Izkoriščanje energije morja
|
|
- Amber Stevens
- 6 years ago
- Views:
Transcription
1 Oddelek za fiziko Seminar Ia - 1. letnik, II. stopnja Izkoriščanje energije morja Avtor: Saša Hrka Mentor: prof. dr. Boštjan Golob Ljubljana, januar 2015 Povzetek V seminarju so predstavljeni različni načini pridobivanja energije z izkoriščanjem morij in oceanov. Razdeljeni so v štiri različne pristope, to so plimska energija, energija valovanja, termalna energija in energija osmotskega tlaka, vsi štirje pristopi pa so danes že v uporabi pridobivanja energije. Postopek pridobivanje energije je ponekod določen tudi analitično s poenostavljenimi modeli. Predstavljene so tudi nekatere tehnologije oziroma rešitve pretvarjanja morske energije v električno. 1
2 Kazalo 1 Uvod 2 2 Plimska energija Potencialna energija Kinetična energija Valovanje 6 4 Termalna energija 8 5 Energija kot posledica osmotskega tlaka 9 6 Tehnologije pretvarjanja energije Potencialna energija Kinetična energija Valovanje Zaključek 11 8 Literatura 12 1 Uvod V današnjih dneh so alternativni viri energije zelo iskani. Odvisnost od fosilnih goriv je premočna in kot spoznavamo, na dolgi rok škodljiva. Najbolj očitni novi viri energije so predvsem vetrna, sončna, geotermalna in energija morja. Skupne slabosti naštetim virom so predvsem odvisnost od kraja postavitve, za zdaj še dokaj nerazvita tehnologija in posledično visoka cena. Vseeno se to področje razvija in je ponekod že na voljo. Njihova prednost pa sta na primer energijska neusahljivost in neškodljivost za okolje. Dodatna prednost izkoriščanja energije morja pa tudi je v zelo veliki stopnji predvidljivosti oziroma napovedljivosti. 2 Plimska energija Plimska energija je energija, ki nastane zaradi pojava plimovanja. Glavni vzrok, ki povzroča plimovanje je Zemljin naravni satelit, Luna, ki s svojim gravitacijskim privlakom vpliva na morja in oceane, posledica tega pa je višanje in nižanje morske gladine. V večini krajev na svetu pride do plime in oseke dvakrat na dan, čas periode plimovanja pa je dolg 12 ur in 25 minut. [1] Za proizvodnjo električne energije lahko izrabljamo plimsko energijo v dveh oblikah: 2.1 Potencialna energija Potencialno energijo plime pridobivamo z jezovi z zajetjem vode, ki ostane zajeta v rezervoarju po prenehanju plime ([1], [2], [3]). Jezovi so v ta namen postavljeni v morske zalive. Zajeta voda ima potencialno energijo, ki jo z izpustom iz rezervoarja ob upadu morske gladine spremenimo 2
3 v kinetično energijo. To dosežemo z izpuščanjem vode pri dnu jezu, od koder gre skozi turbine, ki z vrtenjem lopatic zaradi toka vode skoznje ustvarjajo električno energijo. Potencialno energijo, ki jo ima zajeta voda lahko ocenimo z E = m 0 gz dm = h 0 ρgs zdz = 1 2 ρgsh2, (1) kjer je ρ 1027 kg gostota morske vode, g gravitacijski pospešek, S površina, ki jo pokrije m 3 zajeta voda in h višina, do katere sega gladina vode v rezervoarju. Moč, ki jo lahko dobimo na ta način, ocenimo s pomočjo enačbe P = E, kjer za t vzamemo čas trajanja plime. Če t v to enačbo vnesemo zgornja podatka, dobimo numerično enačbo za moč na enoto površine: P 0, S 12h2 [ W ]. Seveda v izračunu ni upoštevan izkoristek turbine, ki vrednost, ki smo jo m 2 dobili, še zmanjša. Ker je moč, ki jo pridobimo na ta način, odvisna od kvadrata višine h zajete vode, je za postavitev jezu v ta namen pomembna čim večja višina h. Razlika v višini morske gladine se med posameznimi kraji po svetu zelo razlikuje. Da zadostimo tudi pogojem ekonomičnosti mora biti višinska razlika dovolj velika (ocenjena na vsaj h 5 m), zato se možnost postavitve takšne vrste elektrarne omeji na le nekaj krajev po svetu (Slika 1). Prva elektrarna, ki je začela z izkoriščanjem potencialne energije morja je v Franciji, v kraju La Rance, in deluje že od leta Površina rezervoarja elektrarne znaša 22 km 2, maksimalna razlika v višini med plimo in oseko znaša 8,55 m. Uporablja 24 turbin, v povprečju pa proizvede okoli 60 MW moči električne energije. Slika 1: Kraji po svetu z največjo višinsko razliko h. [1] 2.2 Kinetična energija Izraz kinetična energija se nanaša na energijo morskih tokov, ki so posledica plimovanja, lahko pa tudi pretoka vode, v naravi na primer med morskimi ožinami. Hkrati se nanaša tudi na energijo oceanskih tokov (na primer Severnoatlantski tok), to so bolj ali manj stalno gibanje vodnih mas v oceanih, ki jih ločujemo na tople in hladne. Vendar pa je zaradi tehnološke zahtevnosti veliko težje prenesti pridobljeno energijo na kopno z odprtega morja, kot pa blizu obale. Za analitičen opis pretvorbe kinetične energije, si zamislimo model turbine (slika 2), skozi katero teče vodni tok ([4]). Daleč stran je pred turbino hitrost toka enaka v 1, na drugi strani turbine pa v 2, hitrost skozi turbino pa označimo z v 0. Rotor turbine izkorišča kinetično energijo vodnega toka, zato bo vedno veljalo v 1 > v 2. Posledično pa za presek, skozi katerega teče tok, velja S 1 < S 2. Vedno mora seveda veljati kontinuitetna enačba, ki jo zapišemo kot dm dt = ρs 1v 1 = ρs 2 v 2 = ρs 0 v 0 (2) 3
4 Mehanska moč, ki je posledica zmanjševanja hitrosti vodnega toka in jo izkorišča turbina, lahko dobimo na dva načina. Prvi je preko sile, s katero deluje tok na rotor: F = d(mv) dt P = d(f x) dt = dm dt v = ρs 0v 0 (v 1 v 2 ) (3) = F v 0 = ρs 0 v 2 0(v 1 v 2 ) (4) Slika 2: Shematični prikaz modela turbine. [4] Drugi način je, če na moč gledamo kot na spremembo kinetične energije, ki jo prejema rotor: P = de kin dt = d( 1 2 mv2 0) dt S primerjanjem enačb (4) in (5) dobimo enakost = 1 2 ρs 0v 0 (v 2 1 v 2 2) (5) 1 2 (v2 1 v 2 2) = v 0 (v 1 v 2 ) (6) iz česar sledi v 0 = v 1 + v 2. (7) 2 To pomeni, da je hitrost vodnega toka skozi turbino ravno enaka povprečju med hitrostjo pred in hitrostjo za turbino. Hkrati pa vidimo, da mora biti vodni tok neprekinjen, če hočemo na ta način pridobivati energijo. S pomočjo enačbe (7) in brezdimenzijskega faktorja sedaj izrazimo in b = v 2 v 1 (8) F = 1 2 ρs 0v 2 1(1 b 2 ) (9) P = 1 4 ρs 0v 3 1(1 b 2 )(1 + b) (10) Zdaj uvedemo izkoristek η, ki ga definiramo kot razmerje med močjo, ki jo lahko izkoristimo in med celotno močjo, ki je na voljo. Celotna moč je moč vodnega toka, ki bi skozi turbino tekel z nespremenjenima hitrostjo v 1 in presekom toka S 1, kar je enako, kot če postavimo v 2 = 0. Iz enačbe (4) in z uporabo enačbe (7), lahko sestavimo η = P P cel = 1 4 ρs 0v 3 1(1 b 2 )(1 + b) 1 2 ρs 0v = 1 2 (1 b2 )(1 + b) (11)
5 Slika 3: Graf η(b) na intervalu [0,1]. Na sliki 3 lahko opazimo, da je izkoristek maksimalen pri b 1. Za natančen izračun pa 3 prvi odvod dη izenačimo z 0: db dη db = 1 d 2 db ((1 b2 )(1 + b)) = 1 (1 3b)(1 + b) = 0, (12) 2 iz česar dobimo dve rešitvi, nefizikalno b = 1 = v 2 = v 1 in fizikalno b = 1 3 = v 2 = 1 3 v 1. Ko slednjo rešitev vstavimo nazaj v η(b) oziroma (11), dobimo teoretično največji možen izkoristek za pretvarjanje energije iz idealnega vodnega toka, imenovan tudi Betzova limita: η maks = = 59, 26%. (13) V realnosti se vrednost največjega možnega izkoristka predvsem zaradi trenja še zmanjša, na okoli 40%, medtem ko največji izkoristek turbin takšne vrste, ki so v uporabi danes, znaša nekaj nad 30%. Betzova limita predstavlja največji teoretično možen izkoristek za turbine v obliki vetrnic. Primerjamo jo lahko s tako imenovano Peltonovo turbino ([5]), ki jo shematično prikazuje slika 4. Hitrost vodnega curka, ki je usmerjen na lopatice turbine, označimo z v 0, hitrost vrtenja turbine (obodno hitrost) pa z v. Preko 3. Newtonovega zakona (podobno kot v (3)) ter z uporabo dm = ρsv 0 dt in kontinuitetne enačbe (2) dobimo silo in moč turbine F = 2ρSv 0 (v 0 v) (14) P = F v 0 = 2ρSv 2 0(v 0 v) (15) Z izenačitvijo dp dv = 0 dobimo pogoj za maksimalno moč P max, to je v = v 0 /2. Slika 4: Shematični prerez Peltonove turbine in vpada curka na lopatico turbine. [5] 5
6 3 Valovanje Valovanje na morski gladini je posledica predvsem vetra, ki nastane zaradi neenakomernega segrevanja zraka nad gladino [6]. Valovanje ni popolnoma sinusno ampak nanj gledamo kot na vsoto več sinusnih valovanj z razponom možnih valovnih dolžin. Zato pride do disperzije, kar pomeni, da je grupna hitrost c g odvisna od valovne dolžine λ. Kot je znano iz splošne teorije valovanja, valovanje prenaša moč z grupno hitrostjo valovanja (ki je definirana kot c g = ω). k Moč skozi presek, ki je pravokoten na širjenje valovanja, je: P = de dt = d dt (wlac g dt) = wlac g (16) kjer je w gostota energije na volumen, l širina vala v smeri y, a pa odmik od gladine v smeri z (slika 5). Pri izpeljavi moči, ki jo ima valovanje ([7], [8]), se opremo na linearno teorijo valovanja, ki valovanje po komponentah opisuje z enačbami: v x t = 1 p ρ x, (17) v y t = 1 p ρ y, (18) v z t = 1 p g, (19) ρ z v x x + v y y + v z z = 0. (20) kjer ρ predstavlja gostoto vode, p tlak in g gravitacijski pospešek. Do teh enačb pridemo iz splošne Navier-Stokesove enačbe ρ( v + ( v ) v) = ρ g p + t η 2 v + ( η + ξ) ( v) kjer 3 predpostavimo neviskozno (η = 0) in nestisljivo tekočino (ρ = konst., v = 0) ter zanemarimo advektivni člen ( v ) v. Odmik od ravnovesne lege gladine označimo z a = a(x, y, t), ki mora biti dovolj majhna količina, da lahko upravičimo linearno teorijo valovanja. Prepostavimo tudi v y = 0. Enačbe rešimo s pomočjo robnih pogojev: na dnu morja (z=0), za katerega predpostavimo, da je raven, je v z = 0 na višini z=h predpostavimo, da veljata p = p 0 + ρga in v z = a t, kjer p 0 predstavlja atmosferski tlak. Slika 5: Shematični prerez valovanja z označenimi količinami. [8] 6
7 Rešitve enačb iščemo z nastavki: v x = A(z)cos(kx ωt), v z = B(z)sin(kx ωt), p(x, z, t) = p 0 + ρga + P (z)cos(kx ωt), a(x, t) = a 0 sin(kx ωt), (21) kjer sta k = 2π λ valovni vektor in ω = 2π ν krožna frekvenca valovanja, a 0 amplituda odmika gladine, P (z) pa je amplituda tlaka. Amplitudi hitrosti A(z) in B(z) vsebujeta odvisnost od koordinate z, saj je s postavitvijo robnih pogojev takih kot so, hitrosti v z pripišemo odvisnost od z. Z vstavitvijo teh nastavkov v enačbe (17) - (19) dobimo enakosti, iz katerih izrazimo A(z) in B(z), da pridemo do enačbe d 2 P dz 2 = k2 P (22) za amplitudo tlaka. Z upoštevanjem prej naštetih robnih pogojev dobimo za rešitev disperzijsko relacijo ω = ± gk tanh(kh) (23) Dobljeno enačbo primerjamo v dveh limitnih vrednosti globine vode H: v limiti plitve vode (H << λ) sta fazna in grupna hitrost valovanja (izračunani po definiciji c f = ω k in c g = ω k ) enaki: c f = gh = c g, (24) v limiti globoke vode (H >> λ, dovolj je tudi H > λ ) pa dobimo 2 g c f = k, c g = 1 g 2 k. (25) Iz izraza za c g v limiti plitve vode lahko opazimo, da vrednost moči s približevanjem obali pada. Zato moramo napravo, ki izkorišča energijo valovanja za pretvorbo v električno energijo, postaviti dovolj daleč od obale, preden pride do trenja valovanja z morskim dnom. Ta razdalja je ocenjena na 200 m. Za izračun moči glede na (16) potrebujemo še energijo, ki jo nosi valovanje. Pred tem predpostavimo, da je celotna energija valovanja sestavljena iz kinetične in potencialne energije ter da obe energiji v povprečju prispevata enak delež (kot bi lahko pričakovali po ekviparticijskem teoremu). Uporabna potencialna energija vala je posledica odmikov od gladine pri z = H: E pot = H+a H gzdm = ρgl H+a H zdz λ 2 0 dx = 1 2 ρglλ[a2 + 2aH]. (26) Ta izraz povprečimo ter upoštevamo a = 0 in a 2 = 1 2 a2 0 (kar lahko opazimo tudi iz nastavka (21)): E pot = 1 4 ρglλa2 0 (27) Ker enak delež v povprečju prispeva še kinetična energija je celotna energija enaka E cel = 1 2 ρglλa2 0. (28) 7
8 Za izračun moči iz enačbe (16) upoštevamo w = E cel lλa 0 : P = 1 2 ρglc ga 2 0. (29) Moč je torej sorazmerna kvadratu odmika oziroma kvadratu višine vala. Z upoštevanjem enačbe (25) za grupno hitrost in definicijo valovnega vektorja pa vidimo tudi, da je sorazmerna λ 1/2. Kot že omenjeno, je glavni razlog za nastanek valovanja na morski gladini veter. Energija vetra (ki je odvisna na primer od smeri in hitrosti vetra) je po svetu zelo neenakomerno porazdeljena ([2], [9]). Zaradi tega je tudi dostopnost energije valovanja za izkoriščanje močno odvisna od lokacije. Največjo gostoto energije imajo vetrovi med 30 in 60 zemljepisne širine (na obeh poloblah), kar je posledica močnih in neprekinjenih zahodnih vetrov (slika 6). Slika 6: Rdeča barva na zemljevidu označuje območja z največjo gostoto energije vetra, posledično tudi valovanja. Številke označujejo ocenjeno moč valovanja v enotah kw m. [2] 4 Termalna energija Pretvarjanje termalne energije oceanov v električno (OTEC - ocean thermal energy conversion) izkorišča temperaturno T razliko med višjo temperaturo vode na površju in nižjo temperaturo vode v globini ([2], [10]). Princip delovanja je enak toplotnemu stroju. Izkoristek proizvodnje električne energije je zato odvisen od temperaturne razlike, višja kot je razlika, večji bo izkoristek. Za učinkovito delovanje mora biti vrednost T vsaj 20 C. To pa lahko najlažje dosežemo ob ekvatorju, saj je tam temperatura vode na površju v povprečju enaka T p = 28 C, temperatura vode na globini 1000 m pa znaša okoli T g = 4 C. Pri tej temperaturni razliki je največji teoretični (Carnot-jev) izkoristek, ki je definiran kot η = 1 Tp T g, enak 7-8%, v realnosti pa je izkoristek 1-3%. Delovanje OTEC naprave lahko razdelimo na: zaprt sistem: pri tem za delovno tekočino uporabljamo tekočine z nizko temperaturo vrelišča (na primer amonijak, propan, freon). Delovna tekočina se spremeni iz kapljevinastega v plinasto agregatno stanje že pri temperaturi T p. Para se nato začne razširjati in tako poganja turbino, ki ustvarja elektično energijo. Potem paro ohladimo s temperaturo T g, zaradi česa se spremeni nazaj v kapljevino. Takšno zaporedje nato le ponavljamo. odprt sistem: za delovno tekočino tu uporabimo vodo s površja oceana, ki jo uparjamo pri nizkem tlaku (skoraj vakuumu). Para na enak način kot prej požene turbino, potem pa se ob stiku s hladnejšo vodo kondenzira v kapljevinasto stanje, v kakršnem vodo vrnemo nazaj v ocean. Prednost izkoriščanja termalne energije je tudi v stranskem produktu. Ob uparevanju slane vode se sol loči od vode, ob kondenzaciji zato dobimo sladko vodo. 8
9 Slika 7: Razlika v temperaturi med površjem in globino oceanov okoli ekvatorja. Temnejša področja predstavljajo območja z višjo temperaturno razliko, Hkrati so to področja, ki so najprimernejša za delovanje OTEC naprave. [10] 5 Energija kot posledica osmotskega tlaka Osmotski tlak je težnja k izravnavi v koncentraciji ob stiku dveh različno koncentriranih snovi ([11]), definiran pa je z enačbo π = crt, (30) J kjer je c koncentracija snovi, R = 8314 plinska konstanta in T temperatura. V tem kmolk kontekstu sta snovi z različno koncentracijo sladka in slana voda, osmotski tlak pa je posledica gradienta slanosti (razlike v koncentracije soli). V naravi lahko podoben princip najdemo ob izlivu reke v morje, kjer pride do mešanja sladke in slane vode, kar je tudi najbolj ugoden kraj za postavitev takšne vrste elektrarne. Prva elektrarna, ki električno moč pridobiva s pomočjo osmotskega tlaka, je začela delovati leta 2009 na Norveškem. Na začetku je proizvedla 4 kw moči električne energije, za leto 2015 pa je v načrtu, da bo zmogla proizvesti 25 MW. Prostor, kamor se steka voda, na dva dela ločuje tanka polprepustna membrana (slika 8). V prvi del, v katerem je tlak nižji od razlike tlaka med sladko in slano vodo, se steka morska voda. V drugi del shranjujemo sladko vodo. Polprepustna membrana prepušča molekule vode, molekule soli pa ne (te se ujamejo na aktivni plasti). Zaradi neravnovesja v koncentraciji soli sladka voda prehaja skozi membrano. Tako se povečuje volumen morske vode, zato slana voda sčasoma doseže določeno višino, kjer jo na nižjo potencialno energijo speljemo do turbine, ki zaradi vodnega toka začne proizvajati energijo. Izkoristek takega načina pridobivanja električne energije je močno odvisen od kemijske strukture polprepustne membrane. Moč, ki jo na ta način pridobimo, zapišemo z enačbo P = J w ps, (31) kjer J w = dφv označuje volumski tok vode skozi določen presek S, p pa razliko v hidrostatskem ds tlaku. Tok J w lahko izrazimo tudi s pomočjo koeficienta prepustnosti A: J w = A( π p) (32) Red velikosti tlakov π in p znaša od nekaj do več deset barov. Da zadostimo pogoju ekonomičnosti mora pridobljena moč na enoto površine znašati nekje med 4 in 6 W. m 2 9
10 Slika 8: Shema delovanja pridobivanja energije iz osmotskega tlaka. Na desni je morska voda, kjer je zmanjšan tlak. Na levi je sladka voda, ki zaradi razlike osmotskega tlaka ( π) prehaja skozi polprepustno membrano (tok J w ). [11] 6 Tehnologije pretvarjanja energije Tehnologija pri izkoriščanju energije morja še ni popolnoma razvita. Sooča se predvsem z visoko ceno projektov, pa tudi s tehničnimi in drugimi (na primer ekonomskimi) omejitvami. Kaže pa, da je energija morja vse bolj dosegljiva, ponekod (kot tudi že omenjeno) je že v uporabi. Spodaj je naštetih le nekaj načinov pretvarjanja energije morja v električno. 6.1 Potencialna energija Ena od slabosti pridobivanja energije z zajetjem vode po upadu morske gladine je njena odvisnost od periode plime. Turbine lahko zasnujemo tudi tako, da ustvarjajo energijo tudi, ko se ob plimi rezervoar polni ([1], [3]). S tem bi lahko zagotovili neprekinjen dotok električne energije. Vendar s tem zmanjšamo višinsko razliko h, zato je manjši tudi izkoristek takšne vrste elektrarne. Naslednji predlagan način uporablja dva med seboj povezana jeza (two-basin scheme). Prvi se polni ob plimi, drugi pa prazni ob oseki. Ob upadanju gladine zajeta voda iz prvega jeza skozi turbine preide v drugega, nato pa nazaj v morje. S takšno postavitvijo bi prav tako lahko zagotovili neprekinjen tok energije, lahko bi celo po potrebi določali čas izpusta vode iz prvega jezu v drugega. Podoben predlog vključuje več zaprtih jezov (bazenov), ki se napolnijo ob nastopitvi plime (tidal lagoon). Ob oseki zajeto vodo po potrebi izpuščamo skozi turbine. Slabost pridobivanja električne energije iz potencialne energije morja je tudi vpliv na okolje, saj zajemanje vode in gradnja jezu škoduje ekosistemom v bližini. 6.2 Kinetična energija Kinetično energijo tokov (podobno kot vetrnih tokov) bi lahko pridobivali s pomočjo vetrnic ([2]). Te bi lahko bile postavljene trdno v morsko dno z rotorjem postavljenim navzgor ali prosto, kjer bi lebdele na gladini z rotorjem postavljenim navzdol. Tok vode bi povzročil vrtenje lopatic, čigar mehansko energijo potem pretvorimo v električno. Zaradi večje gostote vode v primerjavi potrebujemo za pridobivanje električne energije v vodi od tri do štirikrat manjši premer vetrnic Vodni tok bi lahko speljali skozi cev, ki se zoži. V zoženem delu cevi postavimo turbino. Zaradi manjšega preseka, skozi katerega lahko tok teče, se poveča hitrost skozi turbino (Venturijev učinek). 10
11 Za zelo učinkovito se je pokazala tako imenovana helična turbina ([1]). Njena oblika spominja na dvojno vijačnico (slika 9), kot da bi dve lopatici napeljali po plašču valja. Njen uspeh je dejstvo, da se zaradi oblike lahko vrti hitreje kot vodni tok, s čimer omogoča boljše pretvarjanje kinetične energije v električno. Slika 9: Helična turbina. [1] 6.3 Valovanje Prvi omenjeni predlog vključuje gradnjo v morsko obalo ([9], Oscillating water column, slika 10a). Valovi lahko zahajajo v prazen prostor napolnjen z zrakom. Ob dvigu gladine se zrak stisne in zato zdrsne skozi turbino. Ob spustu gladine se postopek ponovi v obratni smeri, zaradi več prostora zrak prihaja skozi turbino nazaj v prostor. Naslednji predlog plava na gladini (Wave dragon system, slika 10b). Valovi se zaradi valobrana usmerijo proti rezervoarju, do koder se valovanje tudi ojačav rezervoarju. Zaradi višje potencialne energije se začne spuščati skozi v ta namen narejen kanal in nato nazaj v morje. Skupina dvesto takih naprav naj bi proizvajalo dovolj energije, da bi lahko bila primerljiva z elektrarno, ki jo napajajo fosilna goriva. Ta koncept zaradi svoje preprostosti predstavlja enega najbolj konkurenčnih virov alternativnih virov energije. Energijo valov lahko zajemamo tudi z v obalo zgrajen prazen prostor v obliki paralelepipeda (Pendulum system, slika 10c). Pravokotno nanj in na smer valovanja postavimo loputo, ki bo nihala v enaki smeri zaradi vzbujevanja, ki ga ustvarja periodičnost valov. Loputo povežemo s hidravlično črpalko, ki energijo nihanja lopute pretvori v vzdolžno gibanje, ki nato napaja električni generator. (a) (b) (c) Slika 10: Na sliki so trije različni predlogi za izkoriščanje energije valovanja. [9] 7 Zaključek Izkoriščanje energije morja predstavlja velik potencial in nezanemarljiv prispevek k popolnemu razvoju okolju neškodljive energije. Ocenjena globalna teoretična energija, ki upošteva samo 11
12 energijo, pridobljeno iz valovanja, znaša TWh na leto ([9], 1 kwh = 3,6 MJ), kar je za okoli dva velikostna reda več, kot je proizvodnja vseh hidroelektrarn skupaj. Ena od slabosti, ki močno omejuje razvoj pridobivanja energije morja, je cenovna nedostopnost. Cena energije, pridobljene z izkoriščanjem morja, je odvisna tudi od načina pridobivanja energija. Najvišjo ceno ima termalna energija (OTEC), najnižjo pa potencialna plimska energija. Glede na [10] po oceni Evropske unije znaša cena za energijo valovanja okoli 5 e/kwh. Cena energije, pridobljene s hidroelektrarnami in jedrskimi elektrarnami v Evropski uniji, znaša nekaj centov na kwh, enako ceno ima tudi energija, ki je pridobljena preko potencialne energije morja v Franciji. Kot alternativnni vir energije fosilnim gorivom, predvsem glede na sončno in vetrno energijo, je energija, pridobljena z izkoriščanjem morja, za zdaj še v ozadju. Vseeno pa se tudi na tem področju kaže velik napredek. V načrtu Evropske komisije je povečanje pozornosti energiji oceanov, do leta 2020 naj bi že imeli vzpostavljen sistem za izgradnjo morskih elektrarn (več o tem v [12]). 8 Literatura [1]: A. M. Gorlov, Tidal energy, Encyclopedia of Ocean Sciences, Academic Press, London, pp (2001) [2]: G. Bauiges, I. Zamora, A. J. Mazon, V. Valverde, F. J. Perez, Sea energy conversion: problems and possibilities; International conference on renewable energies and power quality (2006) [3]: S. R. Tousif, S. B. Taslim, Tidal power: an effective method of generating power, International Journal of Scientific & Engineering Research 2.5 (2011) [4]: M. Ragheb, A. M. Ragheb, Wind turbines theory - the Betz equation and optimal rotor tip speed ratio, Dr. Rupp Carriveau (Ed.), InTech (2001) [5]: J. Andrews, N. Jelley Energy Science: Principles, Technologies, and Impacts, Oxford University Press, 2nd edition (2013) [6]: A. Vosough, Wave energy, International journal of multidisciplinary sciences and engineering, 2.7 (2011) [7]: Benoit Cushman-Roisin, Environmental fluid mechanics (str ), (v pripravi z John Wiley & Sons, Hoboken) [8]: W. Han, Physical Oceanography, University of Colorado, Chapter 4: Ocean waves (2014) [9]: L. Rodrigues, Wave power conversion systems for electrical energy production, Nova university of Lisbon (2005) [10]: S. M. Masutani, P. K. Takahashi, Ocean thermal energy conversion, Encyclopedia of Ocean Sciences (2001) [11]: X. Wang, Z. Huang, L. Li, S. Huang, E. Hao Yu, K. Scott, Energy generation from osmotic pressure difference between the low and high salinity water by pressure retarded osmosis Journal of Technology Innovations in Renewable Energy, 1.2, (2012) [12]: Evropska komisija, Sporočilo komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evrospkemu ekonomskosocialnemu odboru in odboru regij (2014) 12
TOPLJENEC ASOCIIRA LE V VODNI FAZI
TOPLJENEC ASOCIIRA LE V VODNI FAZI V primeru asociacij molekul topljenca v vodni ali organski fazi eksperimentalno določeni navidezni porazdelitveni koeficient (P n ) v odvisnosti od koncentracije ni konstanten.
More informationAttempt to prepare seasonal weather outlook for Slovenia
Attempt to prepare seasonal weather outlook for Slovenia Main available sources (ECMWF, EUROSIP, IRI, CPC.NCEP.NOAA,..) Two parameters (T and RR anomally) Textual information ( Met Office like ) Issued
More informationFIZIKALNO MODELIRANJE ELEKTRARNE NA VALOVANJE
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Lea BARTON FIZIKALNO MODELIRANJE ELEKTRARNE NA VALOVANJE Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Strojništvo Maribor, september 2010
More informationSOLARNI DIMNIK. Zaključni seminar na študijskem programu 1.stopnje Fizika MARTIN KRANER. Maribor, 2010
SOLARNI DIMNIK Zaključni seminar na študijskem programu 1.stopnje Fizika MARTIN KRANER V seminarju je predstavljen solarni dimnik, njegovi sestavni deli in delovanje. Kot primer ţe delujočega solarnega
More informationDetermining the Leakage Flow through Water Turbines and Inlet- Water Gate in the Doblar 2 Hydro Power Plant
Elektrotehniški vestnik 77(4): 39-44, 010 Electrotechnical Review: Ljubljana, Slovenija Določanje puščanja vodnih turbin in predturbinskih zapornic v hidroelektrarni Doblar Miha Leban 1, Rajko Volk 1,
More informationČEZ DRN IN STRN PO POHORJU
III. gimnazija Maribor Gosposvetska cesta 4 2000 Maribor ČEZ DRN IN STRN PO POHORJU Avtentična naloga Uporaba trajnostnih energijski virov v domačem okolju avtor: Sergej Gutsmandl, 1.B mentorica: Jasna
More informationMECHANICAL EFFICIENCY, WORK AND HEAT OUTPUT IN RUNNING UPHILL OR DOWNHILL
original scientific article UDC: 796.4 received: 2011-05-03 MECHANICAL EFFICIENCY, WORK AND HEAT OUTPUT IN RUNNING UPHILL OR DOWNHILL Pietro Enrico DI PRAMPERO University of Udine, Department of Biomedical
More informationReševanje problemov in algoritmi
Reševanje problemov in algoritmi Vhod Algoritem Izhod Kaj bomo spoznali Zgodovina algoritmov. Primeri algoritmov. Algoritmi in programi. Kaj je algoritem? Algoritem je postopek, kako korak za korakom rešimo
More informationAnaliza polja vetrnih elektrarn na morju v programu SAM
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Aleksander Ušaj Analiza polja vetrnih elektrarn na morju v programu SAM Zaključna naloga Visokošolskega študijskega programa I. stopnje ETAP Mentor: v.
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA POLONA ŠENKINC REŠEVANJE LINEARNIH DIFERENCIALNIH ENAČB DRUGEGA REDA S POMOČJO POTENČNIH VRST DIPLOMSKO DELO
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA POLONA ŠENKINC REŠEVANJE LINEARNIH DIFERENCIALNIH ENAČB DRUGEGA REDA S POMOČJO POTENČNIH VRST DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
More informationSeminar - 1. letnik bolonjske magistrske stopnje. O energijskih bilanci v fuzijskem reaktorju - Lawsonov kriterij. Avtor: Matic Kunšek
Seminar - 1. letnik bolonjske magistrske stopnje O energijskih bilanci v fuzijskem reaktorju - Lawsonov kriterij Avtor: Matic Kunšek Mentor: dr. Tomaž Gyergyek Ljubljana, marec 2014 Povzetek: V tem seminarju
More informationAndrej Likar: VETER IN ZVOK. List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje SSN 0351-6652 Letnik 23 (1995/1996) Številka 2 Strani 72 75 Andrej Likar: VETER N ZVOK Ključne besede: fizika, valovanje, lom, zvok. Elektronska
More informationTermoelektrični pojav
Oddelek za fiziko Seminar 4. letnik Termoelektrični pojav Avtor: Marko Fajs Mentor: prof. dr. Janez Dolinšek Ljubljana, marec 2012 Povzetek Seminar govori o termoelektričnih pojavih. Koncentriran je predvsem
More informationOddelek za fiziko. Razbojniški valovi. Avtor: Žiga Zaplotnik. Mentor: Rudolf Podgornik. Ljubljana, februar Povzetek
Oddelek za fiziko Seminar I a 1.letnik, II. stopnja Razbojniški valovi Avtor: Žiga Zaplotnik Mentor: Rudolf Podgornik Ljubljana, februar 2014 Povzetek V seminarju predstavimo prve dokaze o obstoju razbojniških
More informationPRESENEČENJA V FIZIKI: VRTAVKE. Mitja Rosina Fakulteta za matematiko in fiziko Ljubljana, 12.marca 2010
PRESENEČENJA V FIZIKI: VRTAVKE Mitja Rosina Fakulteta za matematiko in fiziko Ljubljana, 12.marca 2010 1. Vrtavka na prostem 2. Vrtavka na mizi: vrtenje, precesija, nutacija 3. Vrtavka na mizi: trenje,
More informationMICROWAVE PLASMAS AT ATMOSPHERIC PRESSURE: NEW THEORETICAL DEVELOPMENTS AND APPLICATIONS IN SURFACE SCIENCE
UDK621.3:(53+54+621 +66), ISSN0352-9045 Informacije MIDEM 38(2008)4, Ljubljana MICROWAVE PLASMAS AT ATMOSPHERIC PRESSURE: NEW THEORETICAL DEVELOPMENTS AND APPLICATIONS IN SURFACE SCIENCE T. 8elmonte*,
More informationUniverza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko. oddelek za fiziko. Vetrna energija
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko oddelek za fiziko Vetrna energija Avtor: Ivo Krajnik Mentor: prof. dr. Denis Arčon Ljubljana, 15. december 2010 Povzetek V pričujočem seminarju se
More informationSIMETRIČNE KOMPONENTE
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko SIMETRIČNE KOMPONENTE Seminarska naloga pri predmetu Razdelilna in industrijska omrežja Poročilo izdelala: ELIZABETA STOJCHEVA Mentor: prof. dr. Grega Bizjak,
More informationIzmenični signali moč (17)
Izenicni_signali_MOC(17c).doc 1/7 8.5.007 Izenični signali oč (17) Zania nas potek trenutne oči v linearne dvopolne (dve zunanji sponki) vezju, kjer je napetost na zunanjih sponkah enaka u = U sin( ωt),
More informationIZRAČUN MEMBRANSKE RAZTEZNE POSODE - "MRP" za HLADNOVODNE SISTEME (DIN 4807/2)
IZPIS IZRAČUN MEMBRANSKE RAZTEZNE POSODE - "MRP" za HLADNOVODNE SISTEME Izhodiščni podatki: Objkt : Vrtc Kamnitnik Projkt : PZI Uporaba MRP : Črpalna vrtina Datum : 30.8.2017 Obdlal : Zupan Skupna hladilna
More informationEvolucija dinamike Zemljine precesije
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko oddelek za fiziko Evolucija dinamike Zemljine precesije Avtor: Ivo Krajnik Ljubljana, 15. marec 2011 Povzetek Bistvo tega seminarja je v sklopu klasične
More informationENAČBA STANJA VODE IN VODNE PARE
ENAČBA STANJA VODE IN VODNE PARE SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU JEDRSKA TEHNIKA IN ENERGETIKA TAMARA STOJANOV MENTOR: IZRED. PROF. DR. IZTOK TISELJ NOVEMBER 2011 Enačba stanja idealni plin: pv = RT p tlak,
More information56 1 Upogib z osno silo
56 1 Upogib z osno silo PREGLEDNICA 1.5 (nadaljevanje): Upogibnice in notranje sile za nekatere nosilce d) Upogibnica prostoležečega nosilca obteženega s silo F Pomik in zasuk v polju 1: w 1 = F b x (L
More informationMALE ČRPALNE HIDROELEKTRARNE NA POHORJU
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matej MLAKAR MALE ČRPALNE HIDROELEKTRARNE NA POHORJU Diplomska naloga Maribor, februar 009 I FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO
More informationMeritve Casimirjevega efekta z nanomembranami
Oddelek za fiziko Seminar a -. letnik, II. stopnja Meritve Casimirjevega efekta z nanomembranami avtor: Žiga Kos mentor: prof. dr. Rudolf Podgornik Ljubljana, 29. januar 203 Povzetek V tem seminarju bo
More informationDinamika fluidov. Laminarni in turbulentni tok Viskoznost tekočin Faktor trenja h f
inamika luidov Laminarni in turbulentni tok Viskoznost tekočin Faktor trenja h 1 Energijska bilanca: Celokupna energijska bilanca procesa: W 1 + U 1 + K 1 = W + U + K F + M + T Bernoulijeva enačba Enačba
More informationOPTIMIRANJE IZDELOVALNIH PROCESOV
OPTIMIRANJE IZDELOVALNIH PROCESOV asist. Damir GRGURAŠ, mag. inž. str izr. prof. dr. Davorin KRAMAR damir.grguras@fs.uni-lj.si Namen vaje: Ugotoviti/določiti optimalne parametre pri struženju za dosego
More informationTestiranje programov za račun vodnega udara in uporaba na realnem primeru derivacijske hidroelektrarne
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Univerzitetni program Gradbeništvo, Hidrotehniška
More informationMultipla korelacija in regresija. Multipla regresija, multipla korelacija, statistično zaključevanje o multiplem R
Multipla koelacia in egesia Multipla egesia, multipla koelacia, statistično zaklučevane o multiplem Multipla egesia osnovni model in ačunane paametov Z multiplo egesio napoveduemo vednost kiteia (odvisne
More informationTOPLOTNO OKOLJE IN UGODJE V PROSTORU II
TOPLOTNO OKOLJE IN UGODJE V PROSTORU II LOKALNO NEUGODJE (SIST EN ISO 7730:006 Ergonomija toplotnega okolja Analitično ugotavljanje in interpretacija toplotnega ugodja z izračunom indeksov PMV in PPD ter
More informationUNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Zaključna naloga Uporaba logistične regresije za napovedovanje razreda, ko je število enot v preučevanih razredih
More informationUniverza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko. Seminar
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko Seminar Disperzijski modeli za modeliranje izpustov Avtor: Maruška Mole Mentor: asist. Rahela Žabkar Ljubljana, februar 2009 Povzetek Seminar predstavi
More informationMIKROFLUIDIKA. Fakulteta za matematiko in fiziko Univerza v Ljubljani
MIKROFLUIDIKA MATIC NOČ Fakulteta za matematiko in fiziko Univerza v Ljubljani V članku je opisano področje mikrofluidike. Najprej so opisani osnovni fizikalni zakoni, ki veljajo za tekočine majhnih volumnov,
More information1 Ternik Primož - Zasebni raziskovalec, Bresterniška ulica 163, Bresternica
Izvirni znanstveni članek TEHNIKA numerične metode Datum prejema: 14. november 2016 ANALI PAZU 6/ 2016/ 1-2: 14-19 www.anali-pazu.si Evaporation of water droplets in the 1st stage of the ultrasonic spray
More informationENERGY AND MASS SPECTROSCOPY OF IONS AND NEUTRALS IN COLD PLASMA
UDK621.3:(53+54+621 +66), ISSN0352-9045 Informaclje MIDEM 3~(~UU8)4, Ljubljana ENERGY AND MASS SPECTROSCOPY OF IONS AND NEUTRALS IN COLD PLASMA Marijan Macek 1,2* Miha Cekada 2 1 University of Ljubljana,
More informationAKSIOMATSKA KONSTRUKCIJA NARAVNIH
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje: Predmetno poučevanje ŠPELA ZOBAVNIK AKSIOMATSKA KONSTRUKCIJA NARAVNIH ŠTEVIL MAGISTRSKO DELO LJUBLJANA, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
More informationModeli dinamičnega vzgona letalskih kril. Drugi del.
Modeli dinamičnega vzgona letalskih kril. Drugi del. Sašo Knez in Rudolf Podgornik Oddelek za fiziko, Fakulteta za Matematiko in Fiziko Univerza v Ljubljani Povzetek V drugem delu tega članka se bova posvetila
More informationIskanje najcenejše poti v grafih preko polkolobarjev
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Veronika Horvat Iskanje najcenejše poti v grafih preko polkolobarjev DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE
More informationActa Chim. Slov. 2003, 50,
771 IMPACT OF STRUCTURED PACKING ON BUBBE COUMN MASS TRANSFER CHARACTERISTICS EVAUATION. Part 3. Sensitivity of ADM Volumetric Mass Transfer Coefficient evaluation Ana akota Faculty of Chemistry and Chemical
More informationFIZIKA VIRUSOV. Avtor: Miran Dragar Mentor: prof. dr. Rudolf Podgornik. Maj Povzetek
UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za matematiko in fiziko Oddelek za fiziko FIZIKA VIRUSOV Avtor: Miran Dragar Mentor: prof. dr. Rudolf Podgornik Maj 2007 Povzetek V seminarju bo predstavljen preprost model,
More information2A skupina zemeljskoalkalijske kovine
1. NALOGA: V ČEM SE RAZLIKUJETA BeO IN MgO? 1. NALOGA: ODGOVOR Elementi 2. periode (od Li do F) se po fizikalnih in kemijskih lastnostih (diagonalne lastnosti) znatno razlikujejo od elementov, ki so v
More informationActa Chim. Slov. 2000, 47, Macroion-macroion correlations in the presence of divalent counterions. Effects of a simple electrolyte B. Hrib
Acta Chim. Slov. 2000, 47, 123-131 123 Macroion-macroion correlations in the presence of divalent counterions. Effects of a simple electrolyte B. Hribar and V. Vlachy Faculty of Chemistry and Chemical
More informationUniverza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Oddelek za fiziko. Projekt ITER SEMINAR. Avtor: Jure Maglica Mentor: doc. dr.
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Oddelek za fiziko Projekt ITER SEMINAR Avtor: Jure Maglica Mentor: doc. dr. Milan Čerček Ljubljana, April 005 POVZETEK V seminarju je opisan kratek
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA FIZIKO SEMINAR. Pulzni eksperiment
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA FIZIKO SEMINAR Pulzni eksperiment AVTOR: Andraž Petrović MENTOR: prof. Matjaž Ravnik Ljubljana, Maj 2004 POVZETEK: V seminarju bom opisal
More informationZakasneli nevtroni v reaktorjih s tekočim gorivom
Seminar Zakasneli nevtroni v reaktorjih s tekočim gorivom Avtor: Janez Kokalj januar, 2015 Mentor: Dr. Luka Snoj Povzetek Četrta generacija jedrskih reaktorjev, kamor spadajo tudi reaktorji na staljeno
More informationFOTONSKI POGON. Avtor: Črt Harej Mentor: prof. dr. Simon Širca. Ljubljana, Maj 2016
FOTONSKI POGON Seminar I b - 1. letnik, II. stopnja Avtor: Črt Harej Mentor: prof. dr. Simon Širca Ljubljana, Maj 2016 Povzetek Človeštvo že skoraj 60 let raziskuje in uresničuje vesoljske polete. V tem
More informationSolutions. Name and surname: Instructions
Uiversity of Ljubljaa, Faculty of Ecoomics Quatitative fiace ad actuarial sciece Probability ad statistics Writte examiatio September 4 th, 217 Name ad surame: Istructios Read the problems carefull before
More informationJEDRSKA URA JAN JURKOVIČ. Fakulteta za matematiko in fiziko Univerza v Ljubljani
JEDRSKA URA JAN JURKOVIČ Fakulteta za matematiko in fiziko Univerza v Ljubljani Natančnost časa postaja vse bolj uporabna in pomembna, zato se rojevajo novi načini merjenja časa. Do danes najbolj natančnih
More informationDESIGN OF AN EFFICIENT MICROWAVE PLASMA REACTOR FOR BULK PRODUCTION OF INORGANIC NANOWIRES
UDK621.3:(53+54+621 +66), ISSN0352-9045 Informacije MIDEM 38(2008)4, Ljubljana DESIGN OF AN EFFICIENT MICROWAVE PLASMA REACTOR FOR BULK PRODUCTION OF INORGANIC NANOWIRES Jeong H. Kim, Vivekanand Kumar,
More informationTritij kot jedrsko gorivo
Oddelek za ziko Tritij kot jedrsko gorivo Seminar AVTOR: Anºe Jazbec MENTOR: doc. dr. Andrej Trkov SOMENTOR: dr. Luka Snoj Ljubljana, 2012 Povzetek Fuzija je jedrska reakcija, pri kateri se laºja jedra
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA SAŠO ZUPANEC MAX-PLUS ALGEBRA DIPLOMSKO DELO
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA SAŠO ZUPANEC MAX-PLUS ALGEBRA DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA MATEMATIKO IN RAČUNALNIŠTVO SAŠO ZUPANEC Mentor:
More informationDetekcija gravitacijskih valov
Oddelek za fiziko Seminar Ia - 1.letnik, II.stopnja Detekcija gravitacijskih valov Avtor: Samo Ilc Mentor: prof. dr. Tomaž Zwitter Ljubljana, Maj 2016 Povzetek Leta 1916 je Einstein napovedal obstoj gravitacijskih
More informationDinamični pristop k turbulenci
Seminar - 4. letnik Dinamični pristop k turbulenci Avtor: Igor Mele Mentor: prof. dr. Tomaž Prosen Ljubljana, marec 2013 Povzetek Ravninski Couetteov tok je med najpreprostejšimi modeli strižnih tokov,
More informationOA07 ANNEX 4: SCOPE OF ACCREDITATION IN CALIBRATION
OA07 ANNEX 4: SCOPE OF ACCREDITATION IN CALIBRATION Table of contents 1 TECHNICAL FIELDS... 2 2 PRESENTING THE SCOPE OF A CALIBRATION LABOORATORY... 2 3 CONSIDERING CHANGES TO SCOPES... 6 4 CHANGES WITH
More informationPojav ostrih konic pri zamrzovanju vodnih kapljic
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Seminar Pojav ostrih konic pri zamrzovanju vodnih kapljic Avtor: Klemen Kelih Mentor: prof. dr. Gorazd Planinšič Ljubljana, 23. september 2013 Povzetek
More informationMATEMATIKA 1 UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM BIOKEMIJA 1. LETNIK
abc UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM BIOKEMIJA 1. LETNIK f: A B f: f() A je argument, f() B je funkcijska vrednost. Funkcija je pravilo, ki vsakemu argumentu priredi eno funkcijsko vrednost. Glavna operacija
More informationMATEMATIKA 1 UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM BIOKEMIJA 1. LETNIK
abc α UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM BIOKEMIJA 1. LETNIK f: A B f: f() A je argument, f() B je funkcijska vrednost. Funkcija je pravilo, ki vsakemu argumentu priredi eno funkcijsko vrednost. Glavna operacija
More informationDušan Čalić. Meritev pozitivnega temperaturnega koeficienta reaktivnosti v reaktorju TRIGA SEMINAR
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za fiziko Dušan Čalić Meritev pozitivnega temperaturnega koeficienta reaktivnosti v reaktorju TRIGA SEMINAR Mentor: prof. dr. Matjaž Ravnik
More informationb) Računske naloge (z osnovami): 1. Izračunaj in nariši tiracijsko krivuljo, če k 10,0mL 0,126M HCl dodajaš deleže (glej tabelo) 0,126M NaOH!
11. Vaja: Kemijsko ravnotežje II a) Naloga: 1. Izmeri ph destilirane in vodovodne vode, ter razloži njegovo vrednost s pomočjo eksperimentov!. Opazuj vpliv temperature na kemijsko ravnotežje!. Določi karbonatno
More informationHipohamiltonovi grafi
Hipohamiltonovi grafi Marko Čmrlec, Bor Grošelj Simić Mentor(ica): Vesna Iršič Matematično raziskovalno srečanje 1. avgust 016 1 Uvod V marsovskem klubu je želel predsednik prirediti večerjo za svoje člane.
More informationUniverza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Oddelek za fiziko. Seminar II Izračun oblike fosfolipidnih mehurčkov(vesiklov)
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Oddelek za fiziko Seminar II Izračun oblike fosfolipidnih mehurčkov(vesiklov) Avtor: Andrej Košmrlj Mentor: dr. Saša Svetina 4. maj 2005 Povzetek
More informationUČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Parcialne diferencialne enačbe Partial differential equations. Študijska smer Study field
Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Parcialne diferencialne enačbe Partial differential equations Študijski program in stopnja Study programme and level Magistrski
More informationMichelsonov interferometer
Michelsonov interferometer Seminar iz moderne fizike na bolonjskem študijskem programu 2. stopnje Izobraževalna Fizika Sebastjan Krajnc Mentor: red. prof. dr. Nataša Vaupotič Maribor, 2017 Krajnc, S. :
More informationSeminar pri predmetu jedrska tehnika in energetika
Seminar pri predmetu jedrska tehnika in energetika Izdelal: Bor Kos Mentor: Izr. Prof. Iztok Tiselj Kemična sestava Sonca: H (60%), He(35%), 5% - O, Mg, Fe, Si, Na Rumena pritlikavka Sonce je ogromen fuzijski
More informationMODELI CESTNEGA PROMETA
MODELI CESTNEGA PROMETA LUKA ŠEPEC Fakulteta za matematiko in fiziko Univerza v Ljubljani V članku so predstavljeni različni pristopi k modeliranju cestnega prometa. Najprej so predstavljene empirične
More informationEFFECT OF 818A AND 827N FLOCCULANTS ON SEAWATER MAGNESIA PROCESS
UDK 546.46:54-36:551.464 ISSN 1318-0010 Izvirni znanstveni ~lanek KZLTET 33(6)473(1999) N. PETRIC ET AL.: EFFECT OF 818A AND 827N FLOCCULANTS ON SEAWATER EFFECT OF 818A AND 827N FLOCCULANTS ON SEAWATER
More informationNumerical simulation aided design of the selective electromagnetic trigger
Elektrotehniški vestnik 74(5): 73-78, 7 Electrotechnical Review: Ljubljana, Slovenija Načrtovanje elektromagnetnega sprožnika s pomočjo numerične simulacije Borut Drnovšek, Dejan Križaj ETI Elektroelement
More informationNestacionarno prevajanje toplote in uporaba termografije v gradbeništvu
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Oddelek za fiziko Seminar I a - 1. letnik, II. stopnja Nestacionarno prevajanje toplote in uporaba termografije v gradbeništvu Avtor: Patricia Cotič
More informationAERODINAMIKA AVTOMOBILA TESLA MODEL S. Dino Gačević
AERODINAMIKA AVTOMOBILA TESLA MODEL S Diplomski seminar na študijskem programu 1. stopnje Fizika Dino Gačević Mentor: doc. dr. Mitja Slavinec Somentorica: asist. Eva Klemenčič Zunanji delovni somentor:
More informationUNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE. O neeksaknotsti eksaktnega binomskega intervala zaupanja
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Zaključna naloga (Final project paper) O neeksaknotsti eksaktnega binomskega intervala zaupanja (On the inexactness
More informationija 3 m Kislost-bazi - čnost Hammettove konstante ska ke acevt Farm Izr. prof. dr Izr. prof. dr. Marko Anderluh. Marko Anderluh 23 oktober.
acevts ska kem mija 3 Farm Kislost-bazičnost Hammettove konstante Izr. prof. dr. Marko Anderluh 23. oktober 2012 Vpliv kislinsko bazičnih lastnosti Vezava na tarčno mesto farmakodinamsko delovanje Topnost/sproščanje
More informationIntroduction of Branching Degrees of Octane Isomers
DOI: 10.17344/acsi.2016.2361 Acta Chim. Slov. 2016, 63, 411 415 411 Short communication Introduction of Branching Degrees of Octane Isomers Anton Perdih Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO SEMINAR 2008/2009 HLAJENJE PLOŠČE S TURBULENTNIM CURKOM. Martin Draksler
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO SEMINAR 2008/2009 HLAJENJE PLOŠČE S TURBULENTNIM CURKOM Martin Draksler Mentor: dr. Boštjan Končar Somentor: dr. Primož Ziherl Povzetek Hlajenje s
More informationREGULACIJA ULTRASENZITIVNOSTI LINEARNO SKLOPLJENIH PROTEINSKIH KASKAD
REGULACIJA ULTRASENZITIVNOSTI LINEARNO SKLOPLJENIH PROTEINSKIH KASKAD Seminar iz fizike na dvopredmetnem študijskem programu Fizika (stari program) Aleš Vunjak Mentor: asist. dr. Rene Markovič Maribor,
More informationCălugăreanu-White-Fullerjev teorem in topologija DNA
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Oddelek za fiziko Călugăreanu-White-Fullerjev teorem in topologija DNA Seminar Jure Aplinc, dipl. fiz. (UN) Mentor: prof. dr. Rudolf Podgornik 26.
More informationModelska Analiza 1. University of Ljubljana Faculty of Mathematics and Physics. 3. naloga - Numeri na minimizacija
University of Ljubljana Faculty of Mathematics and Physics Modelska Analiza 1 3. naloga - Numeri na minimizacija Avtor: Matic Lubej Asistent: dr. Simon ƒopar Predavatelj: prof. dr. Alojz Kodre Ljubljana,
More informationFRAKTALNA DIMENZIJA. Fakulteta za matematiko in fiziko Univerza v Ljubljani
FRAKTALNA DIMENZIJA VESNA IRŠIČ Fakulteta za matematiko in fiziko Univerza v Ljubljani PACS: 07.50.Hp, 01.65.+g V članku je predstavljen zgodovinski razvoj teorije fraktalov in natančen opis primerov,
More informationUnderground natural stone excavation technics in Slovenia. Tehnike podzemnega pridobivanja naravnega kamna v Sloveniji
RMZ Materials and Geoenvironment, Vol. 56, No. 2, pp. 202 211, 2009 202 Underground natural stone excavation technics in Slovenia Tehnike podzemnega pridobivanja naravnega kamna v Sloveniji Jo ž e Ko rt
More informationUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Jan TIBAUT RAČUNSKA ANALIZA OBTEKANJA LOPATICE LOPATIČNE REŠETKE univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Strojništvo Maribor, september 2012 1 Fakulteta
More information(Received )
79 Acta Chim. Slov. 1997, 45(1), pp. 79-84 (Received 28.1.1999) THE INFLUENCE OF THE PROTEINASE INHIBITOR EP475 ON SOME MORPHOLOGICAL CHARACTERISTICS OF POTATO PLANTS (Solanum tuberosum L. cv. Desirée)
More informationPOLJSKA EMISIJA (MINIATURIZACIJA KATODNE CEVI)
POLJSKA EMISIJA (MINIATURIZACIJA KATODNE CEVI) V zadnjih 50 letih smo priče posebnemu tehnološkemu procesu, imenovanemu miniaturalizacija. Če je bil konec 19. in nekje do sredine 20. stoletja zaznamovan
More informationMakroekonomija 1: 4. vaje. Igor Feketija
Makroekonomija 1: 4. vaje Igor Feketija Teorija agregatnega povpraševanja AD = C + I + G + nx padajoča krivulja AD (v modelu AS-AD) učinek ponudbe denarja premiki vzdolž krivulje in premiki krivulje mikro
More informationUNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA ANALIZA ENERGETSKIH IZKORISTKOV TEHNOLOGIJ ZA PRIDOBIVANJE IN PRETVORBO VODIKA MAGISTRSKO DELO
UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA ANALIZA ENERGETSKIH IZKORISTKOV TEHNOLOGIJ ZA PRIDOBIVANJE IN PRETVORBO VODIKA MAGISTRSKO DELO Dean Cotič Mentor: prof. dr. Matjaž Valant Nova Gorica,
More informationWorld primary energy consumption -Reference Case (Source: IGU) UM FERI Laboratorij za energetiko Jože VORŠIČ Energetski trg
World primary energy consumption -Reference Case (Source: IGU) 3000 GW novih zmogljivosti 1000 GW samo za nadomestitev odsluženih Obstoječe zmogljivosti Nove zmogljivosti Danes je 80 % vse rabe energije
More informationMateriali za shranjevanje vodika
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Oddelek za fiziko Seminar Materiali za shranjevanje vodika Avtor: Jaka Petelin Mentor: dr. Denis Arčon Ljubljana, Maj 008 Povzetek V seminarju bom
More informationElektroenergetska zanesljivost in prednosti jedrske energije v Sloveniji
ELABORAT 2010 Elektroenergetska zanesljivost in prednosti jedrske energije v Sloveniji KAJA ČERNJAVIČ Nad gomilo 1A, 2103 Maribor kaja.cernjavic@gmail.com 00386 31 349 839 EPF, Univerza v Mariboru Stran
More informationProblem umetnostne galerije
Problem umetnostne galerije Marko Kandič 17. september 2006 Za začetek si oglejmo naslednji primer. Recimo, da imamo v galeriji polno vrednih slik in nočemo, da bi jih kdo ukradel. Seveda si želimo, da
More informationNelinearna regresija. SetOptions Plot, ImageSize 6 72, Frame True, GridLinesStyle Directive Gray, Dashed, Method "GridLinesInFront" True,
Nelinearna regresija In[1]:= SetOptions ListPlot, ImageSize 6 72, Frame True, GridLinesStyle Directive Gray, Dashed, Method "GridLinesInFront" True, PlotStyle Directive Thickness Medium, PointSize Large,
More informationMikrovalovno sevanje ozadja
Seminar Ia 1. Letnik, II. stopnja Mikrovalovno sevanje ozadja Avtor: Lino Šalamon Mentor: Simon Širca Ljubljana, januar 2014 Povzetek: V seminarju bom najprej govoril o zgodovini mikrovalovnega sevanja
More informationElektrične lastnosti vodov. Ohmske upornosti. Induktivnost vodov. Kapacitivnost vodov. Odvodnost vodov. Vod v svetlobi telegrafske enačbe.
Električne lastnosti vodov Ohmske upornosti. Induktivnost vodov. Kapacitivnost vodov. Odvodnost vodov. Vod v svetlobi telegrafske enačbe. Primarne konstante vodov Če opazujemo električni vod iz istega
More informationSimulation of multilayer coating growth in an industrial magnetron sputtering system
RMZ Materials and Geoenvironment, Vol. 57, No. 3, pp. 317 330, 2010 317 Simulation of multilayer coating growth in an industrial magnetron sputtering system Simulacija rasti večplastnih prevlek v industrijski
More informationNUMERIČNO MODELIRANJE NELINEARNEGA VSILJENEGA NIHANJA
NUMERIČNO MODELIRANJE NELINEARNEGA VSILJENEGA NIHANJA Diplomski seminar na bolonjskem študijskem programu 1. stopnje Fizika Marko Petek Mentor: doc. dr. Aleš Fajmut Somentor: dr. Igor Grešovnik Maribor,
More informationSimulacija dinamičnih sistemov s pomočjo osnovnih funkcij orodij MATLAB in Simulink
Laboratorijske vaje Računalniška simulacija 2012/13 1. laboratorijska vaja Simulacija dinamičnih sistemov s pomočjo osnovnih funkcij orodij MATLAB in Simulink Pri tej laboratorijski vaji boste spoznali
More informationCveto Trampuž PRIMERJAVA ANALIZE VEČRAZSEŽNIH TABEL Z RAZLIČNIMI MODELI REGRESIJSKE ANALIZE DIHOTOMNIH SPREMENLJIVK
Cveto Trampuž PRIMERJAVA ANALIZE VEČRAZSEŽNIH TABEL Z RAZLIČNIMI MODELI REGRESIJSKE ANALIZE DIHOTOMNIH SPREMENLJIVK POVZETEK. Namen tega dela je prikazati osnove razlik, ki lahko nastanejo pri interpretaciji
More informationMerjenje difuzije z magnetno resonanco. Avtor: Jasna Urbanija Mentor: doc.dr.igor Serša
Merjenje difuzije z magnetno resonanco Avtor: Jasna Urbanija Mentor: doc.dr.igor Serša Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Februar 2005 1 Povzetek Pojav jedrske magnetne resonance omogoča
More informationKRAJEVNA SPREMENLJIVOST NIHANJA TAL OB POTRESU Spatial variability of earthquake ground motion
KRAJEVNA SPREMENLJIVOST NIHANJA TAL OB POTRESU Spatial variability of earthquake ground motion Izidor Tasič* UDK 550.344.094.3 Povzetek Krajevna spremenljivost nihanja tal ob potresu oziroma krajevno različno
More informationvodonosniku Universitaet Bremen, FB1, Karst Processes Research Group, Bremen, Germany,
COBISS: 1.01 Time scales in the evolution of solution porosity in porous coastal carbonate aquifers by mixing corrosion in the saltwater-freshwater transition zone. Časovno merilo razvoja poroznosti zaradi
More informationKLIMATSKI DEJAVNIKI (2) 5 skupin
KLIMATSKI DEJAVNIKI (2) 5 skupin Sončno obsevanje Transmisijske lastnosti atmosfere za prenos različnih sevanj (aerosoli in plini tople grede) Cirkulacija atmosfere in oceanov Lastnosti površja Relief
More informationUNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE. Verjetnostni algoritmi za testiranje praštevilskosti
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Zaključna naloga Verjetnostni algoritmi za testiranje praštevilskosti (Algorithms for testing primality) Ime in
More informationPOLUTANTI V ATMOSFERI
Matej Kapus SEMINAR POLUTANTI V ATMOSFERI Mentor: Prof. Andrej Likar Zahvala: Prof. Tomaž Vrhovec Mag. Andrej Kobe (ARSO) November, 00 Povzetek V zapisu predstavljam osnove iz področja ekologije zraka.
More information