1-5 vodnjakov z globino od metrov. Prvotni vzrok za izgradnjo tako obsežnega merilnega sistema vodnjakov je bil nadzorovati podtalnico v porečju reke Choshui. Zaradi industrijskih razlogov je v zadnjih tridesetih letih nivo podtalnice upadel. Gosta merilna mreža je sistematično beležila obsežno količino podatkov. Digitalni merilniki so beležili višino gladine vsako uro, analogni pa neprestano s časovno resolucijo 3-5 minut. V bližini je bila tudi gosta mreža širokopasovnih seizmoloških opazovalnic, ki je beležila gibanje tal. V preteklosti so ti merilniki izmerili razlike predvsem zaradi črpanja za industrijske namene in zaradi pritoka vode zaradi dežja. Amplituda nihanja gladine zaradi teh vzrokov so bile do decimetra s periodo nihanja do ene ure. Od 179 vodnjakov jih je med potresom beležilo spremembe 157. Ostali niso delovali ali pa so bili prehudo poškodovani med potresom. Od teh 179 vodnjakov jih je 67 namerilo koseizmične spremembe višine gladine več kot en meter. Največja sprememba je bila 11,1m. Slika 6: Shema mreže vodnjakov v porečju reke Choshui v bližini epicentra potresa Chi-Chi 1999, Tajvan. Vir: [8]. 10
11 Vodnjaki, ki so posredovali podatke, so vodili v več rezervoarjev podtalnice in so bili različno oddaljeni od prelomnice. Vodnjak JS, od prelomnice oddaljen 2 km (globina metrov), ki je kazal razmere v delno omejenem vodonosniku, je za nivo podtalnice pokazal koseizmičen, stopničast upad za 7,12 m (digitalen izmerek) oziroma 6,9 m (analogen). Vodnjak YL, oddaljen od prelomnice za 13 km (globina metrov), ki je kazal razmere v popolnoma omejenem vodonosniku, je pokazal izrazito drugačen vzorec koseizmičnih sprememb nivoja podtalnice: koseizmičen stopničast vzpon za 6,55 m (digitalen izmerek) oziroma 6,5 m (analogen izmerek). Ta vodnjak je lociran v področju nekompaktnih sedimentov. Vodnjak TC (globina 50 metrov) je nadzoroval stanje podtalnice v neomejenem vodonosniku. Ta vodnjak je bil od prelomnice oddaljen 13 km in se je obnašal precej drugače kot prej omenjena vodnjaka. Medtem ko je digitalni merilnik izmeril vzpon v amplitudi za 0,2 metra, je analogni pokazal 1,4 metra. V tem vodnjaku je bilo mogoče videti tudi osciliranje vodne gladine, ki ima precej manjšo časovno periodo kot samo variiranje višine globine. V vodnjaku TC je analogni merilnik zaznal oscilacijo gladine 6,2 m. Po osciliranju se je nivo vode vrnil v stanje pred potresom že po dvajsetih minutah. Po potresu so bile opažene poseizmične spremembe. Gladina vode v vodnjakih se je vračala nazaj na prvotno stanje v različno dolgih časih. Vodnjak TC, ki je kazal stanje v neomejenem vodonosniku, se je vrnil v prvotno stanje že po nekaj urah. Vodnjak YL (delno omejen vodonosnik) je potreboval za vrnitev v prvotno stanje nekaj dni. Vodnjak JS (popolnoma omejen vodonosnik) je potreboval več tednov. 4 Vodnjaki kot seizmometri Uporaba vodnjakov kot seizmometrov ne omogoča natančnega vpogleda v intenziteto in lokacijo nastanka potresa, lahko pa morda napove bližajočo se tektonsko dejavnost [1]. Obstaja povratna zveza med hidrološkimi pojavi in potresi. Prisotnost vode v materialu, spremembe v njeni količini na površju ali pod površjem lahko vpliva na pojavljanje potresov. Umetno črpanje vode v podzemlje, kot počnejo pri naftnih vrtinah in plinskih poljih, je dober primer spremembe vodnega tlaka, ki utegne vplivati na seizmičnost. Podobno deluje tudi črpanje vode iz podzemlja. Splošno dejstvo, do katerega so prišle mnoge raziskave, je, da so potrebne zelo majhne spremembe v napetosti, da se sprožijo potresi. 5 Primeri posledic dinamičnih obremenitev Za konec omenimo še pojave, ki so posledica dinamičnih obremenitev [1]. Utekočinjanje tal (angleško liquefaction) Zelo slikovit je pojav, kjer prsti izgubijo svojo rigidnost in postanejo kvazi-tekoče. V nasutem materialu ste vzpostavijo takoimenovane napetostne niti, po katerih se razporedijo napetosti, povzročene zaradi lastne teže in zunanjih tlakov. Potresna motnja povzroči, da se posamezni gradniki materiala zasukajo in premaknejo, dokler se ne vzpostavi novo ravnovesno stanje. Če je prazen prostor med gradniki napolnjen z vodo, potem se čas, ki ga gradniki porabijo za vzpostavitev novega ravnovesja, zaradi viskoznosti tekočine poveča. Med tem časom gradniki med seboj niso v stiku in plavajo v tekočini. Skupna zmes materiala in vode posledično izgubi strižne lastnosti in se obnaša kot tekočina. 11
12 Utekočinjanje tal je velika nevarnost za zgradbe, ker temelji izgubijo vso podporo. Večina utekočinjanja se zgodi blizu prelomnic, so pa znani primeri tudi precej dlje od epicentra. Blatni vulkani Blatni vulkani so še en pojav, ki se zgodi zaradi potresov in ga zato skušajo uporabiti za proučevanje interakcije med potresi in hidrologijo. Pojavijo se lahko tudi en dan po potresu. Slaba stran je, da so ponavadi podatki o blatnih vulkanih preslabi in premalo številni. Nujni pogoj za vulkane je utekočinjenje materiala. Utekočinjanje tal je podoben pojav, vendar se pripeti v plitvem področju (v globini nekaj deset metrov). Blatni vulkani so lahko visoki nekaj centimetrov do več sto metrov in utegnejo imeti premer več kilometrov. Gejzirji Potresi ne povzročijo samega pojava gejzirjev, lahko pa spremenijo frekvenco njihovih izbruhov. Omenili smo že, da se vodo črpa v podzemlje zaradi več razlogov (črpanje nafte, gretje vode z geotermalnim virom). Ta voda lahko pronica v material. Vdor vode oziroma sprememba v količini vode v porah materiala ne pomeni nujno trajne spremembe. Nove razmere lahko le začasno spremenijo fizične lastnosti materiala, vse dokler novo stanje ni stabilizirano, vendar se v tej dobi prilagajanja na novo količino vode lahko ravno pripetijo potresi, ki se zaradi nestabilnega stanja okrepijo (lahko tudi oslabijo). 6 Zaključek Pogledali smo si osnove hidrologije in zapisali glavne zakonitosti opisa statičnih hidroloških sprememb. Opisu dinamičnih sprememb smo se ognili, saj je presegal vsebinski in časovni okvir seminarske naloge. Definirali smo najenostavnejšo obliko Biotovega modela, ki je osnova vseh predstavljenih hidroloških zakonitosti. Osredotočili smo se na lastnosti medsebojnega vpliva materiala in tekočine, tako imenovane sklopitve efektivne napetosti materiala in tekočinskega tlaka tekočine, s katerimi je možno opisati pronicanje vode skozi material. Omenili smo, kakšen vpliv ima črpanje vode v podzemlje oziroma izčrpavanje vode iz podzemlja na lokalno seizmičnost na različnih področjih. Spoznali smo, da je med hidrološkimi in seizmološkimi pojavi povezava in da se hidrološke spremembe utegnejo pojaviti celo pred seizmičnimi, kar je glavni motiv proučevanja teh pojavov. Kljub mnogim raziskavam in mnogim razvitim modelom znanstvenikom še ni uspelo dovolj zanesljivo povezati hidroloških sprememb in sprožitve potresov, da bi bilo to mogoče uporabiti za napovedovanje potresov. Mnogo hidroloških učinkov se ob potresih ponekod pojavi, spet drugod pa jih ni opaziti, tako da jih je težko nedvoumno povezati. 12
13 7 Viri [1] Treatise on Geophysics, vol.4: Earthquake seismology, Elserier, 2007, 700 str. [2] (Preneseno: ; ogled: ) [3] (Preneseno: ; ogled: ) [4] Kevin M. Hiscock, Hydrogeology: principles and practice; Malden, Oxford, Carlton: Blackwell, 2007 [5] (Ogled: ) [6] J.R. Rice: Elasticity of Fluid-Infiltrated Porous Solids (Poroelasticity) (Preneseno s Porous-Solids-(Poroelasticity).html; ogled ) [7] Jonsson S, Segall P, Pedersen R, and Bjornsson G; Post-earthquake ground movements correlated to pore-pressure transients, 2003; Nature 424: [8] Changes of Groundwater Level due to the 1999 Chi-Chi Earthquake in the Choshui River Alluvial Fan in Taiwan, by Yeeping Chia, Yuan-Shian Wang, Jessie J. Chiu, and Chen-Wuing Liu; Bulletin of the Seismological Society of America, 91, 5, pp , October
TOPLJENEC ASOCIIRA LE V VODNI FAZI
TOPLJENEC ASOCIIRA LE V VODNI FAZI V primeru asociacij molekul topljenca v vodni ali organski fazi eksperimentalno določeni navidezni porazdelitveni koeficient (P n ) v odvisnosti od koncentracije ni konstanten.
More informationENAČBA STANJA VODE IN VODNE PARE
ENAČBA STANJA VODE IN VODNE PARE SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU JEDRSKA TEHNIKA IN ENERGETIKA TAMARA STOJANOV MENTOR: IZRED. PROF. DR. IZTOK TISELJ NOVEMBER 2011 Enačba stanja idealni plin: pv = RT p tlak,
More informationAttempt to prepare seasonal weather outlook for Slovenia
Attempt to prepare seasonal weather outlook for Slovenia Main available sources (ECMWF, EUROSIP, IRI, CPC.NCEP.NOAA,..) Two parameters (T and RR anomally) Textual information ( Met Office like ) Issued
More informationIZRAČUN MEMBRANSKE RAZTEZNE POSODE - "MRP" za HLADNOVODNE SISTEME (DIN 4807/2)
IZPIS IZRAČUN MEMBRANSKE RAZTEZNE POSODE - "MRP" za HLADNOVODNE SISTEME Izhodiščni podatki: Objkt : Vrtc Kamnitnik Projkt : PZI Uporaba MRP : Črpalna vrtina Datum : 30.8.2017 Obdlal : Zupan Skupna hladilna
More informationMultipla korelacija in regresija. Multipla regresija, multipla korelacija, statistično zaključevanje o multiplem R
Multipla koelacia in egesia Multipla egesia, multipla koelacia, statistično zaklučevane o multiplem Multipla egesia osnovni model in ačunane paametov Z multiplo egesio napoveduemo vednost kiteia (odvisne
More informationKRAJEVNA SPREMENLJIVOST NIHANJA TAL OB POTRESU Spatial variability of earthquake ground motion
KRAJEVNA SPREMENLJIVOST NIHANJA TAL OB POTRESU Spatial variability of earthquake ground motion Izidor Tasič* UDK 550.344.094.3 Povzetek Krajevna spremenljivost nihanja tal ob potresu oziroma krajevno različno
More informationReševanje problemov in algoritmi
Reševanje problemov in algoritmi Vhod Algoritem Izhod Kaj bomo spoznali Zgodovina algoritmov. Primeri algoritmov. Algoritmi in programi. Kaj je algoritem? Algoritem je postopek, kako korak za korakom rešimo
More informationMICROWAVE PLASMAS AT ATMOSPHERIC PRESSURE: NEW THEORETICAL DEVELOPMENTS AND APPLICATIONS IN SURFACE SCIENCE
UDK621.3:(53+54+621 +66), ISSN0352-9045 Informacije MIDEM 38(2008)4, Ljubljana MICROWAVE PLASMAS AT ATMOSPHERIC PRESSURE: NEW THEORETICAL DEVELOPMENTS AND APPLICATIONS IN SURFACE SCIENCE T. 8elmonte*,
More informationJEDRSKA URA JAN JURKOVIČ. Fakulteta za matematiko in fiziko Univerza v Ljubljani
JEDRSKA URA JAN JURKOVIČ Fakulteta za matematiko in fiziko Univerza v Ljubljani Natančnost časa postaja vse bolj uporabna in pomembna, zato se rojevajo novi načini merjenja časa. Do danes najbolj natančnih
More informationIzkoriščanje energije morja
Oddelek za fiziko Seminar Ia - 1. letnik, II. stopnja Izkoriščanje energije morja Avtor: Saša Hrka Mentor: prof. dr. Boštjan Golob Ljubljana, januar 2015 Povzetek V seminarju so predstavljeni različni
More informationCveto Trampuž PRIMERJAVA ANALIZE VEČRAZSEŽNIH TABEL Z RAZLIČNIMI MODELI REGRESIJSKE ANALIZE DIHOTOMNIH SPREMENLJIVK
Cveto Trampuž PRIMERJAVA ANALIZE VEČRAZSEŽNIH TABEL Z RAZLIČNIMI MODELI REGRESIJSKE ANALIZE DIHOTOMNIH SPREMENLJIVK POVZETEK. Namen tega dela je prikazati osnove razlik, ki lahko nastanejo pri interpretaciji
More informationENERGY AND MASS SPECTROSCOPY OF IONS AND NEUTRALS IN COLD PLASMA
UDK621.3:(53+54+621 +66), ISSN0352-9045 Informaclje MIDEM 3~(~UU8)4, Ljubljana ENERGY AND MASS SPECTROSCOPY OF IONS AND NEUTRALS IN COLD PLASMA Marijan Macek 1,2* Miha Cekada 2 1 University of Ljubljana,
More informationCalculation of stress-strain dependence from tensile tests at high temperatures using final shapes of specimen s contours
RMZ Materials and Geoenvironment, Vol. 59, No. 4, pp. 331 346, 2012 331 Calculation of stress-strain dependence from tensile tests at high temperatures using final shapes of specimen s contours Določitev
More informationDavis formations are considbeen
A Darcian Model for the Flow of Big Spring and the hydraulic head in the Ozark aquifer, Missouri, USA Darcyjev model toka na izviru Big Spring in hidravlične višine v vodonosniku Ozark, Missouri, ZDA COBISS:
More informationOdgovor rastlin na povečane koncentracije CO 2. Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin
Odgovor rastlin na povečane koncentracije CO 2 Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin Spremembe koncentracije CO 2 v atmosferi merilna postaja Mauna Loa, Hawaii. koncentracija CO 2 [μmol mol -1 ]
More informationModeling and Control of Instabilities in Combustion Processes Modeliranje in upravljanje nestabilnosti v procesih zgorevanja
Izvirni znanstveni članek TEHNIKA - nestabilni termoakustični procesi zgorevanja Datum prejema: 30. julij 2014 ANALI PAZU 4/ 2014/ 1: 34-40 www.anali-pazu.si Modeling and Control of Instabilities in Combustion
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA POLONA ŠENKINC REŠEVANJE LINEARNIH DIFERENCIALNIH ENAČB DRUGEGA REDA S POMOČJO POTENČNIH VRST DIPLOMSKO DELO
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA POLONA ŠENKINC REŠEVANJE LINEARNIH DIFERENCIALNIH ENAČB DRUGEGA REDA S POMOČJO POTENČNIH VRST DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
More informationDetermining the Leakage Flow through Water Turbines and Inlet- Water Gate in the Doblar 2 Hydro Power Plant
Elektrotehniški vestnik 77(4): 39-44, 010 Electrotechnical Review: Ljubljana, Slovenija Določanje puščanja vodnih turbin in predturbinskih zapornic v hidroelektrarni Doblar Miha Leban 1, Rajko Volk 1,
More informationTopographic setting, proximity to the rivers and technical factor influence on the well yield of the dolomite aquifers in Slovenia
RMZ - Materials and Geoenvironment, Vol. 53, No. 4, pp. 455-466, 2006 455 Topographic setting, proximity to the rivers and technical factor influence on the well yield of the dolomite aquifers in Slovenia
More informationIzmenični signali moč (17)
Izenicni_signali_MOC(17c).doc 1/7 8.5.007 Izenični signali oč (17) Zania nas potek trenutne oči v linearne dvopolne (dve zunanji sponki) vezju, kjer je napetost na zunanjih sponkah enaka u = U sin( ωt),
More informationNelinearna regresija. SetOptions Plot, ImageSize 6 72, Frame True, GridLinesStyle Directive Gray, Dashed, Method "GridLinesInFront" True,
Nelinearna regresija In[1]:= SetOptions ListPlot, ImageSize 6 72, Frame True, GridLinesStyle Directive Gray, Dashed, Method "GridLinesInFront" True, PlotStyle Directive Thickness Medium, PointSize Large,
More informationTestiranje programov za račun vodnega udara in uporaba na realnem primeru derivacijske hidroelektrarne
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Univerzitetni program Gradbeništvo, Hidrotehniška
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA SAŠO ZUPANEC MAX-PLUS ALGEBRA DIPLOMSKO DELO
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA SAŠO ZUPANEC MAX-PLUS ALGEBRA DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA MATEMATIKO IN RAČUNALNIŠTVO SAŠO ZUPANEC Mentor:
More information2A skupina zemeljskoalkalijske kovine
1. NALOGA: V ČEM SE RAZLIKUJETA BeO IN MgO? 1. NALOGA: ODGOVOR Elementi 2. periode (od Li do F) se po fizikalnih in kemijskih lastnostih (diagonalne lastnosti) znatno razlikujejo od elementov, ki so v
More informationDesigning a national groundwater quantity monitoring network on groundwater bodies with alluvial aquifers in Slovenia
RMZ Materials and Geoenvironment, Vol. 54, No. 2, pp. 235-246, 2007 235 Designing a national groundwater quantity monitoring network on groundwater bodies with alluvial aquifers in Slovenia Načrtovanje
More information(Received )
79 Acta Chim. Slov. 1997, 45(1), pp. 79-84 (Received 28.1.1999) THE INFLUENCE OF THE PROTEINASE INHIBITOR EP475 ON SOME MORPHOLOGICAL CHARACTERISTICS OF POTATO PLANTS (Solanum tuberosum L. cv. Desirée)
More informationUNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Zaključna naloga Uporaba logistične regresije za napovedovanje razreda, ko je število enot v preučevanih razredih
More informationLASTNOSTI SEIZMOLOŠKE OPREME DRŽAVNE MREŽE POTRESNIH OPAZOVALNIC Characteristics of seismic equipment in the Seismic Network of Slovenia
LASTNOSTI SEIZMOLOŠKE OPREME DRŽAVNE MREŽE POTRESNIH OPAZOVALNIC Characteristics of seismic equipment in the Seismic Network of Slovenia Izidor Tasič* UDK 55.34.44 Povzetek Amplitude nihanj tal zaradi
More informationDinamika fluidov. Laminarni in turbulentni tok Viskoznost tekočin Faktor trenja h f
inamika luidov Laminarni in turbulentni tok Viskoznost tekočin Faktor trenja h 1 Energijska bilanca: Celokupna energijska bilanca procesa: W 1 + U 1 + K 1 = W + U + K F + M + T Bernoulijeva enačba Enačba
More informationMECHANICAL EFFICIENCY, WORK AND HEAT OUTPUT IN RUNNING UPHILL OR DOWNHILL
original scientific article UDC: 796.4 received: 2011-05-03 MECHANICAL EFFICIENCY, WORK AND HEAT OUTPUT IN RUNNING UPHILL OR DOWNHILL Pietro Enrico DI PRAMPERO University of Udine, Department of Biomedical
More informationBaroklina nestabilnost
Baroklina nestabilnost Navodila za projektno nalogo iz dinamične meteorologije 2012/2013 Januar 2013 Nedjeljka Zagar in Rahela Zabkar Naloga je zasnovana na dvoslojnem modelu baroklinega razvoja, napisana
More informationMeritve Casimirjevega efekta z nanomembranami
Oddelek za fiziko Seminar a -. letnik, II. stopnja Meritve Casimirjevega efekta z nanomembranami avtor: Žiga Kos mentor: prof. dr. Rudolf Podgornik Ljubljana, 29. januar 203 Povzetek V tem seminarju bo
More informationSIMETRIČNE KOMPONENTE
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko SIMETRIČNE KOMPONENTE Seminarska naloga pri predmetu Razdelilna in industrijska omrežja Poročilo izdelala: ELIZABETA STOJCHEVA Mentor: prof. dr. Grega Bizjak,
More informationNUMERICAL SIMULATION OF THE PROGRESSIVE DAMAGE TO FRC PANELS DUE TO SHOCK LOADING
UDK 539.4:519.6 ISSN 1580-949 Izvirni znanstveni ~lanek MTAEC9, 39(3)77(005) NUMERICAL SIMULATION OF THE PROGRESSIVE DAMAGE TO FRC PANELS DUE TO SHOCK LOADING NUMERI^NI MODEL NARA[^AJO^E PO[KODBE FRC-PANELOV
More informationOPTIMIRANJE IZDELOVALNIH PROCESOV
OPTIMIRANJE IZDELOVALNIH PROCESOV asist. Damir GRGURAŠ, mag. inž. str izr. prof. dr. Davorin KRAMAR damir.grguras@fs.uni-lj.si Namen vaje: Ugotoviti/določiti optimalne parametre pri struženju za dosego
More informationMakroekonomija 1: 4. vaje. Igor Feketija
Makroekonomija 1: 4. vaje Igor Feketija Teorija agregatnega povpraševanja AD = C + I + G + nx padajoča krivulja AD (v modelu AS-AD) učinek ponudbe denarja premiki vzdolž krivulje in premiki krivulje mikro
More informationNIKJER-NIČELNI PRETOKI
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ALJA ŠUBIC NIKJER-NIČELNI PRETOKI DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Dvopredmetni učitelj: matematika - računalništvo ALJA
More informationSOLITONSKI SNOVNI VALOVI V BOSE-EINSTEINOVIH KONDENZATIH
SOLITONSKI SNOVNI VALOVI V BOSE-EINSTEINOVIH KONDENZATIH TINA ARH Fakulteta za matematiko in fiziko Univerza v Ljubljani Članek obravnava solitonske snovne valove v Bose-Einsteinovih kondenzatih. Na začetku
More informationSimulation of multilayer coating growth in an industrial magnetron sputtering system
RMZ Materials and Geoenvironment, Vol. 57, No. 3, pp. 317 330, 2010 317 Simulation of multilayer coating growth in an industrial magnetron sputtering system Simulacija rasti večplastnih prevlek v industrijski
More informationLinearne enačbe. Matrična algebra. Linearne enačbe. Linearne enačbe. Linearne enačbe. Linearne enačbe
Sistem linearnih enačb Matrična algebra Oseba X X X3 B A.A. 3 B.B. 7 C.C. Doc. dr. Anja Podlesek Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Študijski program prve stopnje Psihologija
More informationmatematika + biologija = sistemska biologija? Prof. Dr. Kristina Gruden Prof. Dr. Aleš Belič Doc. DDr. Jure Ačimovič
matematika + biologija = sistemska biologija? Prof. Dr. Kristina Gruden Prof. Dr. Aleš Belič Doc. DDr. Jure Ačimovič Kaj je sistemska biologija? > Razumevanje delovanja organizmov sistemska biologija =
More informationUNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE. Kvadratne forme nad končnimi obsegi
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Zaključna naloga Kvadratne forme nad končnimi obsegi (Quadratic Forms over Finite Fields) Ime in priimek: Borut
More informationOA07 ANNEX 4: SCOPE OF ACCREDITATION IN CALIBRATION
OA07 ANNEX 4: SCOPE OF ACCREDITATION IN CALIBRATION Table of contents 1 TECHNICAL FIELDS... 2 2 PRESENTING THE SCOPE OF A CALIBRATION LABOORATORY... 2 3 CONSIDERING CHANGES TO SCOPES... 6 4 CHANGES WITH
More informationIskanje najcenejše poti v grafih preko polkolobarjev
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Veronika Horvat Iskanje najcenejše poti v grafih preko polkolobarjev DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE
More informationUniverza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko. Oddelek za fiziko. Seminar - 3. letnik, I. stopnja. Kvantni računalniki. Avtor: Tomaž Čegovnik
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Oddelek za fiziko Seminar - 3. letnik, I. stopnja Kvantni računalniki Avtor: Tomaž Čegovnik Mentor: prof. dr. Anton Ramšak Ljubljana, marec 01 Povzetek
More informationMerjenje difuzije z magnetno resonanco. Avtor: Jasna Urbanija Mentor: doc.dr.igor Serša
Merjenje difuzije z magnetno resonanco Avtor: Jasna Urbanija Mentor: doc.dr.igor Serša Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Februar 2005 1 Povzetek Pojav jedrske magnetne resonance omogoča
More informationHipohamiltonovi grafi
Hipohamiltonovi grafi Marko Čmrlec, Bor Grošelj Simić Mentor(ica): Vesna Iršič Matematično raziskovalno srečanje 1. avgust 016 1 Uvod V marsovskem klubu je želel predsednik prirediti večerjo za svoje člane.
More informationAERODINAMIKA AVTOMOBILA TESLA MODEL S. Dino Gačević
AERODINAMIKA AVTOMOBILA TESLA MODEL S Diplomski seminar na študijskem programu 1. stopnje Fizika Dino Gačević Mentor: doc. dr. Mitja Slavinec Somentorica: asist. Eva Klemenčič Zunanji delovni somentor:
More informationSolutions. Name and surname: Instructions
Uiversity of Ljubljaa, Faculty of Ecoomics Quatitative fiace ad actuarial sciece Probability ad statistics Writte examiatio September 4 th, 217 Name ad surame: Istructios Read the problems carefull before
More informationUNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE. O neeksaknotsti eksaktnega binomskega intervala zaupanja
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Zaključna naloga (Final project paper) O neeksaknotsti eksaktnega binomskega intervala zaupanja (On the inexactness
More informationUNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Zaključna naloga Uporaba Kalmanovega filtra pri vrednotenju izbranih finančnih instrumentov (Using Kalman filter
More informationMODELI CESTNEGA PROMETA
MODELI CESTNEGA PROMETA LUKA ŠEPEC Fakulteta za matematiko in fiziko Univerza v Ljubljani V članku so predstavljeni različni pristopi k modeliranju cestnega prometa. Najprej so predstavljene empirične
More informationVerifikacija napovedi padavin
Oddelek za Meteorologijo Seminar: 4. letnik - univerzitetni program Verifikacija napovedi padavin Avtor: Matic Šavli Mentor: doc. dr. Nedjeljka Žagar 26. februar 2012 Povzetek Pojem verifikacije je v meteorologiji
More informationUNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE. Ekstremne porazdelitve za odvisne spremenljivke
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Zaključna naloga Ekstremne porazdelitve za odvisne spremenljivke (Extremal Distributions for Dependent Variables)
More informationEvolucija dinamike Zemljine precesije
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko oddelek za fiziko Evolucija dinamike Zemljine precesije Avtor: Ivo Krajnik Ljubljana, 15. marec 2011 Povzetek Bistvo tega seminarja je v sklopu klasične
More information1 Ternik Primož - Zasebni raziskovalec, Bresterniška ulica 163, Bresternica
Izvirni znanstveni članek TEHNIKA numerične metode Datum prejema: 14. november 2016 ANALI PAZU 6/ 2016/ 1-2: 14-19 www.anali-pazu.si Evaporation of water droplets in the 1st stage of the ultrasonic spray
More informationPojav ostrih konic pri zamrzovanju vodnih kapljic
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Seminar Pojav ostrih konic pri zamrzovanju vodnih kapljic Avtor: Klemen Kelih Mentor: prof. dr. Gorazd Planinšič Ljubljana, 23. september 2013 Povzetek
More informationMIKROFLUIDIKA. Fakulteta za matematiko in fiziko Univerza v Ljubljani
MIKROFLUIDIKA MATIC NOČ Fakulteta za matematiko in fiziko Univerza v Ljubljani V članku je opisano področje mikrofluidike. Najprej so opisani osnovni fizikalni zakoni, ki veljajo za tekočine majhnih volumnov,
More informationUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO. Oddelek za matematiko in računalništvo MAGISTRSKA NALOGA. Tina Lešnik
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO Oddelek za matematiko in računalništvo MAGISTRSKA NALOGA Tina Lešnik Maribor, 2014 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO
More informationLocalization in Undrained Deformation
Localization in Undrained Deformation J. W. Rudnicki Dept. of Civil and Env. Engn. and Dept. of Mech. Engn. Northwestern University Evanston, IL 621-319 John.Rudnicki@gmail.com Fourth Biot Conference on
More informationŠtudijska smer Study field. Samost. delo Individ. work Klinične vaje work. Vaje / Tutorial: Slovensko/Slovene
UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Kvantna mehanika Course title: Quantum mechanics Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski program 1.stopnje Fizika First
More informationAKSIOMATSKA KONSTRUKCIJA NARAVNIH
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje: Predmetno poučevanje ŠPELA ZOBAVNIK AKSIOMATSKA KONSTRUKCIJA NARAVNIH ŠTEVIL MAGISTRSKO DELO LJUBLJANA, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
More informationRačunalniško simuliranje dinamike rotorjev Computer Simulation of the Dynamics of Rotors
STROJNIŠKI VESTNIK - JOURNAL OF MECHANICAL ENGINEERING, LJUBLJANA (42) 1996/9 10 1 Računalniško simuliranje dinamike rotorjev Computer Simulation of the Dynamics of Rotors Robert Cokan, Miha Boltežar,
More informationGEOMETRIJSKE FAZE V KVANTNI MEHANIKI
GEOMETRIJSKE FAZE V KVANTNI MEHANIKI LARA ULČAKAR Fakulteta za matematiko in fiziko Univerza v Ljubljani V članku so predstavljene geometrijske faze, ki nastopijo pri obravnavi kvantnih sistemov. Na začetku
More informationGeometrijske faze v kvantni mehaniki
Seminar 1-1. letnik, 2. stopnja Geometrijske faze v kvantni mehaniki Avtor: Lara Ulčakar Mentor: prof. dr. Anton Ramšak Ljubljana, november 2014 Povzetek V seminarju so predstavljene geometrijske faze,
More informationZnačilnice gonilnika radialne plinske turbine Rotor Characteristics of Radial Gas Turbine
UDK 621.438 Značilnice gonilnika radialne plinske turbine Rotor Characteristics of Radial Gas Turbine ALEŠ HRIBERNIK - ŽELIMIR DOBOVIŠEK V prispevku so predstavljene značilnice gonilnika turbine. Definirane
More informationUSING SIMULATED SPECTRA TO TEST THE EFFICIENCY OF SPECTRAL PROCESSING SOFTWARE IN REDUCING THE NOISE IN AUGER ELECTRON SPECTRA
UDK 543.428.2:544.171.7 ISSN 1580-2949 Original scientific article/izvirni znanstveni ~lanek MTAEC9, 49(3)435(2015) B. PONIKU et al.: USING SIMULATED SPECTRA TO TEST THE EFFICIENCY... USING SIMULATED SPECTRA
More informationActa Chim. Slov. 2003, 50,
771 IMPACT OF STRUCTURED PACKING ON BUBBE COUMN MASS TRANSFER CHARACTERISTICS EVAUATION. Part 3. Sensitivity of ADM Volumetric Mass Transfer Coefficient evaluation Ana akota Faculty of Chemistry and Chemical
More informationACTA BIOLOGICA SLOVENICA LJUBLJANA 2012 Vol. 55, [t. 1: 29 34
ACTA BIOLOGICA SLOVENICA LJUBLJANA 2012 Vol. 55, [t. 1: 29 34 Survey of the Lynx lynx distribution in the French Alps: 2005 2009 update Spremljanje razširjenosti risa v francoskih Alpah: 2005 2009 Eric
More informationRaziskave vpliva lokalne geolo{ke zgradbe na potresno nihanje tal in ranljivosti objektov z mikrotremorji
GEOLOGIJA 50/1, 65 76, Ljubljana 2007 doi:10.5474/geologija.2007.006 Raziskave vpliva lokalne geolo{ke zgradbe na potresno nihanje tal in ranljivosti objektov z mikrotremorji Study of the effects of local
More informationKatastrofalno zaporedje okvar v medsebojno odvisnih omrežjih
Katastrofalno zaporedje okvar v medsebojno odvisnih omrežjih Daniel Grošelj Mentor: Prof. Dr. Rudi Podgornik 2. marec 2011 Kazalo 1 Uvod 2 2 Nekaj osnovnih pojmov pri teoriji omrežij 3 2.1 Matrika sosednosti.......................................
More informationSaponification Reaction System: a Detailed Mass Transfer Coefficient Determination
DOI: 10.17344/acsi.2014.1110 Acta Chim. Slov. 2015, 62, 237 241 237 Short communication Saponification Reaction System: a Detailed Mass Transfer Coefficient Determination Darja Pe~ar* and Andreja Gor{ek
More informationNestacionarno prevajanje toplote in uporaba termografije v gradbeništvu
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Oddelek za fiziko Seminar I a - 1. letnik, II. stopnja Nestacionarno prevajanje toplote in uporaba termografije v gradbeništvu Avtor: Patricia Cotič
More informationUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO. Oddelek za matematiko in računalništvo DIPLOMSKO DELO.
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO Oddelek za matematiko in računalništvo DIPLOMSKO DELO Sabina Skornšek Maribor, 2012 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO
More informationActa Chim. Slov. 2000, 47, Macroion-macroion correlations in the presence of divalent counterions. Effects of a simple electrolyte B. Hrib
Acta Chim. Slov. 2000, 47, 123-131 123 Macroion-macroion correlations in the presence of divalent counterions. Effects of a simple electrolyte B. Hribar and V. Vlachy Faculty of Chemistry and Chemical
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO SEMINAR 2008/2009 HLAJENJE PLOŠČE S TURBULENTNIM CURKOM. Martin Draksler
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO SEMINAR 2008/2009 HLAJENJE PLOŠČE S TURBULENTNIM CURKOM Martin Draksler Mentor: dr. Boštjan Končar Somentor: dr. Primož Ziherl Povzetek Hlajenje s
More informationPOTRESI V SLOVENIJI LETA 2008 Earthquakes in Slovenia in 2008
POTRESI V SLOVENIJI LETA 2008 Earthquakes in Slovenia in 2008 Ina Cecić*, Tamara Jesenko**, Mladen Živčić***, Milka Ložar Stopar**** UDK 550.34(497.4)"2008" Povzetek Potresna aktivnost v Sloveniji je bila
More informationDistance reduction with the use of UDF and Mathematica. Redukcija dolžin z uporabo MS Excel ovih lastnih funkcij in programa Mathematica
RMZ Materials and Geoenvironment, Vol. 54, No. 2, pp. 265-286, 2007 265 Distance reduction with the use of UDF and Mathematica Redukcija dolžin z uporabo MS Excel ovih lastnih funkcij in programa Mathematica
More informationDomen Perc. Implementacija in eksperimentalna analiza tehnike razvrščanja podatkov s konsenzom
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Domen Perc Implementacija in eksperimentalna analiza tehnike razvrščanja podatkov s konsenzom DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor:
More informationMETODE ZA PREDVIDEVANJE (NAPOVEDOVANJE) VODOTOPNOSTI (topnosti spojin v vodi)
METODE ZA PREDVIDEVANJE (NAPOVEDOVANJE) VODOTOPNOSTI (topnosti spojin v vodi) Delitev metod (metode temeljijo na): 1. Prispevki posameznih skupin v molekuli k aktivnostnemu koeficientu spojine v vodi.
More information56 1 Upogib z osno silo
56 1 Upogib z osno silo PREGLEDNICA 1.5 (nadaljevanje): Upogibnice in notranje sile za nekatere nosilce d) Upogibnica prostoležečega nosilca obteženega s silo F Pomik in zasuk v polju 1: w 1 = F b x (L
More informationUniverza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Oddelek za fiziko. Seminar II Izračun oblike fosfolipidnih mehurčkov(vesiklov)
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Oddelek za fiziko Seminar II Izračun oblike fosfolipidnih mehurčkov(vesiklov) Avtor: Andrej Košmrlj Mentor: dr. Saša Svetina 4. maj 2005 Povzetek
More informationA NEW METHOD FOR DETERMINING WATER ADSORPTION PHENOMENA ON METAL SURFACES IN A VACUUM
UDK 533.5 ISSN 580-2949 Original scientific article/izvirni znanstveni ~lanek MTAEC9, 48()9(204) M. SEFA et al.: A NEW METHOD FOR DETERMINING WATER-ADSORPTION PHENOMENA... A NEW METHOD FOR DETERMINING
More informationHIGGSOV MEHANIZEM MITJA FRIDMAN. Fakulteta za matematiko in fiziko Univerza v Ljubljani
HIGGSOV MEHANIZEM MITJA FRIDMAN Fakulteta za matematiko in fiziko Univerza v Ljubljani V članku je predstavljen Higgsov mehanizem, ki opisuje generiranje mase osnovnih delcev. Vpeljan je Lagrangeov formalizem,
More informationUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Jan TIBAUT RAČUNSKA ANALIZA OBTEKANJA LOPATICE LOPATIČNE REŠETKE univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Strojništvo Maribor, september 2012 1 Fakulteta
More informationDOMINACIJSKO TEVILO GRAFA
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGO KA FAKULTETA tudijski program: MATEMATIKA in RAƒUNALNI TVO DOMINACIJSKO TEVILO GRAFA DIPLOMSKO DELO Mentor: doc. dr. Primoº parl Kandidatka: Neja Zub i Ljubljana, maj, 2011
More informationMODELIRANJE IN SIMULACIJA TER NJUNA UPORABA V MEDICINI IN FARMACIJI
Zdrav Vestn 28; 77: 57 71 57 Pregledni prispevek/review article MODELIRANJE IN SIMULACIJA TER NJUNA UPORABA V MEDICINI IN FARMACIJI USAGE OF MODELLING AND SIMULATION IN MEDICINE AND PHARMACY Maja Atanasijević-Kunc
More informationTEORIJA GRAFOV IN LOGISTIKA
TEORIJA GRAFOV IN LOGISTIKA Maja Fošner in Tomaž Kramberger Univerza v Mariboru Fakulteta za logistiko Mariborska cesta 2 3000 Celje Slovenija maja.fosner@uni-mb.si tomaz.kramberger@uni-mb.si Povzetek
More informationPrimerjalna analiza metode neposredne regulacije toka
Elektrotehniški vestnik 70(4): 172 177, 2003 Electrotechnical Review, Ljubljana, Slovenija Primerjalna analiza metode neposredne regulacije toka Vanja Ambrožič, David Nedeljković Fakulteta za elektrotehniko,
More informationUČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS. Študijska smer Study field. Samost. delo Individ. work Klinične vaje work
Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Teorija grafov Graph theory Študijski program in stopnja Study programme and level Magistrski študijski program Matematika Master's study
More informationModeli dinamičnega vzgona letalskih kril. Drugi del.
Modeli dinamičnega vzgona letalskih kril. Drugi del. Sašo Knez in Rudolf Podgornik Oddelek za fiziko, Fakulteta za Matematiko in Fiziko Univerza v Ljubljani Povzetek V drugem delu tega članka se bova posvetila
More informationTHE TOWNS AND THE TRAFFIC OF THEIR OUTSKIRTS IN SLOVENIA
UDC 911. 37:38(497. 12-201)=20 Marjan Zagar * THE TOWNS AND THE TRAFFIC OF THEIR OUTSKIRTS IN SLOVENIA In the urban policy of the long-term development of SR Slovenia the decision has been made that in
More informationDušan Čalić. Meritev pozitivnega temperaturnega koeficienta reaktivnosti v reaktorju TRIGA SEMINAR
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za fiziko Dušan Čalić Meritev pozitivnega temperaturnega koeficienta reaktivnosti v reaktorju TRIGA SEMINAR Mentor: prof. dr. Matjaž Ravnik
More informationLinearna regresija. Poglavje 4
Poglavje 4 Linearna regresija Vinkove rezultate iz kemije so založili. Enostavno, komisija je izgubila izpitne pole. Rešitev: Vinko bo kemijo pisal še enkrat. Ampak, ne more, je ravno odšel na trening
More informationZDRAVLJENJE BOLNICE S VON WILLEBRANDOVO BOLEZNIJO TIPA 3 IN INHIBITORJI
ZDRAVLJENJE BOLNICE S VON WILLEBRANDOVO BOLEZNIJO TIPA 3 IN INHIBITORJI B. Faganel Kotnik, L. Kitanovski, J. Jazbec, K. Strandberg, M. Debeljak, Bakija, M. Benedik Dolničar A. Trampuš Laško, 9. april 2016
More informationTOPLOTNI PREHODI PRI POLIMERIH
TOPLOTNI PREHODI PRI POLIMERIH Pri dovolj nizkih temperaturah so polimeri trdi, togi in krhki. Pri povišanih temperaturah pa se nekateri polimeri zmehčajo. To velja za amorfne, delno kristalinične in kristalinične
More informationVerodostojnost in kvaliteta spletno dostopnih informacij
Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Verodostojnost in kvaliteta spletno dostopnih informacij Mentor: dr. Jure Dimec Lea Očko Katja
More informationREGULACIJA ULTRASENZITIVNOSTI LINEARNO SKLOPLJENIH PROTEINSKIH KASKAD
REGULACIJA ULTRASENZITIVNOSTI LINEARNO SKLOPLJENIH PROTEINSKIH KASKAD Seminar iz fizike na dvopredmetnem študijskem programu Fizika (stari program) Aleš Vunjak Mentor: asist. dr. Rene Markovič Maribor,
More informationMehanizem GIM (Glashow Iliopoulos Maiani mechanism)
Seminar 1. letnik druga stopnja Mehanizem GIM (Glashow Iliopoulos Maiani mechanism) Avtor: Matija Kuclar Mentor: prof. Dr. Svjetlana Fajfer Ljubljana, 15. Februar 2014 Povzetek V seminarju je predstavljen
More informationRok ČERNE. PLENILSTVO in VOLK
Rok ČERNE PLENILSTVO in VOLK Ljubljana, 2010 KAZALO: 1 Splošne zakonitosti o plenilstvu...1 1.1 Osnovna opredelitev plenilstva...1 1.2 Vpliv neodvisnih dejavnikov na dinamiko plenjenja...1 1.3 Razpoložljivost
More information