STRES IN IZGOREVANJE NA DELOVNEM MESTU LABORANTA NA ODDELKU ZA BIOLOGIJO

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov STRES IN IZGOREVANJE NA DELOVNEM MESTU LABORANTA NA ODDELKU ZA BIOLOGIJO Mentor: red. prof. dr.marija Ovsenik Kandidatka: Suzana Logar Kranj, maj 2007

2 Aldous Huxley je nekoč dejal : Samo droben delček vesolja lahko uredite po svoje sebe.začnite pri sebi,ne pri drugih ljudeh.najprej uredite sebe.mislite na to,ko boste izbirali orožje proti stresu. ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici prof.dr.marija Ovsenik, ki mi je pri izdelavi diplomskega dela,pomagala z nasveti. Zahvalila bi se tudi vsem laborantom na Oddelku za biologijo,ki so sodelovali v anketi o stresu in izgorevanju. Posebna zahvala pa je namenjena moji družini,ki me je skozi ves čas študija podpirala. II

3 POVZETEK Stres je pojav,s katerim se srečujemo tako v zasebnem kot v poklicnem življenju.kadar imamo občutek,da določenega dogodka ali situacije nismo sposobni obvladati,se pojavi stresna reakcija,ki jo občutimo kot spremembo v našem fizičnem,čustvenem in intelektualnem stanju. V diplomskem delu smo se namenili bolj podrobno raziskati stres laborantov na Oddelku za biologijo.v raziskavi nas je zanimalo kolikšen stres in kolikšno zadovoljstvo doživljajo pri svojem delu.v prvem delu smo opredelili pojem stresa,našteli stresorje,opisali reakcije na stres,našteli mediatorje stresa in spoprijemanje s stresom.v raziskovalnem delu smo izvedli merjenje z vprašalnikom, s pomočjo katerega so vsi zaposleni laboranti na Oddelku za biologijo,izrazili svoje mnenje. Rezultati kažejo, da sta zadovoljstvo v poklicu in izbira poklica pozitivna,prav tako je tudi pozitivno ocenjeno doživljanje stresa,ki je zmerno.pri spoprijemanju s stresom,naredijo vse,da se situacija popravi.dobro so ocenjeni odnosi z ostalimi sodelavci ter stalnost zaposlitve.slabi pa so rezultati,ki kažejo na pomanjkanje priznanja za uspešno opravljeno delo,niso zadovoljni z odnosi in komunikacijo z vodjo skupine,nizko vrednotenim delom laboranta in plačo.najbolj negativno pa sta ocenjeni trditvi,možnost napredovanja in možnosti izobraževanja. Podani so tudi predlogi za izboljšanje delovnih pogojev,odnosov in zadovoljstva na Oddelku.S pomočjo tega diplomskega dela lahko vodstvo pridobi povratno informacijo, kako uspešno izpolnjuje potrebe in pričakovanja zaposlenih, ter pripravi načrt za realizacijo sprememb.spreminjanje vseh teh dejavnikov in povzročiteljev stresa,je počasen in zahteven postopek, ki najprej zahteva ugotavljanje sedanjega stanja.za uspešno delo na Oddelku je namreč zelo pomembno,da se ugotovi,kateri faktorji motijo zaposlene in na podlagi teh,se lahko potem ustvarijo kvalitetno delovno okolje,odnosi med nadrejenimi in podrejenimi in s tem se lahko v veliki meri vpliva na zmanjšanje stresa in njegovih posledic,ki niso koristne ne za zaposlene in ne za sam Oddelek. KLJUČNE BESEDE -stres -stresorji -stresna reakcija -spoprijemanje s stresom III

4 ABSTRACT We can face the stress in our everyday private and professional life.when we get the feeling that we can not keep on the given event or situation,we are not able to be restrained any more.when the stress reaction appears it can be felt as a change in our emotional,physical and intelectual state. In our diploma we intended to do more detailed stress research of our laboratory workers on Department of Biology.We were interested in the amount of the stress and its satisfaction caused by their work. In the first part are the concept of stress In the second part research work was done with measurements. All employers of the Department of Biology revealed their opinion through the anonymous questionnaire. Our results suggest, that satisfaction eith their job are positive including the evaluation of the daily stress.everything was done by the reformed situation.the relationship and the continuity among other workmates and employees is being well estimated. The negative mark was given to the confession for the well and successful done work.they can not be satisfied with the attitude and communications by the leader of the group. The most negative mark was given to the dimension of salaries and posibilities of education and posibilities of progress. All the effects on the stress and their reaction and sugestions of improvement are mentioned.the management can get the reflexive information with this research about their successful realizations and expectations of the employees.slower and demanding process is being changed by all these factors demanded by determinations of real conditions.for successful work in the department it is very important to find what fact disturb the employees.according to them the best working conditions can be done,so as the best relations between officials and supervisors.the suggestions for better conditions and relations to working process are done at the devision. KEYWORDS -stress -factors of stress -reaction of stress -coping IV

5 KAZALO VSEBINE ZAHVALA II POVZETEK III ABSTRACT IV KAZALO VSEBINE V KAZALO SLIK VII KAZALO PREGLEDNIC IN TABEL VIII 1 UVOD PREDGOVOR NAMEN IN CILJ DIPLOMSKEGA DELA 2 2 TEORETIČNI DEL STRES Zgodovina stresa Opredelitev stresa Narava in vrste stresa Distres in eustres Stres in zmogljivost Stroški stresa STRESORJI REAKCIJA NA STRES Fiziologija stresne reakcije Znaki stresa Vpliv stresa na zdravje Izgorelost MEDIATORJI STRESA Osebnostne značilnosti Obrambni mehanizmi Socialna podpora Ostali viri odpornosti na stres SPOPRIJEMANJE S STRESOM Načini spoprijemanja s stresom 31 3 RAZISKOVALNI DEL METODOLOGIJA RAZISKOVANJA Metodologija raziskovanja 35 V

6 Raziskovalni instrumenti Populacija in vzorčenje Zbiranje,analiza in obdelava podatkov DELOVNA HIPOTEZA 36 4 REZULTATI RAZISKAVE REZULTATI PO DEMOGRAFSKIH DEJAVNIKIH REZULTATI PO POSAMEZNIH DIMENZIJAH Zadovoljstvo v poklicu,zavezanost poklicu in doživljanje delovnega stresa Delovni pogoji Odnosi med nadrejenimi in podrejenimi Zadovoljstvo v podjetju Posledice stresa Strategija spoprijemanja Povprečna vrednost posameznih dimenzij 54 5 RAZPRAVA SPLOŠNA RAZPRAVA SKLEPI PREDLOGI ZAPOSLENIM PREDLOGI VODSTVU PREVERJANJE HIPOTEZ 57 6 ZAKLJUČEK 58 7 LITERATURA IN VIRI 60 PRILOGE.62 VI

7 KAZALO SLIK Slika 1. Primarna in sekundarna ocena stresa Slika 2. Vpliv stresa na kakovost funkcioniranja Slika 3. Biološki mehanizmi stresne reakcije Slika 4: Odziv laborantov glede na spol Slika 5: Odziv laborantov glede na starost Slika 6: Odziv na anketo glede na stopnjo izobrazbe Slika 7: Odziv na anketo glede na delovno dobo Slika 8: Odziv na anketo glede na delovno dobo na tem delovnem mestu Slika 9: Odziv na anketo glede na skupine študentov v enem šolskem letu Slika 10: Odziv na anketo glede na tedensko delo v pedagoškem procesu Slika 11: Kako ste zadovoljni v svojem poklicu? Slika 12 : Če bi imeli možnost ponovne izbire poklica,bi si izbrali poklic,ki ga imate sedaj? Slika 13 : Kako stresno doživljate svoj poklic laboranta? Slika 14 : Kako stresno je vaše življenje,ko ni pedagoškega procesa ( npr. med počitnicami )? Slika 15 : Delovni pogoji,izraženi kot faktor zadovoljstva Slika 16 :Odnosi med nadrejenimi in podrejenimi,izraženi kot faktor zadovoljstva.49 Slika 17 :Zadovoljstvo v podjetju,izraženo kot faktor zadovoljstva Slika 18 : Posledice stresa,izražene kot faktor zadovoljstva Slika 19: Strategija spoprijemanja,izražena kot faktor zadovoljstva Slika 20:Povprečna vrednost posameznih dimenzij,izražena kot faktor zadovoljstva VII

8 KAZALO PREGLEDNIC IN TABEL Preglednica 1: Odziv laborantov na anketo Preglednica 2: Odziv na anketo glede na spol Preglednica 3: Odziv na anketo glede na starost Preglednica 4: Odziv na anketo glede na stopnjo izobrazbe Preglednica 5: Odziv na anketo glede na delovno dobo Preglednica 6: Odziv na anketo glede na delovno dobo na tem delovnem mestu. 41 Preglednica 7: Odziv na anketo glede na skupine študentov v enem šolskem letu 42 Preglednica 8: Odziv na anketo glede na tedensko delo v pedagoškem procesu --43 Preglednica 9 : Kako ste zadovoljni v svojem poklicu? Preglednica 10 : Če bi imeli možnost ponovne izbire poklica,bi si izbrali poklic, ki ga imate sedaj? Preglednica 11: Kako stresno doživljate svoj poklic laboranta? Preglednica 12: Kako stresno je vaše življenje,ko ni pedagoškega procesa ( npr. med počitnicami )? Tabela 1: skala stopnje socialnega prilagajanja Tabela 2.Vpliv stresa na telesne funkcije VIII

9 1 UVOD 1.1 PREDGOVOR Živimo v hitrem,napetem in površinskem svetu,kjer se nam vedno nekam mudi in ne uspemo najti čas zase.zaradi te nenehne naglice,medsebojnega tekmovanja in potrebe po doseganju maksimuma na vseh področjih v življenju,pa ne utegnemo pomisliti ali je takšen svet in življenje sploh dobro za nas.ne vprašamo se,kako se počutimo in kaj je tisto kar sploh potrebujemo za naše blagostanje.s takim načinom življenja,se v naš vsakdan počasi prikrade spremljevalec našega življenja,to je stres. Mnogi raziskovalci so stres označili za kugo 20.stoletja,vendar v 21.stoletju ni ta nič manjša,le zavedamo se ga bolj.vsi že poznamo neprijeten občutek pritiska,ko se znajdemo v situaciji,ki ji nismo kos,ko zmoremo narediti manj,kot od nas pričakuje okolica.hans Selye,pionir raziskav o stresu je dejal:» Vsak ga ima in o njem govori,toda prav malo je takih,ki so skušali ugotoviti,kaj je stres v resnici «( Selye,1975; v Čabraja, 2001:str.32 ). Stresa ne doživljamo le v našem privatnem življenju,temveč grobo posega tudi v naše delovno okolje. Karasek in Theorell (1990;v Černigoj Sadar,2002),poročata za ZDA,da so bili vsakoletni stroški v organizacijah za zdravljenje stresa njihovih zaposlenih,ocenjeni kar na 150 bilijonov dolarjev. Po podatkih Kliničnega inštituta za medicino dela,prometa in športa v Ljubljani ( 2006 ), je v deželah Evropske unije ( EU ) od 50 do 60 odstotkov izgubljenih delovnih dni,posledica stresa. Z ekonomskega vidika to pomeni,20 milijard evrov izgub letno. Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 1

10 1.2 NAMEN IN CILJ DIPLOMSKEGA DELA V slovenskem prostoru do sedaj nismo zasledili raziskave,ki bi proučevala doživljanje stresa in izgorevanje,pri laborantih na katerikoli fakulteti.zato smo se odločili,da podrobneje raziščemo stres in izgorevanje,pri laborantih na Oddelku za biologijo. Namen diplomskega dela je proučiti področje stresa in izgorevanja,na osnovi objav različnih avtorjev.poleg tega želimo,v praksi z raziskavo,na osnovi vprašalnika proučiti obstoječi stres med laboranti na Oddelku za biologijo in na osnovi proučenih stanj na Oddelku,predlagati morebitne spremembe, ki bi jih bilo mogoče prenesti v prakso. Najprimerneje je, če ugotavljamo stres z vprašalnikom oziroma s trditvami, s pomočjo katerih vprašani izražajo svoje mnenje tako, da označijo stopnjo svojega strinjanja s trditvami. V empiričnem delu predstavljamo opredelitev stresa,stresorje,reakcije na stres,mediatorje stresa in spoprijemanje s stresom.v nadaljevanju diplomskega dela,pa predstavljamo rezultate ankete, interpretacijo rezultatov in podali smo predloge za izboljšanje stresa na področjih, ki so bila najslabše ocenjena. Glavni cilj diplomskega dela je predpostaviti določene dimenzije stresa,na osnovi vprašalnika in ugotoviti kako vplivata na ljudi. Proučili smo naslednje dimenzije stresa: naše zadovoljstvo v poklicu,zavezanost poklicu in doživljanje delovnega stresa,delovni pogoji zadovoljstvo v podjetju,posledice stresa in strategije spoprijemanja s stresom. Diplomsko delo smo razdelili na dva dela in sicer na teoretični in raziskovalni del.prvi teoretični del smo dali na pet sklopov.prvi sklop opisuje zgodovino in definicije stresa.v drugem sklopu so predstavljeni stresorji,ki povzročajo stres.tretji sklop diplomskega dela opisuje reakcije na stres,,to so znaki in vpliv stresa na naše zdravje.četrti del pa je namenjen mediatorjem stresa,ter zadnji peti del,kjer smo se poglobili v načine premagovanja stresa. Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 2

11 2 TEORETIČNI DEL 2.1 STRES Zgodovina stresa Izraz stres izvira iz latinske besede»stringere«,kar pomeni»močno napeti«( Cartwright in Cooper,1994 ).Prvič so izraz v angleščini ( stress ) uporabili v 17.stoletju,in sicer so z njim opisovali nadloge,muke in težave.v 18.stoletju se je splošen pomen te besede spremenil in je pomenil silo,pritisk ali močan vpliv,ki deluje na predmet ali osebo.hkrati je ta definicija pomenila,da zunanja sila vzbuja napetost v predmetu ali osebi,ta se pa upira moči te sile.ta pomen besede se je zlasti uveljavil v fiziki in tehniki pri gradnji fizičnega objekta ( npr. mostu ali nebotičnika ).V zgodnjih raziskavah se je tako stres nanašal na zunanji pritisk ali silo,ki deluje na predmet,napetost pa je označevala notranje ukrivljenje,spremembo oblike ali velikosti predmeta ( Spielberger,1985; Cartwright in Cooper,1994 ).Definicije pritiska in obremenitve v fiziki in tehniki so vplivale na predstave o tem,kako stres vpliva na človeka.uveljavil se je pogled,da lahko stres,ki mu je neka oseba izpostavljena,merimo na enak način,kot merimo fizikalni pritisk na katerikoli fizični objekt ( Cartwright in Cooper,1994 ). Do konca 18.stoletja so na stres gledali kot na zunanji dražljaj.v 19.stoletju pa so začeli tudi razmišljati o vplivih stresa na telesne in duševne bolezni.zato so stres definirali kot odziv osebe na motnjo,ki prihaja iz okolja ( Cartwright in Cooper,1994 ). V prvih letih 20.stoletja je britanski zdravnik William Osler izenačil»stres in napetost«s»težaškim delom in vznemirjenjem«ter izrazil domnevo,da te okoliščine povzročajo razvoj dolgotrajnih kroničnih oboljenj ( Spielberger,1985 ). Oslerjevo tezo o vplivu zunanjih dejavnikov,ki povzročajo trajnejše bolezni in ne samo kratkotrajnega nelagodnega občutka,je leta 1932 raziskal in potrdil ameriški fiziolog Walter Cannon,ko je preučeval mehanizme homeostaze ( Černigoj Sadar,2002 ). Živali in ljudi je izpostavil različnim stresnim dejavnikom,na primer hudemu mrazu,pomanjkanju kisika,čustvenim motnjam itd. in pri tem opazoval spremembe v njihovih notranjih bioloških procesih. Sklepal je,da so bili poskusni organizmi zaradi motenj v homeostazi v >>stresnem stanju<< ( Cartwright in Cooper,1994 ). Opazil je,da spremembe povzročita avtonomni živčni sistem in endokrini sistem,ki mobilizirata telesno energijo za hiter odziv organizma na grožnjo iz okolja.poskusnim organizmom se je pospešil srčni utrip,povišal se je krvni pritisk,povečala se je količina glukoze v krvi,pospešilo in poglobilo se je dihanje,spremenila se je količina krvi v posameznih organih ( npr. v mišicah je narasla,v koži je vpadla ) itd. Na ta način se je mobilizirala energija,ki jo je organizem uporabil,da se je z ogrožajočo situacijo spoprijel ali pa se je umaknil iz nje. Cannon je zato to reakcijo organizma poimenoval»boj ali beg odziv«( angl.» fight-or-flight response«).cannon je zaključil,da je ta odziv negativen v primeru,ko je organizem dlje časa izpostavljen stresu,saj se takrat ne more primerno odzvati. V tem primeru je fiziološko vzburjenje dolgotrajno,kar pa vodi v resne zdravstvene težave ( v Taylor,1991; v Černigoj Sadar,2002 ). Sredi tridesetih let 20.stoletja je britanski endokrinolog Hans Selye nadaljeval Cannonovo delo in izvedel obsežne laboratorijske raziskave o reakcijah živali na različne pogubne stresogene dejavnike.pri tem je opazil ponavljajoči sindrom skupnih fizioloških sprememb.sklepal je,da te reakcije na najrazličnejše stresogene dejavnike določajo»stresno stanje«( v Spielberger,1985 ).vse telesne reakcije,ki jih povzroči izpostavljenost stresogenim dejavnikom,je poimenoval»splošni Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 3

12 prilagoditveni sindrom«( angl.»general adaptation syndrome«).razdelil ga je na tri poglavitne stopnje.prva je alarmna reakcija,ki jo povzroči nenadna izpostavljenost stresnim okoliščinam.aktivira se simpatični živčni sistem,ki preko hormonskega sistema v posamezniku sprosti energetske zaloge,ki organizmu omogočijo hiter odziv v smislu bega ali boja.vzpostavi se stanje splošne pripravljenosti pri kateri se zgodijo številni premiki v posameznikovih telesnih procesih,fiziološke spremembe pa posameznika oborožijo za spopad s stresnimi situacijami.če se ta izpostavljenost stresnemu dejavniku nadaljuje,potem sledi alarmni reakciji faza odpora.v tej fazi se aktivira parasimpatični živčni sistem,ki telesne procese normalizira in jih povrne v začetni položaj.tako je poskrbljeno,da se telesna energija ne porabi do konca.do te faze je lahko učinek stresa celo pozitiven.posameznika spodbudi k večji mentalni aktivnosti in ga hkrati telesno poživi.drugače pa je,če se stresna situacija nadaljuje.v primeru,da stresni dejavnik deluje naprej,se energetske zaloge prizadetega organizma,počasi praznijo.pojavi se prva faza znamenja utrujenosti.če se to stanje ne spremeni,potem to vodi do faze izčrpanosti.na ta način se posameznik zaradi obremenitve znajde na robu svojih moči.zmanjka mu telesne moči,izgubi tudi upanje,da bo to stanje lahko spremenil.v taki situaciji pride do poškodb tkiv in organov,zato organizem utrpi resne zdravstvene posledice ( Taylor, 1991; Cartwright in Cooper, 1994; Černigoj Sadar, 2002; Rakovec-Felser, 2002 ). Delo Selyeja predstavlja danes osnovo za razumevanje značilnosti procesa stresne situacije in fizioloških mehanizmov,ki jih sproži stres in lahko vodijo v nastanek različnih bolezni.vendar pa kljub temu na njega letijo tudi kritike.očitajo mu predvsem to,da je zanemaril psihološke elemente,kajti oseba lahko oceni zastrašujočo situacijo in jo poskuša aktivno spremeniti.poleg tega pa je Selye predpostavljal skupen fiziološki odgovor na vse stresne dejavnike.empirična dejstva pa govorijo v prid individualnih razlik v odgovoru na stres.ljudje imamo to sposobnost,da lahko vnaprej predvidimo in prepoznamo stres in reagiramo na različne načine,da bi spremenili svojo situacijo ( Taylor,1991; Cartwright in Cooper,1994; Černigoj Sadar, 2002 ). Sredi 20.stoletja so raziskovalci stres opredelili kot odgovor na notranje in zunanje procese,ki dosegajo pražne nivoje in s tem ogrožajo fizične in psihološke kapacitete do ali nad njihovimi mejami ( Baasowitz in sod.,1995, v Cartwright in Cooper,1994 ). Na stres gledajo na dva načina.en način se nanaša na nevarne,potencialno škodljive ali neprijetne zunanje okoliščine ali stanja (imenujemo jih stresorji),ki povzročajo stresne reakcije,drugi način pa na notranja razmišljanja,presoje,čustvena stanja in psihične procese,ki jih zbuja povzročitelj stresa.ker se ti definiciji prekrivata,je Richard Lazarus,vodilni strokovnjak na področju psihološkega stresa,predlagal,da bi stres lahko preprosteje opisali kot posebno vrsto transakcije med človekom in njegovim okolje, ( v Spielberger,1985 ). V sedemdesetih je Lazarus opredelil stres kot neskladje med zahtevami okolja in viri obvladovanja zahtev.s svojimi sodelavci je razvil t.i. kognitivni transakcijski model stresa,v katerem se je usmeril na pomen posameznikove ocene stresne situacije in spoprijemanja z njo.ocenjevanje pomeni dati vrednost ali oceniti kakovost oseb,stvari ali pojavov.spoprijemanje pa pomeni uporabo vedenjskih in psihičnih moči za obvladovanje notranjih ali zunanjih zahtev ter konfliktov med obema.lazarus ločuje primarno in sekundarno oceno.pri primarni gre za začetno interpretacijo situacije in odgovor na vprašanje»ali sem v težavah ali ne?«. Avtor loči tri vrste primarnih ocen: nekatere situacije so lahko za osebo nepomembne,druge so lahko pozitivne ali nevtralne in tretje so lahko ocenjene kot negativne,in sicer situacijo lahko posameznik občuti kot škodljivo,ogrožajočo ali kot izziv.po primarni oceni nastopi sekundarna ocena,pri kateri oseba naredi primerjavo med veščinami in viri spoprijemanja ter pretehta,če bodo ti zadostni in primerni za soočenje s situacijo,oziroma si odgovori na vprašanje»kaj lahko naredim glede Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 4

13 tega?«( Taylor,1991; Cartwright in Cooper, 1994; Černigoj Sadar,2002).Odnos med primarno in sekundarno oceno določa posameznikovo subjektivno doživljanje stresa.kadar posameznik oceni stresno situacijo kot škodljivo in grozečo in hkrati oceni,da so njegove strategije spoprijemanja z njo nezadostne,občuti visoko stopnjo stresa. Situacijo spremljajo negativna čustva,posameznik se počuti nemočno in preobremenjeno.kadar pa posameznik oceni,da se s stresno situacijo lahko spoprime brez težav in da mu je ta hkrati tudi izziv,občuti minimalno stopnjo stresa,kar spremljajo čustva prijetnega vznemirjenja in pričakovanja ( Cartwright in Cooper,1994 ). PRIMARNO DOŽIVETJE Je dogodek POZITIVEN,NEGATIVEN ali NEVTRALEN? Če je negativen,v kolikšni meri je za posameznika ŠKODLJIV,OGROŽUJOČ ali ga SILI K SPREMEMBAM? MOŽNI STRESOR Zunanje dogajanje STRES Fiziološke,emocionalne, kognitivne,vedenjske reakcije SEKUNDARNO DOŽIVETJE So možnosti posameznika takšne,da se lahko spoprime ter obvlada ŠKODLJIVOST in OGROŽAJOČE posledice dogodka? Kako vidi samega sebe? Je zmožen videti POZITIVNO stran? Slika 1. Primarna in sekundarna ocena stresa (Lazarus in Folkman, 1984; povzeto po Rakovec-Felser, 2002: str 62). Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 5

14 2.1.2 Opredelitev stresa Stres je v življenju izjemno pomemben,saj nas vzpodbuja k visoki učinkovitosti in nas motivira pri reševanju problemov. Stres lahko opredelimo kot neskladje med dojemanjem zahtev na eni strani in sposobnostmi za obvladovanje zahtev na drugi strani ( Looker in Gregson, 1993 ). V osemdesetih in devetdesetih letih 20.stoletja so se vrstile različne definicije stresa.strokovnjaki se še danes ne morejo sporazumeti o enotni interpretaciji stresa.selye ( 1978; v Spielberger,1985: str. 6 ) pravi,da je temu tako,ker ima»kot besede uspeh,neuspeh ali sreča,tudi beseda stres za različne ljudi različne pomene;zato jo je vsebinsko zelo težko določiti«. V strokovni literaturi lahko zasledimo sledeče definicije:»stres je zunanji dejavnik,ki vodi do specifičnih duševnih in psihosomatskih motenj«( McMichael,1986; v Kobal,1993: str.101 ).»Stres je možno opisati kot dogajanje,ki ga sproži vsaka sprememba,ki zmoti človekovo notranje ravnotežje in aktivira njegove prilagoditvene potenciale«( Tomori, 1990; v Selič, 1999; str.53).»stres je reakcija organizma na dražljaje iz okolja,ki vključuje znake obrambe in prilagajanja«( Luban-Plozza in Pozzi, 1994: str. 12 ).»Stres lahko opredelimo kot neskladje med dojemanjem zahtev na eni strani in sposobnosti za obvladovanje zahtev na drugi strani«( Looker in Gregson, 1993: str. 31 ).»Stres je doživetje psihosocialne narave,ki povzroča psihično trpljenje,neprijetne in organizmu škodljive fiziološke procese,negativne odklonske oblike vedenja ter prizadene socialno in delovno funkcioniranje<< ( Mikuš Kos, 1993: str. 3 ). >>Stres je stanje posameznikove psihične in fizične pripravljenosti,da se z obremenitvijo sooči,se ji prilagodi in jo obvlada«( Rakovec-Felser, 1991: str.47 ).»Stres je katerikoli agens ali sprememba ( v okolju in/ali interpsihičnem sistemu ),ki z določeno intenziteto in trajanjem pretirano angažira posameznikove prilagoditvene sposobnosti«( Goldner-Vukov, 1988; v Selič, 1993: str. 179 ). Iz vseh teh različnih definicij je dobro razvidno,da vsak posameznik različno dojema stres.za nekatere je stres zunanji dejavnik,ki deluje na strukturo ali funkcijo organizma,za nekatere pa pomeni reakcijo organizma na zunanje dražljaje in nekaterim pomeni stres posledice ali efekt škodljivih dražljajev.na podlagi vseh omenjenih definicij,ki jih srečujemo v literaturi,pa lahko vse strnemo v nekaj osnovnih temeljnih dejstev: - Stresogeni dejavnik je zunanjega ali notranjega izvora in je lahko fizične,kemične,biološke,socialne ali psihološke narave ( Rakovec-Felser, 1991 ). Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 6

15 - Posledice stresa so notranje,psihološke in fiziološke narave,navadno opisane kot napetost ali napor in zunanje narave,ki se odražajo kot odklonsko vedenje ( Selič, 1999 ). - Stres je določen z doživljanjem stresne situacije ( Lazarus in Lazarus, 2000 ). - Stres je posebna vrsta odnosa med človekom in njegovim okoljem ( Lazarus in Lazarus, 2000 ). - Stres je zaokrožen psihobiološki proces,ki ga sestavljajo trije poglavitni elementi - povzročitelji stresa oziroma stresorji,reakcije na stres oziroma simptomi stresa ter strategije spoprijemanja s stresom ( Powell,1999 ). - Obseg stresa je odvisen od individualnih sposobnosti soočanja s stresom ( Lazarus in Lazarus,2000 ) Narava in vrste stresa Stres se nanaša na okoliščine,ki posamezniku postavljajo fizične ali psihične zahteve in tudi na okoliščine,ki posamezniku vzbudijo čustvene odzive.povzroči tako negativne kot pozitivne posledice,vendar so večje pozornosti navadno deležni negativni pojavi stresa.moderna medicina trdi,da je večina bolezni ( več kot 80% ) psihosomatskega izvora,torej najpogosteje jih povzroča stres ( Kezele, 1995,str. 26 ). Ameriško združenje družinskih zdravnikov ( Academy of Family Physicians )je objavilo podatek,da skoraj dve tretjini obiskov v zdravstvenih organizacijah izvirata iz simptomov,ki so povezani s stresom ( Youngs, 2001,str. 14 ). George in Jones ( 1996, str ),navajata različne poglede na stres.stres je v prvi vrsti lahko izkustvo priložnosti ali grožnje.priložnost je nekaj,od česar ima posameznik potencialne koristi.grožnja predstavlja posamezniku potencialno bolečino.drugi pogled na stres pove,da izkustvo priložnosti ali grožnje posamezniku predstavljata neko pomembnost.številne stvari,s katerimi se morajo posamezniki spopadati v vsakodnevnem življenju,lahko opredelimo kot priložnost oziroma grožnjo,toda samo pomembne stvari se odražajo kot stres.kot tretji ključni pogled avtorja navajata negotovost.posameznik,ki se mora spopasti s pomembno priložnostjo ali grožnjo,ni vedno prepričan,če bo ta spopad uspešen.če je prepričan,da bo spopad uspešno premaga,ponavadi ne izkusi stresa.zadnji pogled stresa pa poudarja,da je stres ukoreninjen v dojemanju.posameznikovo občutenje stresa,je odvisno od tega,kako dojema potencialne priložnosti in grožnje ter od njegovih sposobnosti za spopad z njimi. Schmidt ( 2001, str 9-12 ) loči naravni in umetni stres.gre za dva različna stresa,ki imata vsak svojo funkcijo in namen.naravni oziroma koristni stres,pri katerem je evolucija,poskrbela za vse mehanizme ponovnega uravnoteženja telesa in umetni, škodljivi stres,ki te sposobnosti nima.pri tem stresu,moramo sami poskrbeti za uravnoteženje telesa in s tem za svoje zdravje.naravni stres pozna vsako živo bitje in se deli na obrambno reakcijo preživetja in na prijetni stres,ki ga doživljamo kot čudovite trenutke in ugodje.stres kot posledica občutka ogroženosti,se pojavi kot reakcija,na nevarnosti iz okolja.ima nalogo obrambe,pobega ali napada.v takih trenutkih,se telo pripravi na stanje največje možne pripravljenosti.to nam omogoča večjo pozornost,hitrejše razmišljanje,pripravo na hitre reakcije in koncentracijo energije,pripravljene na delovanje in vztrajanje.stres je v primerih ogroženosti naravna reakcija,ki ni škodljiva telesu.telo v delovanju in gibanju ( pobeg ali napad ), porabi pripravljene,nakopičene snovi in se po prenehanju nevarnosti,spet samo uravnoteži na normalno delovanje.stres kot občutek ugodja,je prijetna stran stresa,iz katere dobivamo motivacijo,energijo in ustvarjalnost.doživljamo ga v trenutkih,ko Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 7

16 verjamemo,da naša usposobljenost presega neko zahtevo.stres kot občutek ugodja, pa je lahko tudi posledica občutkov zadovoljstva,kadar se povežemo s trenutkom,to so občutki sreče v trenutkih zmagoslavja,ob doseženih ciljih,ob sproščanju,ko se nam utrne dobra ideja,v trenutkih,ko se posvečamo ljubljeni osebi,družini ali občudovanju narave.prav podoživljanje prijetnega stresa,je tudi najboljša obramba,proti umetnemu stresu.umetni oziroma škodljivi stres,se pojavi,kadar zahteve presegajo naše sposobnosti.umetni ga imenujemo zato,ker ga narava ne pozna.je rezultat urejene družbe,ki nam vsiljuje vedno višje zahteve.pogojuje eno najhujših bolezni današnjega časa,nenehne napetosti,skrbi in nesposobnost posameznikov,da bi uravnotežili življenje med zahtevami na eni strani in zadovoljstvom,ki ga daje dobro opravljeno delo in vsemi čudovitimi stvarmi,zaradi katerih je vredno živeti,na drugi strani. Newhouse ( 2000, str ) deli stres na eksogeni,endogeni,na fiziološki in psihični stres.eksogeni stres je tisti stres,ki deluje od zunaj.najbolj pogosti dejavniki,ki vplivajo na omenjeni stres,so povezani s službo,delovnim časom in potjo na delo in domov.te dejavnike je potrebno sprejeti in jih poskusiti,kar najbolj omejiti.endogeni stres pa je stres,ki deluje od znotraj in zato ga lahko preprečimo.to so stresne situacije,ki jih ustvarimo sami in zato se jim lahko tudi izognemo.fiziološki stres povzroča hrup,pomanjkanje kisika ali vzburjenost živčnega sistema zaradi uživanja raznih poživil kot so npr. kofein,tein,nikotin itd.psihični stres pa lahko povzroči npr. prekinitev čustvene veze. Kezele ( 1995, str. 34 ),opozarja na komulativni stres.kadar stresne obremenitve ne popuščajo,telo slabi in se težje upira nadaljnjim obremenitvam.ljudje postajajo neobčutljivi in težje zaznavajo učinke nadaljnjega stresa.človek je ujet v začarani krog in to dejansko pomeni telesno ter duševno propadanje ( Kezele, 1995, str. 34 ). Božič ( 2003, str ) loči pozitivni in negativni stres.pozitivni stres čutimo,ko delamo z veseljem in navdušenjem,ko vidimo v delu spodbudo,ko dajemo od sebe vse najboljše v sodelovanju s sodelavci in vemo,da je naše delo cenjeno ter dobimo občutek,da se lahko osebnostno razvijamo.osebe,ki so pod vplivom pozitivnega stresa,kažejo vznemirjenost,živahnost,nasmejanost,motiviranost,razumevanje, družabnost,prijaznost,ljubeznivost,umirjenost,uravnovešenost,samozavest,marljivost, ustvarjalnost,učinkovitost,uspešnost in odločnost.negativni stres pa predstavljajo emocionalni in psihični pritiski,šoki,ki povzročajo obolenja in so posledica kratkotrajnega stresnega vpliva ali dolgotrajne izpostavljenosti stresnim okoliščinam.negativni škodljivi stres občutimo,ko so naše obremenitve na delu prevelike,ko porabimo za delo preveč časa.čutimo ga kot neprijetne občutke okrog srca,glavobole,bolečine v želodcu,pritisk v prsih,napetost v mišicah,omotičnost,znojenje in drugo.škodljivi stres deluje tudi na naše psihično počutje.postanemo razdražljivi,pozabljivi,prestrašeni,opazimo,da se težko skoncentriramo. Vse zgoraj omenjene vrste stresa so splošne vrste stresa.nadaljevali pa bomo z vrstami,ki so izrazito vezane na delovno mesto. Černigoj-Sadar v svojem znanstvenem članku o stresu ( 2002, str ),piše o visoko rizičnem,korporativnem,individualnem in kolektivnem stresu.zaradi velikih sprememb v podjetjih ( reorganizacija,preoblikovanje delovnih mest,pripojitve, prevzemi,realokacija vlog in odgovornosti ),prihaja do negotovosti na trgu dela in konfliktov zaradi različnih kultur in načinov vodenja.vse to pa s seboj prinaša visoko rizični stres.korporativni stres pa je stres,ki nastane zaradi povečanja delovnih obremenitev,zmanjševanja števila zaposlenih ter nenehnega zmanjševanja stroškov celotnega poslovanja.stres običajno pojmujemo kot individualno izkušnjo.to Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 8

17 pomeni,da je nekaj kar zadeva posameznika in njegovo dojemanje zahtev ter obremenitev.stres pa je prav tako lahko tudi kolektivna izkušnja.kolektivni stres lahko v podjetju prizadene večje število delavcev,ne glede na njihov značaj.ta stres se ponavadi odraža kot značilnost podjetja,dela ali neugodnega zunanjega okolja. Potencialni viri stresa so lahko tudi komunikacijski mediji.sem sodijo predvsem glasovna in internetna pošta,video konference,internetne povezave,interaktivni pozivniki in ročni računalniki.ti mediji povzročajo tako imenovani stres moderne tehnologije.hitre spremembe v moderni tehnologiji prinašajo dramatične spremembe v delovno okolje.vsi zaposleni tem spremembam ne morejo slediti enako hitro.tisti,ki pri tem zaostanejo,so pod hudim pritiskom.ker zaradi tega tudi svojega dela,ne morejo opravljati kakovostno ( Sutherland, Cooper, 2000, str. 14 ) Distres in eustres Najbolj ustrezna in najbolj natančna opredelitev tega kar v vsakdanji rabi za večino ljudi pomeni stres,je»distres«ali»škodljivi stres«.ta izraz je vpeljal Selye,saj je s tem hotel poudariti razliko med stresom kot»normalnim«(vsakdanjim in neizbežnim)pojavom in stresom,ki ima patološke značilnosti in posledice.distres so tako vsi negativni učinki,do katerih pride zaradi delovanja stresogenih dejavnikov na človeka.če stresu te vrste pustimo,da dolgotrajno deluje,potem lahko povzroči upad učinkovitosti in zmogljivosti,nastanek bolezni in skali medčloveške odnose ( Selič,1999; Looker in Gregson,1993 ). Vendar pa je sklepanje,da je stres slab,zmotno.stres je lahko tudi prijeten,vznemirljiv,spodbuden in navdušujoč. V tem primeru govorimo o»eustresu«ali»prijaznem stresu«. V stanju pozitivnega stresa se ljudje počutimo sposobne obvladovati zahteve in se celo namerno pustimo izzivati,saj zaupamo vase in smo prepričani,da bomo kos vsem oviram.kadar nas prevzame dobra plat stresa,si želimo novih izzivov in zanimivih nalog,radi bi pustili prosto pot ustvarjalnosti,zastavljene cilje zlahka dosegamo in tekmovanje se prelevi v veselje.stres začne delovati nam v prid na vseh življenjskih področjih ( Selič, 1999;Looker in Gregson,1993 )Tyrer(1987) meni,da je poglavitna razlika med eustresom in distresom v tem,da se pri eustresu,spremembi naglo prilagodimi,pri distresu pa se ji prilagodimo le stežka ali pa sploh ne. Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 9

18 2.1.5 Stres in zmogljivost Hebb ( 1955 ) ter Fiske in Maddi ( 1961; v Lamovec, 1994 ),so optimalno raven vzburjenja,ki je potrebna za najbolj zadovoljivo funkcioniranje neke osebe,opisali z obrnjeno U-krivuljo,ki so jo poimenovali krivulja zmogljivosti. Lamovec ( 1994 ) meni,da bi bilo možno na podoben način razložiti tudi odnos med stresom in kvaliteto funkcioniranja. Obremenitev kot izziv odločanjem Povečana motivacija Izčrpanost Slaba zmogljivost Največja zmogljivost Prvi opozorilni znaki: anksioznost,razburjenost, frustracija,pretirano reagiranje Težave s koncentracijo in Utrujenost Psihosomatski simptomi Izgorelost Slika 2. Vpliv stresa na kakovost funkcioniranja ( Hebb. 1955; Fiske in Maddi, 1961; povzeto po Dunham, 1992: str. 95 ). Če nam primanjkuje resnih zahtev in izzivov,nas prevzame naraščajoč občutek nezadovoljstva in naveličanosti,saj smo prepričani,da bi lahko dali od sebe še marsikaj več in začnemo se dolgočasiti.takrat zaidemo v območje distresa,ki zaznamuje vse,česar se lotimo.v enakem položaju se znajdemo,kadar so zahteve pretirane in nam zaradi preobremenjenosti začne primanjkovati časa pa smo prepuščeni hujšim življenjskim preizkušnjam.v takšnih trenutkih se nam začenja zdeti,da izgubljamo tla pod nogami in vse bolj dvomimo v svoje sposobnosti,kar seveda zmogljivost še dodatno načne.ko pa negotovost zamenja prepričanje,da bomo razmeram zlahka kos,smo v območju eustresa,takrat se začne krivulja zmogljivosti strmo vzpenjati.če pa se zahteve in obremenitve na najugodnejši točki krivulje še naprej stopnjujejo,lahko naše sposobnosti klonijo pod pritiski in zaradi preobremenjenosti začno naše moči pešati. O tu naprej gre pot navzdol,v smeri tesnobe,preutrujenosti,izčrpanosti in živčnega zloma ( Looker in Gregson, 1993 ). Življenje bi zelo hitro postalo dolgočasno in nezanimivo,če ne bi tu in tam zaslišali prijetnih glasov prijaznega stresa,ki nas vabijo k merjenju telesnih moči,obvladovanju novih izzivov in k dokazovanju sposobnosti.v takšnih okoliščinah nam posledice izzivov ne bodo mogle ogroziti zdravja,seveda če bo energija,ki se sproži pri stresni reakciji,koristno porabljena.to nas bo navdalo z občutkom,da imamo položaj v svojih rokah.premalo ali preveč zahtev pa nas tako obremeni,da se ne moremo učinkovito spopasti s problemi,kljub sicer dobrim sposobnostim spoprijemanja.človekovo počutje se poslabša zlasti takrat,ko se takšne zahteve pojavljajo pogosto ali pa trajajo predolgo ( Looker in Gregson, 1993 ). Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 10

19 V optimalnem položaju imajo zaposleni veliko energije,počutijo se kreativne,visoko motivirane,da lahko delo dobro opravijo.kadar pa raven naraščajočih zahtev prekorači naše zmožnosti za spopad z njimi,se pojavi utrujenost,izčrpanost in tudi izgorelost.v takem položaju se marsikdo zlomi.tudi,če so zahteve na delovnem mestu nizke,se učinkovitost zaposlenih zadržuje na nizki ravni.če samo delo ne motivira in ne vzpodbuja ali če prispevek zaposlenega ni ovrednoten,je tudi učinkovitost zaposlenega nizka.zaradi pomanjkanja resnih zahtev in izzivov zaposlene prevzame naraščajoč občutek nezadovoljstva.tako se pojavi apatija,dolgčas,pogosta odsotnost z dela.torej lahko tudi premalo stresa škodi ( Cunningham, 1997, str ; Sutherland,Cooper,2000, str. 67 ) Stroški stresa Po podatkih Mednarodne Organizacije za Delo ( ILO ),lahko neučinkovitost,ki izhaja iz stresa na delovnem mestu,stane tudi do 10 odstotkov BDP,neke države ( Le Fevre, Matheny, Kolt, 2003, str. 726,ib ). Stres povzroča probleme in ti lahko stanejo podjetje na različne načine.stroški,ki jih povzroča stres,so že zdaj zelo visoki in se nenehno večajo.različni avtorji ( George, Jones, 1996, str. 252; Maslach, Leiter, 2002,str. 65; Pettinger, 2002, str. 2 ),navajajo sledeče stroške,ki nastajajo kot posledica stresa: - Strošek odsotnosti zaposlenih z dela zaradi poškodb. - Stroški javnih ustanov,kot na primer zdravstvo,za zdravljenje tistih,ki so zboleli zaradi stresa,za pokojnine ljudi in dodatke za invalidnost zaradi nezgod,do katerih prihaja zaradi stresa. - Stroški zmanjšane produktivnosti,absentizma,reorganizacija- - Stroški nadomestil delavcem,prispevki za zdravstveno varstvo ( zlasti za duševno zdravje in bolezni odvisnosti ),bolniški dopusti. - Stroški različnih goljufij zaposlenih,napak in napačnih odločitev pri delu in vedno slabše delovne kakovosti. Stroški izgube ugleda in poslovni stroški.izguba ugleda izhaja iz tega,da je podjetje v primeru nesreč,katastrof,šikaniranja,nadlegovanja in diskriminacije,medijsko na udaru.podjetje z nezadovoljnimi delavci,bo moralo plačevati za spremembe,ki mu bodo povrnile ugled in zaupanje v njegove proizvode in storitve. Zamenjava nezadovoljnih delavcev,zahteva čas ( za preusposabljanje ) in denar ( za zaposlovanje novih delavcev ).Poslovni stroški se nanašajo na odhajanje strank drugam,ker nihče ne želi poslovati s podjetjem,katerega ugled pada.ta podjetja se spopadajo tudi s problemom zaposlovanja in zadrževanja strokovnjakov,ker nihče,ki ima izbiro,ne želi delati za tako podjetje.podjetje lahko dobi samo delavce slabše kakovosti ali brez izkušenj,ker ni privlačno za kvalitetnejše kadre. Organizacijski in upraviteljski stroški,ki nastajajo pri reševanju pritožb,ki se nanašajo na stres zaposlenih,ter zdravljenje le teh. - stroški zaradi odpravljanja zasvojenosti z alkoholom in drogami,ki se jim zaposleni vdajajo zaradi prevelike stresnosti -.Stroške prinašajo tudi velike humanitarne organizacije.te osveščajo delavce,da stres povzroča obolenja in poškodbe,kar škoduje njihovemu okolju,saj znižuje moralo in motivacijo. V ZDA ocenjujejo,da vsako leto izgubijo celih sto milijonov delovnih dni zaradi bolečin v hrbtenici,glavobolov,živčne napetosti,izčrpanosti.ocenjujejo,da se v evropskih deželah ti stroški gibljejo na enaki ravni v sorazmerju s številom prebivalstva.ne smemo pozabiti,da stroškov stresa,ne povzročajo samo obolenja.v ZDA stane stres gospodarstvo na leto,več kot 150 milijard dolarjev.stroški nastajajo zaradi odsotnosti Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 11

20 ljudi z dela in zaradi zmanjšane učinkovitosti tistih,ki so fizično sicer prisotni,duševno pa ne.ocenjeno je,da znašajo stroški odsotnosti z dela v ZDA več kot 200 milijard dolarjev na leto.v Veliki Britaniji pripisujejo 60 odstotkov odsotnosti z dela motnjam,ki jih povzroča stres,kar pomeni,da izgubijo 180 milijonov delovnih dni na leto zaradi stresa ( Heller, Hindle, 2001, str ). V Sloveniji po besedah Martina Totha,direktorja področja za razvoj na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije ( ZZZS ),opažajo,da v zadnjih treh letih naraščajo stroški nadomestila plač zaradi bolezenske odsotnosti zaposlenih.v letu 2002 je bilo tako zgubljenih več kot 11 milijonov delovnih dni.vsak dan je na bolniškem dopustu okoli 5 odstotkov zaposlenih,kar znaša okoli ljudi.po njegovem mnenju je naraščanje začasne zadržanosti z dela,povezano z gospodarskim položajem podjetij.v gospodarskih dejavnostih,ki so v težavah,se pojavljajo veliki pritiski na kolektiv,na produktivnost zaposlenih,ni dovolj denarja,odnosi so slabi in ljudje enostavno ne zdržijo.največ bolniških odsotnosti je v rudarstvu in gradbeništvu,najmanj v javnih službah,državni upravi,finančnih službah, računalništvu,zdravstvu,šolstvu in kulturi.vse več je odsotnosti z dela zaradi duševnih vzrokov.marjan Bilban, predstojnik Oddelka za medicino dela,prometa in športa na Zavodu za varstvo pri delu,pravi,da predstavljajo duševne in vedenjske motnje približno odsotnosti z dela,na leto,s približno milijonom izgubljenih delovnih dni.stroški za bolniške so v letu 2002 znašali skupaj 77 milijard tolarjev.absentizem ni samo problem podjetij,ampak tudi države,saj skupaj odnese tudi do 7 odstotkov bruto državnega proizvoda (Lampret,2003). Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 12

21 2.2 STRESORJI Danes definiramo stres kot doživetje, katerega posledica je psihična napetost, ta pa povzroča fiziološke procese, ki so za organizem nevarni. Psihiatri opredeljujejo stres kot dogajanje, ki zmoti človekovo notranje ravnovesje in aktivira njegove prilagoditvene procese. Pojem»stresor«je opredelil Selye ( 1978; v Selič 1999 ),da bi poudaril razliko med vzrokom ( stresor ) in posledico ( stres kot stanje ).Stresor je katerikoli agens ali zunanje dogajanje,ki ga povzročijo notranje ( psihobiološke ) spremembe takšnega obsega,jakosti in trajanja,da ogrožajo prilagoditvene potenciale organizma,kar lahko v nekaterih okoliščinah vodi v bolezen (Rees,1976; v Selič,1999 ).Stresorji so torej vsi fizikalni,kemični,biološki,psihološki ali socialni faktorji,ki jih človek zazna kot ogrožajoče ali škodljive,kar sproži stresno reakcijo in povzroči motnje biološkega in psihičnega ravnotežja ( Spielberger,1985; Selič,1999 ). Stresor ne povzroči stresne reakcije sam po sebi,ampak mora biti posameznik nanj občutljiv ( Lamovec,1994 ).Stresor dobi svoj pravi pomen šele,ko se njegove objektivne lastnosti ( trajanje,jakost,nenadnost,pogostost pojavljanja itd. ),povežejo s subjektivnim pomenom,ki ga ima za posameznika.stresor vpliva negativno na posameznika predvsem tedaj,kadar je ta postavljen v vlogo pasivnega opazovalca.to je takrat,kadar nima možnosti,da bi v situacijo posegel,se nanjo prilagodil in jo razrešil ( Jelenkovič, 1999 ). Povzročitelj stresa, imenovan stresor, je lahko nekaj, kar človeku pomeni oviro, zahtevo, obremenitev ali izziv. Seveda se različni ljudje na isti dražljaj odzivajo različno: gneča na cesti je za povprečnega voznika obremenitev, vozniški navdušenec pa jo sprejema kot izziv in se je loti športno in z užitkom. Strokovnjaki stresorje razvrščajo v nekaj skupin ( po Lazarus in Cohen, 1977; v Selič, 1999 ) : - Kataklizmični stresorji so navadno nepredvidljivi dogodki,ki se zgodijo večjem skupinam ljudi hkrati,nanje močno vplivajo ter zahtevajo za svoje obvladovanje veliko prizadevanj.to so naravne ali tehnološke nesreče in katastrofe ( npr. poplave,požari,potresi itd. ),ki v prizadetih izzovejo podobna čustva in vedenje,kar poveča občutke pripadnosti in skupnosti,to pa olajša spoprijemanje. - Osebni stresorji - so predvidljivi ali nepredvidljivi dogodki,ki se zgodijo posameznikom in zahtevajo veliko aktivnega prizadevanja za obvladovanje.osebne stresorje opredeljujejo življenjski dogodki ( npr. ločitev,smrt ljubljene osebe itd. ) in travmatska doživetja ( npr. nasilni dogodki,udeležba v prometnih nesrečah s smrtnim izidom ostalih udeležencev itd. ),ti pa so stresni v smislu sestavljenega dinamičnega delovanja notranjih odnosov in zunanjih sil,kjer imajo zelo pomembno vlogo čustva ( Cividini-Stranić, 1975; v Selič, 1999 ).Izguba ljubljene osebe ( npr. smrt partnerja,otroka,starša,bližnjega prijatelja itd. ) kotira najvišje na vseh inventarjih stresnih dogodkov,saj pride do pretrganja vezi najtesnejše navezanosti.posledica je odziv na stres,ki je,z vidika manifestacij,veliko bolj močan,kot kadar gre za delovanje drugih stresorje,ki se ne dotikajo ključnih odnosov in obstoja posameznika (Klerman in Izen, 1977, v Selič, 1999 ). - Stresorji»ozadja«ali vsakdanji dogodki so na videz majhni,zanemarljivi,vendar stalno prisotni problemi,ki povzročajo kronično vznemirjenje in /ali distres.mednje sodijo prometni zastoji,pomanjkanje Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 13

22 prostega časa,hrup,mraz,onesnaženost itd.če jih spregledamo oziroma si ne prizadevamo,da bi jih odstranili ali nevtralizirali,lahko dolgoročno povzročijo zelo veliko škodo. - Socialkulturni stresorji se nanašajo na kakršnekoli spremembe v socialnih pogojih življenja neke osebe.sem spadajo selitve (začasne,trajne,bližnje in daljne; znotraj ali prek meja ene države ),ki prinašajo tako spremembo okolja,kot tudi spremembo načina življenja; spremembe v kulturnem okolju,ki ga posameznik doživlja v obliki navad,običajev,ritualov,vrednot,prepričanj, norm in verovanj; medgeneracijske spremembe ( ločitev od primarne družine); spremembe socialekonomskega statusa ( npr. izguba službe,zdrs po družbeni lestvici navzdol,neugledna zaposlitev ); neugodna socialna klima,neprimerni odnosi s soljudmi,negativni socialni pojavi itd. (Berkanovic in Krochalk,1977; v Selič,1995 ). Spoznali smo že,da je od našega dojemanja in načina,kako se ponavadi spoprimemo s pritiski,odvisno,ali bo nek dogodek prerasel v stresor ali ne.vendar pa moramo nekaterim okoliščinam priznati,da so neodvisne od naše presoje in so zatorej objektivni vzroki stresa.gre za hude življenjske udarce (npr. smrt v družini),ki se jim ni mogoče izogniti,ter se jim moramo prilagoditi in jih poskušati premagati po svojih najboljših močeh ( Looker in Gregson, 1993 ). Nekatere dogodke oziroma spremembe lahko napovemo,drugih ne.nekatere spremembe se zgodijo na delovnem mestu,druge pa izven.v zelo obsežni raziskavi so dali nekaj tisoč osebam oceniti,kateri dogodki povzročajo življenjske krize.vključene so bile tako negativne kot pozitivne.količina sprememb,ki jo je nekdo doživel,lahko vpliva na to,kako se bo odzval na zahteve okolja. Tabela kaže skalo stopnje socialnega prilagajanja.povprečna ocena pove,kakšna je stopnja zahtevane prilagoditve na posamezno spremembo.stopnja zahtevnosti se giblje od 11 ( manjša stopnja kršitve zakona ) do 100 ( smrt zakonca ).Da določimo vrednost življenjske spremembe,seštejemo točke,ki so povezane s posameznikovo življenjsko izkušnjo.posameznik z več kot 200 točkami v enem letu,ima 50 odstotno možnost za resno srčno težavo v naslednjem letu.če seštevek preseže 300,bo faktor tveganja preko 75 odstotkov.ta raziskava kaže,da je prilagoditev na pozitivne in negativne spremembe stresna.prekomerna prilagoditev porabi vse potrebne vire za zdravje,zato se pojavi večja občutljivost za razne bolezni ( Northcraft, Neale, 1994, str. 212 ). Tabela 1: skala stopnje socialnega prilagajanja Dogodek Povprečna ocena 1. smrt zakonskega partnerja razveza ločitev zaporna kazen smrt družinskega člana telesna poškodba ali bolezen poroka 50 Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 14

23 8. odpustitev z delovnega mesta zakonska sprava upokojitev bolezen v družini nosečnost spolne težave prirastek v družini vstop v poklicno življenje finančni pretresi smrt bližnjega prijatelja sprememba poklica nesoglasja s partnerjem visoka hipoteka zaplenitev iz naslova hipoteke ali posojila sprememba odgovornosti na delovnem mestu otroci zapuščajo dom trenja s sorodniki moža ali žene izreden osebni uspeh začetek ali konec zaposlitve zakonskega partnerja začetek ali konec šolanja otroka sprememba gmotnih razmer sprememba življenjskih navad spor s šefom spremembe delovnega časa ali delovnih razmer preselitev zamenjava šole sprememba rekreacije sprememba cerkvenih dejavnosti sprememba družabnega življenja nizka hipoteka spremembe navad pri spanju 16 Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 15

24 39. sprememba v pogostosti srečanj s sorodniki sprememba prehranjevalnih navad dopust prazniki manjše zlorabe zakona 11 Vir : Northcraft B. Gregory, Neale A. Margaret : Organizational Behavior, Management challenge, 1994, str Nanaša se na dogodke v zadnjem letu posameznikovega življenja. Število točk nad 200 pomeni izrazito stresno obremenjenost in nevarnost poslabšanja posameznikovega zdravstvenega stanja. Lestvica ne upošteva individualnosti in dovzetnosti posameznika na stres. Zanimivo je, da so kot stresni dogodek ovrednoteni tudi na prvi pogled povsem pozitivni trenutki v življenju: poroka, konec otrokovega šolanja, počitnice, praznovanje večjih praznikov. Poleg velikih življenjskih dogodkov oziroma kriz,nastaja stres tudi zaradi konflikta,ki izvira iz usklajevanja dela in družinskega življenja.ločimo tri vrste konfliktov.prvi je časovni konflikt in pomeni težave v razporejanju časa,energije ter možnosti med poklicne in družinske vloge.problem je ustrezno oblikovati urnik,ker so zahteve in s tem povezano vedenje nekompatibilni.drugi konflikt je zaradi napetosti.pri njem pride do prenosa napetosti ali čustvenega stanja,ki se ustvarja v eni vlogi na izvajanje druge vloge.tretji je vedenjski konflikt,ki nastane zaradi neusklajenosti družinskih in delovnih vedenjskih vzorcev.ženske imajo pogosto težave,da preklopijo iz ene vloge v drugo ( Černigoj sadar, 2002, str. 97 ). Te konflikte rešujejo ženske na različne načine.nekatere dajo prednost delu in družini,druge dajo prednost delu in tretje ( katerih število je v porastu ),rešujejo ta konflikt tako,da nimajo družine.nekatere ženske,ki zaradi skupnostne orientacije ne vidijo svojega poklicnega dela kot upravičenega razloga za manjše angažiranje v gospodinjstvu,poudarijo doma stereotipno žensko vlogo.zaradi osebnega pritiska se počutijo krive in zaskrbljene,da ne bodo mogle izpolniti vseh svojih obveznosti,zato menijo,da morajo poleg odličnih delavk na delovnem mestu,biti tudi odlične matere in odlične gospodinje. Moški so se ravno tako začeli spopadati s pritiskom kariere in družine.raziskava med zaposlenimi v velikem javnem podjetju v ZDA je pokazala,da skoraj toliko moških kot žensk ( 36 odstotkov proti 37 odstotkov ) poroča,da čutijo stres v uravnoteženju svojega dela in družinskega življenja.neka druga raziskava je pokazala,da pri 60 odstotkih moških,skrb za družino vpliva na njihove delovne cilje in plane.poročali so,da niso iskali napredovanja ali premestitve,ker želijo čim več časa preživeti s svojimi družinami ( Anthony et. al., 1996, str. 528 ). Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 16

25 2.3 REAKCIJA NA STRES Kadar se znajdemo v potencialno stresni situaciji,se v našem telesu sproži zaporedje različnih in zapletenih telesnih aktivnosti,ki nas pripravijo na hiter odziv na zahteve,s katerimi se soočamo.celoto vseh telesnih aktivnosti imenujemo stresna reakcija.ta poveča našo pripravljenost na boj ali beg.to vrsto odziva so poznali že naši pradavni predniki,ki so morali za preživetje bodisi bežati,bodisi se boriti.temu refleksu je podvržen tudi sodobni človek.večina zahtev,ki se jim moramo dandanes postavljati po robu,neposredno ne ogroža našega obstoja,zato se nam ni treba zapletati v neizprosni boj na življenje in smrt.kljub temu pa dolgotrajne zahteve navadno moteče vplivajo na človekovo ugodje in močno rušijo njegov občutek varnosti ( Looker in Gregson, 1993; Cartwright in Cooper, 1994 ) Fiziologija stresne reakcije Čutila posredujejo podatke o naravi stresnega dejavnika možganski skorji,ta jih natančno obdela,oceni položaj in nato oblikuje odločitev o najustreznejšem odzivu.ukaz se nato prenese v hipotalamus,ki sproži verižno reakcijo živčnih in biokemičnih procesov,ki spremeni delovanje skoraj vseh delov telesa.hipotalamus neposredno aktivira simpatični živčni sistem,ki pripravi telo za akcijo ali umik.simpatična živčna vlakna sprostijo nevrotransmiter noradrenalin,ki v sredici nadledvičnih žlez spodbudi izločanje hormonov noradrenalina ( ta ima povsem enako kemično sestavo kot nevrotransmiter noradrenalin ) in adrenalina v krvni obtok,ki prebudita in mobilizirata telesne mehanizme.hipotalamus posredno preko nevrohormona kortikoliberna ali CRF ( angl.»corticotropine releasing factor«) aktivira tudi adenohipofizo.ta sprosti adenokortikotropni hormon ali ACTH ( angl.»adenocorticotropic hormone«) v krvni obtok in tako spodbudi skorjo nadledvičnih žlez k izločanju hormona kortizola v kri,ki omogoči kljubovanje dolgotrajnim zahtevam,saj poveča odpornost in vzdržljivost ( Spielberger, 1985; Looker in Gregson, 1993; Perilleux on sod.,1999 ). Pri proženju stresne reakcije sodeluje tudi limbični sistem.ta odločitev možganske skorje o primernem odzivu čustveno obarva ( npr. s strahom ali jezo ),poleg tega pa sodeluje tudi v spominskih procesih,saj tu steče primerjava stresnih razmer s spomini,na osnovi izkušenj.limbični sistem tako naravna moč ali barvo odziva,ki ga je določila možganska skorja ( Looker in Gregson, 1993 ).Zato reakcije na stres,ki bi bila samo telesna ali samo duševna,ni ( Rakovec-Felser, 1991 ). Ko potreba po vzdrževanju stresnega odziva mine,začno možgani pošiljati simpatičnemu živčnemu sistemu ukaze,naj zmanjša delovanje.hkrati pa parasimpatični sistem prejme ukaze,naj okrepi dražljaje,tako začne sproščati nevrotransmiter acetilholin,ki v telesu vzpostavi stanje počitka in sproščanja ( Looker in Gregson, 1993 ). Bolj podrobno si poglejmo delovanje ( stresnih ) hormonov noradrenalina,adrenalina in kortizola ( Looker in Gregson, 1993; Youngs, 2001 ): Ker je v stresni situaciji pomembnejša budnost in pripravljenost na nevarnost,se pod vplivom noradrenalina čim več krvi preusmeri naravnost v skeletne mišice,srce,pljuča in možgane,na račun zmanjšane prekrvitve in delovanja prebavil,ledvic in kože,zaradi česar pade temperatura dlani in stopal. Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 17

26 Zaradi razširjenih sapnic,ki so posledica delovanja adrenalina,zrak lažje,a tudi hitreje vstopa v pljuča in iz njih izstopa.dihanje je pospešeno in globlje,kar zagotavlja večje prehajanje kisika v kri.sposobnost krvi za prenašanje kisika je okrepljena zaradi povečanega števila rdečih krvnih telesc,ki jih v krvni obtok izloči vranica pod vplivom draženja simpatičnega živčnega sistema. Srce začne pod vplivom adrenalina hitreje in močneje utripati,saj mora v mišice pognati kri,ki je obogatena s kisikom in hranilnimi snovmi.žile,ki oskrbujejo mišice,se razširijo,kar omogoči povečano črpanje krvi v delujoče mišice. Mišice se v pripravljenosti na akcijo pod delovanjem noradrenalina napnejo in ostanejo napete,dokler stres ne popusti. Noradrenalin pospeši strjevanje krvi,kar skupaj s predhodnimi ukrepi ( zoženjem kožnih žil in prerazporeditvijo krvi ),bistveno zmanjša verjetnost prevelike izgube krvi zaradi zunanje poškodbe. Glukoza in maščobe se začno pospešeno sproščati iz telesnih zalog v kri,kar je posledica delovanja stresnih hormonov na jetra in maščobno tkivo.te oskrbijo telo s potrebno energijo.poveča se budnost,hitrost reagiranja in elan. Noradrenalin izostri zaznavanje sluha,voha,okusa,tipa in vida.na primer: zenice se razširijo in zato lahko v oko vstopa več svetlobe,kar izostri vid; koža postane občutljivejša na dotik itd.povečana budnost in izostrite čutov vplivata na hitrejše sklepanje in odločanje. Kortizol preprečuje alergične reakcije,kar je v prid učinkovitosti boja ali bega,med katerima lahko drobci prahu ali drugi tujki povzročijo zadihanost,zamašen nos ali solzenje,kar bi lahko zmanjšalo zmogljivost telesa.kortizol tudi ugodno vpliva na celjenje poškodovanega tkiva. Noradrenalinu lahko rečemo kar»hormon boja«,saj je bistven pri pripravi organizma na spopad s stresom.na obrazu in vratu se nam napnejo mišice,pri tem stisnemo čeljusti,s čimer dobimo preteč izraz na obrazu.hkrati se nam napnejo tudi hrbtne mišice,kar nas postavi v pokončno»napadalno držo«.naježi se nam dlaka,kar zaznamo kot»kurjo polt«,saj smo v primerjavi z živalmi malo poraščeni.zaradi spremenjene zunanjosti smo nedvomno videti nevarni in zastrašujoči,kar bo nasprotnika nemara preplašilo in odvrnilo od napada ter ga prisililo k umiku.zaradi noradrenalina postanemo živahnejši,borbeni,do dogajanja v okolju bolj pozorni in odzivni.poveča se nam tudi budnost,hitrost sklepanja in sprejemanja odločitev,kar bistveno prispeva k učinkovitosti dejanj ( Looker in Gregson,1993 ). Adrenalin poskrbi za hiter umik,zato mu pravimo»hormon bega«.srčni utrip,ki je pogosto tudi nereden,se poveča in v prsih čutimo pravo razbijanje srca.zaradi povečane prekrvitve življenjsko pomembnih organov in delujočih skeletnih mišic,mora noradrenalin nemudoma prevzeti nadzor nad zmanjšanjem dotoka krvi v kožo in črevesje,kar ob hkratnem upočasnjenem delovanju,povzroči bolečine v želodcu.začne se nam zdeti,da nas zvija v trebuhu.oblije nas»mrzel pot«,saj zaradi manjše prekrvitve pade temperatura kože.delovanje adrenalina izzove tudi občutke negotovosti,zaskrbljenosti,ogroženosti,tesnobe,napetosti,vznemirjenosti in strahu, zato je vpliv adrenalina manj ugoden od vpliva noradrenalina ( Looker in Gregson, 1993 ). Zunanji znaki delovanja kortizola so očem skriti,zato pa so bolj nedvoumni psihični znaki: prepričanje,da nam je znova spodletelo,občutek nemoči,brezupa,malodušja, kronična tesnoba in depresija ( Looker in Gregson, 1993). Nadledvična žleza med stresno reakcijo izloča tudi spolne hormone,ki so pomembni za oblikovanje človekovega socialnega vedenja,ustvarjanje trajnih razmerij,odnosov med spoloma in ohranjanje vrste.stopnja spolnih hormonov v telesu je odvisna od človekovega občutka varnosti,zlasti za testosteron je odločilen občutek Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 18

27 premoči,nadzora nad položajem in obvladovanjem izzivov.kadar smo nemočni,ali pa nas prevzame občutek,da nam vse spodleti,je stopnja testosterona v krvi nizka.visoka stopnja testosterona pa je povezana z občutkom varnosti,zanosa in ljubezni,to pa ugodno vpliva tudi na večjo motivacijo in na spolno poželenje ( Looker in Gregson, 1993 ). Sprejemajo dražljaje iz čutil MOŽGANI Hipotalamus Avtonomni živčni sistem Kortikoliberin Parasimpatični živčni Simpatični živčni Sistem sistem HIPOFIZA Acetilholin Noradrenalin Adenokortikotropin SREDICA NADLEDVIČNE ŽLEZE SKORJA NADLEDVIČNE ŽLEZE Noradrenalin Adrenalin Kortizol Spolni hormoni ORGANI Slika 3. Biološki mehanizmi stresne reakcije ( povzeto po Looker in Gregson, 1993: str.56 ). Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 19

28 Tabela 2.Vpliv stresa na telesne funkcije ( Melhuish, 1978; povzeto po Cartwright in Cooper, 1994: str. 9 ). Možgani Slina Mišice Srce Pljuča Želodec Črevesje Mehur Normalno stanje ( sproščanje ) Normalna prekrvitev Normalna količina Normalna prekrvitev Normalen srčni utrip in normalen krvni tlak Normalna respiracija Normalna prekrvitev in normalno izločanje kislin Normalna prekrvitev in normalno delovanje Normalno delovanje Stanje pod pritiskom Prekrvitev naraste Zmanjšana količina Prekrvitev naraste Srčni utrip in krvni pritisk narasteta Hitrost respiracije se poviša Prekrvitev se zmanjša, izločanje kislin se poveča Prekrvitev se zmanjša, gibanje se poveča Pogosto uriniranje ( ) Normalna ( ) Impotenca Spolni spolnost ( prekrvitev se organi ( ) Normalen zmanjša ), menstrualni cikel, ( ) neredna itd. menstruacija Koža Zdrava Suha koža, prekrvitev se zmanjša Biokemij a Normalna; kisik se porablja,glukoza in maščobe se sproščajo Poveča poraba kisika,glukoze in maščob se Stanje akutnega pritiska Bolj jasno razmišljanje Zmanjšana količina Povečana aktivnost Povečana aktivnost Povečana aktivnost Zmanjšana prekrvitev, zmanjša prebavo Zmanjšana prekrvitev, zmanjša prebavo Povečana živčna stimulacija,poveč a pogostost uriniranja Zmanjšana prekrvitev Zmanjšana prekrvitev Nenadno povečanje razpoložljive energije Stanje kroničnega pritiska ( stres ) Glavoboli in migrene,drhtenje in nervozni tiki Suha usta,»cmok«v grlu Napetost in bolečine v mišicah Hipertenzija in bolečine v prsih Kašljanje astma Zgaga prebavne motnje povzročijo čire Bolečine trebuhu in diareja in in v Pogostejše uriniranje in težave s prostato ( ) Impotenca ( ) Motnje v menstrualnem ciklu Suhost izpuščaji Hitra utrujenost in Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 20

29 Znaki stresa Doživetje stresa je kompleksen psihofiziološki,psihosocialni in vedenjski procesni pojav.stresor zazna senzorni sistem,kognitivno ga interpretira možganska skorja in integrira v čustveno doživljanje preko limbičnega sistema.organizem se odzove na treh oseh na osi avtonomnega živčevja,na nevrohormonski osi in na endokrini osi.somatski odgovori se kažejo s številnimi psihofiziološkimi in psihosomatskimi znaki ( Mikuž Kos, 1993 ).Zlasti,če se stres nadaljuje v nedogled,to povzroči vedno večjo notranjo napetost,ki se navzven kaže kot motnja v telesnih,psihičnih in vedenjskih funkcijah. Najpogostejši telesni znaki stresa so ( Looker in Gregson, 1993; Luban Plozza in Pozzi, 1994; Youngs, 2001 ): -splošna mišična napetost,stiskanje čeljusti in škrtanje z zobmi, -povešena ramena,stiskanje pesti,bolečine in krči v mišicah, -pospešen in nepravilen srčni utrip,razbijanje v prsnem košu, -pospešeno,plitvo in nepravilno dihanje,zasoplost, -cmok v grlu,pogrkavanje,izguba glasu, -suha usta,želodčni krči,slabost,bruhanje,diareja,zaprtje,vetrovi, -pretirano potenje,nenadni vročinski valovi, -mrzle dlani in stopala, -pogosta potreba po uriniranju, -bolečine v zatilju in križu, -glavoboli, -kožni izpuščaji, -nervozni trzaji, -utrujenost in pomanjkanje energije itd. Najpogostejši psihološki ( čustveni in kognitivni )znaki stresa so ( Looker in Gregson,1993; Luban Plozza in Pozzi, 1994; Youngs, 2001 ): -zaskrbljenost,vznemirjenost,obupanost,jokavost,pobitost,občutek nemoči in brezupa,nerazsodnost,občutek nesposobnosti,črnogledost,tesnobnost,depresivnost, -nepotrpežljivost,nemir,vzkipljivost,razdražljivost,jeza,nataknjenost,zlovoljnost -nezadovoljstvo,občutek krivde,občutek odrinjenosti,občutek pomanjkanja pozornosti in varnosti,pretirana občutljivost, -pomanjkanje sposobnosti jasnega mišljenja,težave s koncentracijo in sprejemanjem odločitev,pozabljivost,pomanjkanje ustvarjalnosti, -iracionalnost,omahljivost, -občutek preobremenjenosti in čustvene izčrpanosti, -pretirana kritičnost,tog način mišljenja,nerazumnost odločitev, -neučinkovitost,neuspešnost, -pomanjkanje samospoštovanja itd. Najpogostejši vedenjski znaki stresa so ( Looker in Gregson, 1993; Luban Plozza in Pozzi, 1994; Youngs, 2001 ): -zapiranje vase,odklanjanje stikov z drugimi ljudmi, -pretirano kajenje,povečano uživanje alkohola in drugih drog, -grizenje nohtov,bobnanje s prsti,tresoče dlani,prestopanje, -zanemarjanje zunanjega videza,osebne higiene in zdravja, -pogosti prepiri z drugimi, -agresivno vedenje, -težave v spolnosti, -težave pri sprejemanju odgovornosti, Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 21

30 -zamujanje na delo, -sprememba apetita ( zmanjšan ali povečan tek ), -težave pri koncentraciji, -naglica,lotevanje več stvari hkrati, -puščanje nedokončanih in nerazsodno lotevanje novih nalog, -nagnjenost k spodrsljajem in nezgodam,ki bi jih bilo moč preprečiti, -motnje spanja itd. Seznam zgornjih znakov stresa še zdaleč ni popoln,razen tega pa bi lahko nekatere telesne znake uvrstili med psihološke ali vedenjske,nekatere psihološke med vedenjske in obratno.opazimo lahko tudi,da je razpon znakov zelo velik,sega od težavic,ki so zgolj nadležne,pa vse tja do resnejših bolezni,ki lahko povzročijo stalno nesposobnost,ogrožajo zdravje in se končajo celo s smrtjo.zato je izredno pomembno,da se znakov stresa zavedamo in ukrepamo še preden je prepozno.poleg tega imajo telesni in psihološki odzivi na stres pri vsakem stresnem dogodku dvojno vlogo.lahko nastopajo kot posledica delovanja stresorja ali pa to delovanje ojačajo oziroma izzovejo ( Selič, 1999 ).Tako lahko sčasoma sami postanejo sekundarni povzročitelji stresa.če nas na primer zaradi prehude obremenjenosti z dolžnostmi zajame panika ali nas napade hud glavobol,nas bo mogoče bolj strah naslednjega takega napada kot pa primarnega vzroka,zaradi katerega je do napada sploh prišlo.zapletli se bomo v začaran krog,v katerem bodo primarni stresogeni dogodki povzročali telesne in psihološke znake,ki bodo postali dodatni,sekundarni vir stresa.sekundarni stres pa včasih povzroča še hujše simptome kot primarni ( Powell, 1999 ). Problematični pa so tudi vedenjski odzivi na stres,saj neposredne fizične reakcije na stresorje ( npr. izražanje jeze,strahu,žalosti itd. ) v današnji ( civilizirani ) družbi niso sprejemljive.socialno zaželjeno in prilagojeno vedenje pa ni vedno ugodno in prilagojeno tudi posameznikovim potrebam,saj prav prikrivanje stresne reakcije,zlasti če se ponavlja,lahko postane stresni dejavnik.problem pri vedenjskih reakcijah na stres pa je tudi v tem,da pogosto trajajo še potem,ko stresor preneha delovati,to pa je izredno škodljivo za organizem ( Rakovec Felser, 1991; Šalehar Stupica, 1996 ). Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 22

31 Vpliv stresa na zdravje Stresni dogodki povečujejo tveganje za celo paleto težkih zdravstvenih posledic s tem,ko vplivajo na nevrokemične,hormonske in imunske procese.najbolj jasna povezava med stresom in boleznijo se kaže v izločanju stresnih hormonov med preplahom.med preplahom prenašata največje breme srce in ožilje,zato je kardiovaskularni sistem najpogosteje žrtev škodljivega delovanja.na drugem mestu mu sledi prebavni sistem.izkazalo se je tudi,da lahko kortizol dodobra spodkoplje imunski sistem,saj nepretrgano stimuliranje tega sistema,slabi prirojeno obrambno sposobnost,kar pomeni,da postanemo dovzetnejši za razvoj številnih bolezni,med njimi tudi za raka.stres povzroča tudi psihično trpljenje,ki se zrcali v dolgotrajnih tesnobah in depresijah,pogosto spremeni ustaljeni način življenja in vpliva na človekovo vedenje.zaradi poslabšanih navad prehranjevanja,povečanega kajenja,varljivega zatekanja v svet alkoholne omame in poseganja po mamilih,nastajajo novi problemi,ki še povečajo tveganje za zdravje ( Looker in Gregson, 1993; Selič, 1999 ).Moramo pa se zavedati, da enaki rizični faktorji ne izzovejo pri vseh ljudeh enakih bolezni.vsak človek ima kak organ slabotnejši,pri nekaterih je to želodec,pri drugih so pljuča,pri tretjih ožilje.takšni slabotnejši organi so najšibkejši členi v verigi telesnih delov,ki sestavljajo človeški organizem, in jih stres najprej prizadene ( Lindermann, 1982 ). Povečana stopnja noradrenalina v krvi lahko povzroči bolezni srca in ožilja.zaradi zoženja žil na periferiji,naraste krvni pritisk v telesnem jedru.pri tem lahko pride do podaljšanega stanja povišanega krvnega pritiska,to pa vodi v kronično hipertenzijo.hkrati mora srce povečati svoje delovanje ( povečata se tako moč kot hitrost utripa ),da kljub povišanemu krvnemu pritisku,omogoči kroženje krvi.povečana obremenitev srca terja močnejšo preskrbo s kisikom in glukozo,ki v srčno mišico pritekata po venskih ( dovodnih ) žilah.v notranjosti ene ali več dovodnic,se lahko začne nabirati obloga,ki preprečuje normalen pretok krvi.kopičenje oblog ali apnenje žil,imenujemo arterioskleroza in lahko vodi v popolno zaprtje žil.včasih se obloge z notranjih sten venskih žil lahko odtrgajo.to se zgodi zato,ker noradrenalin močno zoži žilice,ki prehranjujejo obloge,zato začno strdki odmirati in se postopoma docela odtrgajo.ti drobni čepki se pri napredovanju strjevanja krvi združujejo,nabirajo v plasteh in naposled zaprejo vso žilo.zaustavljen pretok krvi skozi posamezne koronarne žile pa povzroči nekrozo neprekrvljenega dela mišične stene srca.nastopi miokardni infarkt.če je področje nekroze omejeno in majhno,se propadlo tkivo zaraste,nastanejo majhne brazgotine in sčasoma se prekrvitev ponovno vzpostavi.če pa je nekroza preobsežna,je izid infarkta smrten.nezadostna prekrvljenost srčne mišice lahko povzroči tudi hude bolečine v prsih,ki jih imenujemo angina pektoris ( Looker in Gregson, 1993; Perilleux in sod., 1999 ). Noradrenalin,adrenalin in kortizol sprostijo telesne zaloge glukoze in maščob,zaradi česar se povečajo stopnje glukoze,holesterola in trigliceridov v krvi.zvišanje holesterola,ki se odlaga v žilah in tvori obloge,vodi v kalcifikacijo žilne stene,poveča pa se tudi tveganje za srčno kap.obloge holesterola lahko razpadajo in mašijo žile.ker se poveča količina maščob v krvi,se ta zgosti in postane bolj viskozna.enak učinek ima tudi pospešeno delovanje vranice med stresno reakcijo,ki izloča povečano število rdečih krvnih telesc v krvni obtok.vse to je za srce dodatna obremenitev,ki poveča potrebo po kisiku,saj mora po žilah črpati gostejšo kri.zaradi povečanega števila rdečih krvnih telesc,se te lahko začno sprijemati in zamašijo tanke žilice v srcu ali možganih,kar lahko povzroči srčno ali možgansko kap.zaradi dolgotrajne stresne reakcije,med katero je raven sladkorja ves čas povečana,se Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 23

32 lahko pojavi tudi sladkorna bolezen ( Looker in Gregson, 1993; Perilleux in sod., 1999 ). Med najbolj značilna znamenja dolgotrajnega delovanja stresa sodi porušenje imunskega sistema,ki ga povzroči kortizol.povečana količina kortizola v krvnem obtoku,vpliva na upad števila limfocitov in eozinofilnih granulocitov (krvnih telesc,ki sodelujejo pri obrambi proti okužbam ),hkrati pa povzroča krčenje priželjca in bezgavk,v katerih nastajajo limfociti in zmanjšuje nastajanje protiteles,s katerimi telo premaguje okužbe.zaradi neučinkovitega imunskega sistema,se naravna obramba telesa močno zmanjša,tako pogosto zbolimo zaradi prehlada ali gripe.ogrožati nas lahko začno tudi hujše bolezni,na primer revmatoidni artritis,alergije,astma in rak,ki so prav tako povezane z oslabljenim imunskim sistemom ( Looker in Gregson, 1993). Uživanje hrane med stresno reakcijo lahko v prebavnem sistemu povzroči številne nevšečnosti,npr. prebavne motnje,bruhanje in drisko.med stresno reakcijo v želodcu nastaja več kisline,ki razžira normalno sluzno zaščito.če pa je človek dolgo časa pod stresom,kisla vsebina želodca prej ali slej povzroči čir ( Looker in Gregson, 1993 ). Burna in dolgotrajna stresna reakcija vpliva tudi na pretirano izgubo telesne teže,povzroča nespečnost,hiperaktivnost ( tresavico in nemir ) ter spolne težave.med stresno reakcijo nasploh veliko težje prenašamo glavobole,migrene in bolečine v vratu ter hrbtenici,ki jih povzroča dolgotrajna napetost mišic.kronične bolezni lahko povzročijo tudi hudo tesnobo in depresijo,ki poslabšata umske sposobnosti in lahko privedeta do živčnega zloma ali samomora ( Looker in Gregson, 1993 ). Povišane količine stresnih hormonov v krvi in s tem fiziološke spremembe,lahko neposredno povzročijo tudi psihološki odzivi na stresorjetako lahko tudi razna čustvena vzburjenja,jeza,nejevolja,bojazen,nevoščljivost,ljubosumnost,žalost itd. povzročijo čire na želodcu in dvanajstniku,hipertenzijo,srčni infarkt in druga že opisana obolenja.zato te bolezni imenujemo tudi psihosomatske bolezni ( Lindemann, 1982 ). Stres ne vpliva na zdravje samo preko psihofizioloških mehanizmov,te,več tudi preko vedenja,saj ljudje,ki doživljajo hude stresne obremenitve,uživajo bistveno več cigaret,alkohola in drugih drog kot tisti,ki niso bili izpostavljeni hudemu stresu.pogosta zloraba škodljivih substanc pa poveča verjetnost bolezni in/ali poškodb pri delu,v športu,doma in/ali v prometu ( Selič, 1999 ).Naštete zdravstvene posledice in odzivi so lahko le prehodni pojavi,ne pa tudi končna stanja,kar pa seveda zopet ni nujno.zato moramo ločevati med časovno omejenimi situacijami akutnega stresa in vseobsegajočimi stanji kroničnega stresa ( Selič,1999 ). Raziskovalci menijo,da imajo za posameznika hujše posledice predvsem stalne,drobne stiske in konflikti,ki jim ni možno predvideti konca ( Rakovec Felser, 2002 ). Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 24

33 Izgorelost Sedanje ozračje na delovnem mestu izgorevanje dobesedno pospešuje.izgorevanje se vedno lažje pojavi takrat,kadar se med naravo dela in naravo človeka,ki ga opravlja,pojavijo velika neskladja.toliko bolj,ker delamo v delovnih okoljih,ki človeške vrednote postavljajo daleč za ekonomskimi.vse kar nas določa kot človeška bitja,kar nas žene,da ne samo trdo,temveč tudi dobro delamo,se ignorira ali omalovažuje.pričakuje se,da se bomo prilagodili temu novemu svetu in se domislili,kako bomo v njem sploh preživeli.toda,ko je prepad med ljudmi in zahtevami na delovnem mestu preglobok,zahteva napredek visok človeški davek.s temi neskladji se srečujemo v številnih sferah organizacijskega življenja ( Maslach in Leiter, 2002 ). Z izrazom»izgorelost«( tudi»izčrpanost«ali»izpraznjenost«,angl.»burnout«) običajno poimenujemo specifičen sindrom,ki je posledica podaljšane izpostavljenosti delovnemu stresu in je značilen predvsem za»poklice pomoči«( Penko, 1994 ).To so poklici v šolstvu,zdravstvu,socialni službi,skratka poklici,v katerih posamezniki delajo z ljudmi in se v njih tudi močno čustveno angažirajo.ljudje takega poklica navadno vanj vložijo mnogo osebnega dela,veliko pričakujejo,probleme»strank«doživljajo kot lastne in se z njimi obremenjujejo tudi v prostem času ( Horvat, 1999 ). Pojem izgorelost je skoval klinični psiholog Herbert Freudenberger ( 1974; v Penko, 1994 ),ki se je ukvarjal z odzivi na stres v različnih situacijah.kasneje so številni avtorji poskušali opisati pojav v različnih delovnih okoljih,ga teoretično opredeliti in empirično raziskati.tako so raziskovalci,ki so proučevali izgorelost v različnih delovnih okoljih,poročali o povezavah izgorelosti s slabšim fizičnim zdravjem ( npr. glavoboli,visokim krvnim pritiskom,prehladi,prebavnimi motnjami itd. 9,kronično utrujenostjo,osamljenostjo,spolnimi težavami,depresijo,nespečnostjo,nervozo, pretiranim uživanjem alkohola,hrano in cigaret,zakonskimi in družinskimi problemi,nižjim zadovoljstvom z delom,negativnimi stališči do strank,zamenjavo služb,odsotnostjo z dela itd. ( Caton in sod., 1988; v Penko, 1994 ). S pojavom izgorelosti se je največ ukvarjala ameriška psihologinja Christine Maslach,ki je tudi razvila vprašalnik ( t.i.»maslach Burnout Inventory«) za ugotavljanje prisotnosti izgorelosti na delovnem mestu ( Penko, 1994 ).V številnih raziskavah,ki jih je Maslachova opravila,je prepoznala tri poglavitne faktorje izgorelosti: - čustvena izčrpanost, - depersonalizacija odnosov do strank in - znižana osebna izpolnitev. Čustveno izčrpanost povzročijo pretirane čustvene zahteve,s katerimi se sooča posameznik pri svojem delu in se kaže v občutkih preobremenjenosti in izčrpanosti,ki so odziv na pogosta stanja visoke vzburjenosti ( Penko, 1994; Horvat, 1999 ). Maslachova navaja izjavo nekega strokovnjaka,ki dobro ponazarja stanje v katerem se znajde čustveno izčrpan posameznik:»ne,da ne bi želel pomagati,vendar ne morem več«( 1988; v Penko, 1994 ). Depersonalizacija označuje stanje,ko posameznik namesto simpatije,spoštovanja in pozitivnih čustev,razvije cinično in dehumanizirano zaznavo svojih strank in ravna z njimi na neoseben ali omalovažujoč način.blage stopnje depersonalizacije ali zmanjšane skrbi za stranke in njihove probleme sicer omogočajo znižanje potencialno močnega čustvenega vzburjenja,ki bi lahko vplivalo na ravnanje v kriznih Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 25

34 situacijah,vendar se ob podaljšani izpostavljenosti stresnim situacijam lahko razvijejo v brezčutnost in cinizem ( Penko,1994 ). Znižana osebna izpolnitev nastopi,ko oseba izgubi občutek kompetence za uspešno delo z ljudmi.ti občutki se vedno bolj stopnjujejo oseba izgubi samospoštovanje,občutek adekvatnosti in uspešnosti,občutek osebne izpolnitve,nazadnje nastopi depresija ( Horvat, 1999 ).raziskave kažejo,da osebe v situacijah,ko njihovi ponavljajoči se napori ne vodijo do pozitivnih rezultatov,razvijejo znake stresa in depresije in prenehajo s poskušanjem,ker menijo,da s svojim ravnanjem ne morejo nič več spremeniti ( Jackson in sod., 1986; v Penko, 1994 ). Po mnenju Anice Mikuž Kos ( 1990; v Horvat, 1999 ) naj bi se izgorelost v naslednjih letih,v poklicih moči samo še stopnjevala.vzroke vidi v vse težjih problemih,s katerimi se bodo srečevali strokovnjaki pri svojem delu. Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 26

35 2.4 MEDIATORJI STRESA Odgovor na stresno dogajanje je funkcija dogodka in osebe,ki doživlja dogodek ( Mikuž Kos, 1993 ).Med osebami pa so velike individualne razlike v odgovorih na enaka dogajanja z neugodno vsebino,saj učinek stresogenih dejavnikov vsakdo občuti po svoje.kar je za nekoga stres,za drugega ni,kar je za nekoga v določenem spletu življenjskih okoliščin obremenjujoče,v drugačnih razmerah,ob dobrem telesnem in duševnem počutju,sploh ni.tako se lahko na isti stresogeni dejavnik nekdo odzove s popolno psihično odpovedjo,nekdo drug pa z bolj prehodnimi telesnimi motnjami ( Rakovec Felser, 1991 ).Logično je torej predpostaviti,da obstajajo moderatorji stresnih učinkov ( Musek, 1993 ). Danes je identificiranih že mnogo dejavnikov,ki imajo značaj mediatorjev pri odzivu posameznika,na stresna dogajanja.ti lahko reakcijo na stres ublažijo,so zatorej varovalni dejavniki,lahko pa reakcijo celo okrepijo in se zato imenujejo ogrožajoči dejavniki.varovalni dejavniki in procesi varujejo posameznika,ki je izpostavljen neugodnemu vplivu in delujejo kot protiutež škodljivim vplivom.ogrožajoči dejavniki in procesi pa ob izpostavljenosti neugodnemu vplivu dodatno povečajo tveganje glede pojava stresnega stanja.isti dejavnik je lahko v nekaterih okoliščinah ogrožajoč,v drugih,v drugih pa varovalen.učinke varovalnih in ogrožajočih dejavnikov ter moč njihovega vplivanja usmerja celostni kontekst dogajanja in kombinacije različnih elementov in procesov,ki so sestavine dogajanja in so z njimi povezani ( Mikuš Kos, 1993 ). Mediatorski dejavniki so lahko: - osebnostne značilnosti, - pretekle izkušnje in življenjska zgodovina, - obrambni mehanizmi, - socialna podpora, - kognitivna ocena dogodka, - trenutno počutje, - pričakovanja, - spol,starost. Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 27

36 Osebnostne značilnosti Osebnostna struktura človeka je eden izmed faktorjev,od katerih je odvisen patogeni pomen stresorjev in nastanek psihosomatskih motenj,pri čemer pa mora obstajati tudi genetsko določena dovzetnost ( Selič, 1999 ).Veliko je osebnostnih lastnosti,ki vplivajo na vedenje v stresnih situacijah,to so na primer samopodoba,samozavest, temperament,inteligentnost,občutek lastne vrednosti,osebna čvrstost,zavedanje samega sebe,kontrola nad življenjem,vzorci vedenja,socialne veščine itd. ( Selič, 1999; Musek, 1993; Rakovec Felser, 1991 ). Bolj podrobno si poglejmo,nekaj najpomembnejših osebnostnih dejavnikov,od katerih je odvisna uspešnost premagovanja stresa. - Kontrola nad lastnim življenjem ( lokus kontrole ) Med osebnostnimi lastnostmi,ki mediirajo delovanje stresorjev,je bila posebna pozornost raziskovalcev namenjena zavesti ( občutku ) kontrole nad lastnim življenjem t.i.»lokusu kontrole«.gre za zavest osebe,da lahko samostojno odloča in ukrepa,dosega želene cilje ter se izogiba neljubim okoliščinam in posledicam ( Sarafino, 1990; v Selič, 1999 ).Take osebe imajo boljšo samopodobo,so manj tesnobne in imajo manj čustvenih problemov,so bolj vztrajne ter lažje uporabijo vire pomoči in informacije ( Mikuš Kos, 1993 ).Na osnovi načinov,ki jih ljudje uporabljajo,ko skušajo vplivati na dogajanje in zmanjšati stresne obremenitve,je možno določiti različne vrste kontrole ( Selič, 1999 ): kontrola vedenja zmožnost ukrepanja in konkretnih aktivnosti,ki omilijo delovanje stresorja tako,da zmanjšajo njegovo jakost in/ali trajanje, kognitivna kontrola kognitivni procesi ali strategije,ki spremenijo reakcijo na stres in preusmerijo pozornost na druge,mogoče celo pozitivne vidike situacije, kontrola odločanja možnost izbire alternativnih postopkov, informacijska kontrola je dostop do informacij,ki so povezane s stresnim dogodkom, retrospektivna kontrola se nanaša na prepričanja o vzrokih stresnega dogodka potem,ko je ta že mimo. - Vedenjski vzorci Friedman in Rosenman (1974;v Selič,1999) sta na osnovi opazovanja in primerjanja srčnih bolnikov izrazila mnenje,da vedenjski vzorci človeka vplivajo na nastanek koronarnih in drugih bolezni.specifični vzorci vedenja se pojavijo,ko v okolju nastopijo določeni pogoji,ki v občutljivem posamezniku izvabijo določen odgovor na te izzive. Opisala sta dva tipa vedenja : tip A in tip B. Vedenjski vzorec tipa A,prepoznamo po naslednjih znakih: nenehna tekma s časom,besnenje zaradi vsake malenkosti in zlovoljnost brez očitnega razloga.ta tip ljudi,hoče narediti čim več v najkrajšem možnem času,zato pogosto delajo več stvari hkrati.imajo tudi veliko potrebo po kontroli.pogosto so videti nemirni,sovražni,razdražljivi in neučakani.njihova skupna poteza je tudi pretirana tekmovalnost,ki jih žene k brezobzirnem doseganju zastavljenih ciljev.ljudje,pri katerih prevladuje vedenjski vzorec A, se zaradi svojega odnosa do življenja,prepričanj in pričakovanj zapletajo v nenehne spopade z okoljem,ki ga hočejo vedno imeti pod nadzorom. ( Looker in Gregson, 1993; Selič,1999 ).Popolno nasprotje vedenjskemu vzorcu tipa A,je vedenjski vzorec tipa B. Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 28

37 Ljudje tipa B so umirjeni,zadovoljni,obvladani,dobrovoljni,netekmovalni,potrpežljivi in ne vzrojijo zaradi malenkosti.ker se jim nikamor ne mudi,sogovorniku radi pozorno prisluhnejo ( Looker in Gregson, 1993 ).Zaradi svojih lastnosti,so osebe tipa B,veliko bolj odporne na stres kot osebe tipa A.Osebe tipa A so petkrat bolj podvržene infarktu miokarda in imajo šestkrat večjo umrljivost zaradi koronarnih bolezni,kot osebe tipa B ( Goldstein in sod.,1988; v Selič,1999 ). - Osebnostna čvrstost Osebnostno čvrste osebe imajo občutek smiselnosti svojih dejanj in življenja nasploh ter ne doživljajo sprememb kot breme,ampak kot normalno sestavino življenja,saj se ne čutijo zlahka ogrožene.prepričane so,da lahko vplivajo na to,kar se jim v življenju zgodi ( Lamovec, 1994 ).Osebnostno čvrstim osebam je negativno razpoloženje bolj ali manj tuje,srečne so,optimistične in zaupajo vase.osebnostno čvrste osebe so veliko bolj nagnjene k zdravju telesa in duha. - Samozavest in samopodoba Samozavest je oblika vedenja ali sposobnost,ki jo človek potrebuje za jasno izražanje svojih čustev,potreb,želja in misli.samozavesten je človek,ki zna reči»ne«,ki svoje mnenje izraža brez zadrege in ki mu odkrito izražanje čustev,kot sta ljubezen in jeza,ne povzroča težav.samozavest je na sredini med dvema skrajnima oblikama vedenja.to sta pasivnost ali nesposobnost postaviti se zase in agresivnost,ki pomeni izsiljevanje,nadvlado in zlorabo pravic drugih ljudi.samozavesten človek zaupa vase,ima pozitivno samopodobo in občutek lastne identitete,je gospodar svojega življenja,z ljudmi ima pozitivne odnose in se ne obremenjuje z negativnimi čustvi.samozavest si človek pridobi že v otroštvu;pogojena je z odnosom,ki so ga do otroka imeli starši in učitelji.razvije pa se samo v urejenem socialnem okolju,kjer prevladujeta ljubezen in spodbuda,ki sta potrebni za svobodno izražanje samega sebe in za krepitev zdravega občutka lastne identitete ( Powell, 1999 ). Samopodoba je skupek organiziranih,naučenih stališč in vrednotenj posameznika o samem sebi.začne se razvijati že zelo zgodaj v otroštvu in človeka vodi pri oblikovanju življenjskih vrednot.od nje sta odvisna odnos človeka do sveta in način,kako vstopa vanj.s pozitivno samopodobo človek uspešnejše sprejema življenjske vzpone in padce,spoštuje druge ljudi in jim pomaga,lažje se sooča z ovirami,se z njimi spopade in ne beži pred njimi,privlači ljudi,ki sami uživajo v svojem življenju in izpolnjujejo svoje potenciale,je odločnejši,prijaznejši,zaupljivejši,bolj optimističen in vesel ( Youngs, 2001 ). Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 29

38 Obrambni mehanizmi Obrambne mehanizme je Spielberger ( 1985 ) definiral kot procese,ki spremenijo pogled na grozeče okoliščine,ne da bi se dejansko ukvarjali z virom nevarnosti.to velja takrat,ko človek prežene povzročitelja grožnje iz zavesti ter zanika čustva in misli,ali pa popači zaznavo potencialno nevarnih situacij in jih ima za manj ogrožajoče kot v resnici so ( Spielberger, 1985 ).V takem primeru se lahko zgodi,da oseba nikoli ne razvije primernih in učinkovitih strategij spoprijemanja s stresom.zmožnost aktivnega spopada s stresom na eni in nadomestnega iskanja spodbud v sanjarjenju na drugi strani je dobra zaščita pred pojavom psihosomatskih motenj in bolezni,zlasti tedaj,ko nas pesti več različnih življenjskih udarcev hkrati ( Rakovec Felser, 2002 ) Socialna podpora Socialna podpora je eden najpomembnejših izvorov odpornosti na stres,ki ga sestavljajo in oblikujejo interakcije med ljudmi. Elliott in Gramling ( 1990; v Selič, 1999 )sta ugotovila,da kažejo ljudje z manj številnimi in kvalitetnimi odnosi,v stresnih situacijah,več depresivnosti in tesnobnosti. Socialno podporo lahko razdelimo na štiri široke kategorije ( Selič, 1999 ): -instrumentalna podpora neposredna pomoč ( posojila,usluge itd. ) -informacijska podpora nasveti,informacije in povratna mnenja o posameznikovem ravnanju, -potrjevanje človekovega ugleda tesni intimni odnosi,ki dajejo občutek sprejetosti in ljubezni, -čustvena podpora izrazi nežnosti,skrbi,empatije,ki dajejo osebi občutke varnosti,pripadnosti,udobja in ljubezni Ostali viri odpornosti na stres Mediirajoči dejavniki,ki jih ne moremo uvrstiti med zgoraj opisane,so še ( Sheridan in Radmacher, 1992; v Selič, 1999 ): -materialni viri denar in potrošne dobrine(hrana,obleka,stanovanje itd. ), -fizični viri fizični atributi neke osebe(telesna moč,zdravje,privlačnost itd. ), -informacijski in izobrazbeni viri splošno znanje in specifične informacije, -kulturni viri kultura s svojimi tradicijami,običaji,rituali(poroka,matura itd.) Po pregledu mediatorskih dejavnikov lahko zaključimo,da obstajajo skupine ljudi,ki imajo šibkejšo zmožnost obvladovanja stresne situacije in tako plačujejo v obliki nazanesljivega telesnega in duševnega zdravja.izpostavimo lahko predvsem otroke,duševno slabše razvite osebe,ovdovele,osamljene ali ostarele osebe,osebe s pomanjkljivo izobrazbo oziroma s slabšim znanjem,osebe s pomanjkljivimi informacijami,z ožjim življenjskim obzorjem,s slabšo socialno podporo,s šibkejšio mrežo socialnih vezi itd.to so ljudje brez trdnejšega lastnega jaza oziroma brez lastnega življenjskega stila.ti ljudje ne zmorejo iskati različnih možnih rešitev v različnih smereh.nastalo napetost in dogajanje v sebi običajno izražajo posredno,preko sprememb v telesnem dogajanju(rakovec Felser,2002). Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 30

39 2.5 SPOPRIJEMANJE S STRESOM Spoprijemanje s stresom je proces,ki vključuje kognitivne in vedenjske poskuse obvladati,zmanjšati,oziroma vzdrževati notranje in/ali zunanje zahteve,ki so nastale kot rezultat stresne situacije. Obstajajo dokazi, da pozitivna čustva pomagajo ljudem, da se lažje spoprijemajo s stresom in obdržijo telesne kemične in živčne reakcije v ravnotežju. Stresu ni treba podleči,ni potrebno,da vas izčrpa.strategij za spoprijemanje s stresom se ni težko naučiti.z razvojem spretnosti in s pravilno izbiro strategij za zmanjševanje stresa povečate svojo psihološko trdnost in odpornost Youngs, 2001 ). Leta 1984 sta Richard Lazarus in Susan Folkman ( v Lamovec, 1994 ) opozorila,na pomembnost procesov spoprijemanja s stresom ( angl.»coping«).dejala sta,da je stresni učinek življenjskih dogodkov,ki nas ogrožajo in nam povzročajo škodo,v veliki meri odvisen od spoprijemanja z njimi.kako bomo ukrepali v stresnih okoliščinah,se odločimo potem,ko le-te ocenimo in pretehtamo možne posledice.na koncu se na podlagi vseh zavzetih stališč odločimo kakšen stil spoprijemanja bomo uporabili ( Rakovec Felser, 2002 ).Lazarus on Folkmanova v proces spoprijemanja vključujeta vse kognitivne,čustvene ter vedenjske odzive,ki skušajo obvladati ali zmanjšati notranje in/ali zunanje zahteve,ki so nastale kot rezultat stresne situacije ( Lamovec, 1994 ) Načini spoprijemanja s stresom Strategije,ki jih izberemo za obvladovanje stresa morajo biti prilagojene našim potrebam,moči in omejitvam ( Lazarus in Lazarus, 2000 ).Ker smo si ljudje različni,ni edinstvenega,najboljšega načina za obvladovanje stresa,zato je pomembno,da se odločimo,kaj je za nas pomembnejše in kaj manj ( Rakovec Felser, 2002 ). Youngsova ( 2001),opozarja na štiri faze uspešnega odzivanja na stres: - Prva faza : Stres moramo razumeti in se zavedati njegovih znakov! - Druga faza : Prepoznati moramo dejavnike,ki nam povzročajo stres in prepoznati moramo naše odgovore nanje! - Tretja faza : Poznati in prevzeti moramo strategije za zmanjševanje vpliva stresorjev! - Četrta faza : Spoznati moramo,da je naša celovita osebnost odvisna od našega dobrega počutja in sposobnosti obvladovanja stresa! V tem poglavju bomo spoznali možnosti za spoprijemanje s stresom,ki jih navaja Youngsova ( 2001 ): - Kakšen je vaš odnos do stvari : Prvi korak pri spoprijemanju s stresom je razumevanje tega,kako naš odnos do stvari in dogodkov vpliva na doživljanje stresa.stres lahko zmanjšamo že,če se načrtno miselno oddaljimo od problema,da ga ocenimo z razdalje.to ne pomeni,da se umaknemo ali skrijemo pred stresorjem.obratno.če problem ocenimo z miselne distance in mu ne pustimo,da nas čustveno posrka,se lahko mnogo lažje in bolj odgovorno spopademo z njim.eden temeljev za obvladovanje stresa je tudi prepoznavanje vloge,ki jo igrajo naša pričakovanja. Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 31

40 - Glejte naprej : Učinkovita strategija pri obvladovanju stresnih ( predvsem tistih,ki nas presenetijo ) situacij je gledanje naprej.ko so okoliščine grenke,jih lahko občutimo še grenkeje,zato nas pobijejo bolj kot bi nas sicer. Pomembno je,da se upremo skušnjavi po tem,da bi skušali na silo najti kratkotrajno rešitev,bolje je,da se modro vodimo k konstruktivni rešitvi problema.ko se soočamo s stresorjem,moramo biti dovolj močni.le tako ne bomo vrgli puške v koruzo. - Kako okrepiti odpornost proti stresu: Sposobnost prenašati stres je mogoče zboljšati.začnete lahko s tem,da stresorjem načrtno pripišete manjši pomen,kot ga imajo.s tem jim odvzamete pomemben del moči.poskusite spremeniti : o svoj odnos do pomembnosti in nujnosti zahtevanih dejanj, o svojo sposobnost spoprijemanja s stresom in obvladovanja čustev, o svoje kognitivne ocene, o svoje poglede na prenesene odgovornosti. Proti stresu ste odporni,ko znate načrtno razmišljati,načrtovati in pripravljati svojo reakcijo na neprijeten dogodek.koraki pri oblikovanju odpornosti proti stresu so : o Razjasnite situacijo.koliko nesporazumov izvira iz dejstva,da se vznemirjamo zaradi napačnih predstav o tem,kaj sogovorniki o pričakujejo od nas.zato je najbolje vprašati kaj želijo. Razjasnite komunikacijo.zelo pomembno je vedeti,kaj sogovornik misli s svojimi izjavami.pomagajte si z vprašanji: Kaj misliš s to izjavo? o Ugotoviti vir informacij.naj vam sogovorniki povedo,od kod imajo informacije.ugotovite,ali gre za njihova osebna mnenja ali dejstva,podprta s podatki. o V konfliktni situaciji preverite,kako trdna so prepričanja sogovornika.pomagajte si z naslednjimi vprašanji : Ali si vedno tako razmišljal? o Opozorite na protislovja.vprašajte se : Ali se to razmišljanje ujema s tem,kar mislijo in govorijo drugi? o Presodite koristnosti zamisli in načrtov.vprašajte se : Bo ta zamisel koristna? o Razmislite o možnostih.vprašajte se : kakšne druge odločitve še lahko sprejmemo? - Nadzorovanje lastnih čustev kot orodje pri spopadanju s stresom: Stres lahko vzbuja občutke strahu in obrambno vedenje,še posebno takrat,ko je naše samospoštovanje nizko,ko je materialna varnost negotova,ko drugi zavračajo naše ideje,ko nam onemogočajo pot k ciljem,ko se počutimo izločene ali ko je ranjen naš ponos.če izberemo obrambno pozicijo,pogosto napačno reagiramo in se tako spoprimemo s težavo na neučinkovit način.prvi korak k premagovanju negativnih obrambnih mehanizmov je soočanje s tem,kako sprejemamo in zaznavamo neprijetne dogodke. - Skrbite za zdravo samopodobo: Visoka samopodoba je najboljša obramba pred stresom.tudi poraze in razočaranja boste lažje premagovali,če boste zaupali vase in se cenili.visoka samopodoba je močno orožje proti stresu,z njo se lažje spoprijemate z ovirami,pomaga vam ublažiti napetost zaradi slabosti in neuspehov. Zdrava samopodoba vpliva na pomembna področja našega življenja,kot so: zdravje in energija,duševni mir,cilji,ki si jih postavljamo in dosegamo,notranja sreča,kvaliteta naših odnosov,kompetentnost,predstave in produktivnost.ko samopodoba oslabi,upade tudi kakovost našega življenja,kajti od Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 32

41 samopodobe je odvisno,kaj bo vsak od nas naredil iz svojega življenja.saamopodoba oblikuje odnos do zdravja in dobrega počutja,omogoča izkoriščanje potencialov in vodi k uspehu. - Prepoznajte svoj strokovni podporni sistem: Profesionalni podporni sistem lahko ublaži učinke stresa.občasno redno druženje sodelavcev ima velikokrat prav terapevtski učinek.cilj druženj je izmenjava idej in razprava o strokovnem delu in osebnih vlogah,izkušnjah in medsebojni podpori.uspešne podporne skupine vzbujajo občutek povezanosti. - Ne zanemarite družinskih odnosov: Varujte in vzdržujte družinske odnose.družinski člani so naši sopotniki in najboljši prijatelji,ki nas razveseljujejo in nam dajejo toplino,so naša prihodnost.spoštujte te odnose in skrbite zanje.če se porušijo,povzročajo veliko bolečino in stres.bogato in urejeno družinsko življenje zagotavlja dobro počutje,ki prispeva k našemu čustvenemu zdravju in nam pomaga premagovati zunanje strese. Posamezniki,ki so razvili tesna prijateljstva,močne družinske vezi in tople odnose z družinskimi člani in prijatelji,se učinkovito spoprijemajo s stresnimi dogodki.imajo zelo pomembno vlogo v vašem življenju. - Oživite svoj smisel za humor: Na svoje življenje moramo gledati objektivno.včasih pa je le dobro,če ga pogledamo tudi s smešne in zabavne strani.to je ena glavnih skrivnosti življenja: gledati nase manj resnobno.kako redko se nam to posreči!intuicija nam pove,kdaj lahko dogodke v svojem življenju ocenjujemo manj resno in manj usodno.humor omogoča olajšanje in oddaljitev od problema. - Dejavnost v prostem času: Posamezniki,ki se ne zanimajo le za službo,so srečnejši,bolj optimistični,močnejši in uspešnejši kot tisti,ki poznajo le delo.tisti,ki gojijo konjičke,so zanimivi,samomotivirani in uspešni.njihovo življenje je smiselno in polno tudi zunaj službe. - Delo sodi v pisarno: Vedno ne moremo pustiti svojega dela v pisarni.svoje odgovornosti pogosto nosimo s sabo,ne samo v kovčkih,ampak tudi v svoji notranjosti.včasih celo nekoliko pretiravamo.zasebno življenje je potrebno znati ločevati od dela.potrebno se je ukvarjati z drugimi dejavnostmi,kot so: telovadba,vrtnarjenje,sprehodi,meditiranje,poslušanje glasbe,preživljanje prostega časa z družino ali s prijatelji.posvetiti se moramo zabavnim aktivnostim in aktivnostim,ki spodbujajo življenjsko ravnotežje. - Učinkovite spretnosti komunikacije: Učinkovita komunikacija lahko prepreči in zmanjša stres.odprta,iskrena in skrbna komunikacija ustvarja ozračje za zadovoljevanje osnovne človekove potrebe po izražanju.sogovorniku dokazujete,da je vreden vašega časa in pozornosti. Vsak posameznik je sam odgovoren za učinkovito komunikacijo.če pripovedujete ali poslušate,morate vedeti,da si oba sogovornika delita odgovornosti za končno sporočilo.za učinkovito komunikacijo potrebujete številne spretnosti.med njimi so štiri poglavitne: o razumevanje sogovornika, o aktivno poslušanje, o posredovanje in sprejemanje povratne informacije, o reševanje problemov. - Reševanje konfliktov: Ne dovolite,da se problemi kopičijo.rešujte jih drugega za drugim.ko boste prepoznali vse ovire,ki stojijo na vaši poti do učinkovite komunikacije,se vam bo zdelo,da je sporazumevanje pravi čudež.z razvijanjem specifičnih strategij lahko uspešno premagate in vzpostavite učinkovito komunikacijo.komunikacija zajema veliko kompleksnih spretnosti in je učinkovita,če so sporočila jasno posredovana in dobro organizirana,verodostojna in sprejemljiva za poslušalca.merijo naj na njegove potrebe in interese.poslušalec mora pozorno spremljati sporočilo,aktivno poslušati in se izogibati prezgodnjemu sklepanju in ocenam. Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 33

42 Spretnosti komuniciranja se lahko naučimo.komunikacija je spretnost,zato potrebujemo vajo. - Postavljanje prioritet in upravljanje s časom: Najpreprosteje poskrbite za svoj mir,če opravljate naloge drugo za drugo.to lahko naredite na dva načina.v seznamu Kaj moram opraviti navedite vse obveznosti,ki vas čakajo,nato pa jih razvrstite po prioriteti..na seznamu označite vse zadolžitve,ki ste jih že opravili.tako zmanjšate stres in se lahko posvetite pomembnim nalogam.vendar pa je bolje,če predvidite vsakodnevne naloge in jih razvrstite po pomembnosti.pogosto je upravljanje s časom veliko več kot to: je upravljanje s seboj v odnosu do naloge,ki jih morate opraviti. - Postavljanje ciljev: Rezultati ene izmed raziskav Gallupovega inštituta so pokazali,da vidi smisel v svojem delu samo 25 odstotkov odraslih,še manj pa jih čuti splošno zadovoljstvo z življenjem.zanimivo je,da so si tisti,ki so izrazili zadovoljstvo s svojim življenjem,prizadevali doseči vsaj dva pomembna cilja ali celo več. Usmerjanje energije v dejavnosti,ki vas veselijo in se vam zdijo pomembne,dviguje občutek koristnosti.imeti cilj,pomeni imeti načrt.zaposlenost sama po sebi še ne pomeni,da ima življenje smer.razmislite o ciljih,ki si jih želite postaviti in jih nato zapišite. Obstaja devet ključnih področij,ki osmišljajo naše življenje: o duhovni mir: iskanje smisla in duhovne izpolnitve, o odnosi: s partnerjem,z otroki,s sodelavci,s starši,s prijatelji in z drugimi ljudmi, o učenje in izobrazba: kaj me posebno zanima, o produktivno delo in kariera: kakšni so moji delovni cilji in kakšno kariero pričakujem, o prosti čas: katere so moje najljubše aktivnosti,konjički,šport,potovanja; kaj želim delati v prostem času, o zdravje,dobro počutje in telesna pripravljenost: kaj mi omogočata zdravje in splošno dobro počutje, o finančni cilji: koliko denarja potrebujem za svobodno izbiro aktivnosti,ki me zanimajo, o ugled in spoštovanje: katerim skupinam želim pripadati;od koga pričakujem spoštovanje, - Sprijaznite se s spremembami: Naše tekmovalno in izzivalno delovno okolje zahteva vedno več znanja,spretnosti in vedno višjo stopnjo osebne avtonomije,zanašanja na sebe,samozaupanja,samospoštovanja in sposobnosti za iniciativo. Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 34

43 3 RAZISKOVALNI DEL 3.1 METODOLOGIJA RAZISKOVANJA Metodologija raziskovanja Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno in raziskovalno metodo. Deskriptivno (opisno) metodo v teoretičnem delu in raziskovalno metodo v praktičnem delu. Raziskovalna metoda je potekala preko ankete, ki so jo prejeli vsi zaposleni laboranti Raziskovalni instrumenti Za merjenje stresa smo sestavili vprašalnik,ki smo ga razdelili na pet delov. Prvi del vprašalnika vsebuje splošne, demografske podatke o anketirancu. Drugi del vprašalnika meri zadovoljstvo v poklicu,zavezanost poklicu in doživljanje stresa. Zaposleni so lahko izrazili svoje strinjanje oziroma ne-strinjanje na pet stopenjski lestvici. Tretji del vprašalnika je namenjen identifikaciji stresorjev na delovnem mestu laboranta.navedenih je 38 možnih izvorov stresa.seznam potencialnih stresorjev je bil narejen s pomočjo raziskav Kyriacoua in Sutcliffa ( 1987 ),Borga in Ridinga (1993) ter Boyla in sodelavcev ( 1995 ).Stresorji so razdeljeni v tri večje skupine: A. Delovni pogoji ( zajema 13 dejavnikov ),B. Odnosi med nadrejenimi in podrejenimi ( zajema 11 dejavnikov 9 ) in C. Zadovoljstvo v podjetju ( zajema 14 dejavnikov ). Četrti del vprašalnika je namenjen ugotavljanju simptomov stresa,ki jih laboranti občutijo pri svojem delu.navedli smo 52 možnih telesnih,psiholoških in vedenjskih simptomov stresa.seznam simptomov stresa je bil narejen s pomočjo raziskave Kyriacoua in Sutclifa ( 1987 ) in dveh vprašalnikov,»professional Life Stress Scale«( Fontana in Abouserie, 1993 ) in»maslach Burnout Inventory«( Maslach in Jackson, 1986; v Chan in Hui, 1995 ). Peti del vprašalnika je namenjen ugotavljanju strategij spoprijemanja,ki se jih laboranti poslužujejo v stresnih situacijah.navedli smo 31 strategij spoprijemanja s stresom.seznam strategij je narejen s pomočjo raziskave Koja in sodelavcev ( 2000 ) in vprašalnika»načini spoprijemanja«( angl.»ways of coping«) folkmanove in Lazarusa ( 1988; v Lamovec, 1994 ) Populacija in vzorčenje V vzorec raziskave je bilo vključenih vseh 16,zaposlenih laborantov na Oddelku za biologijo. Raziskava se je izvajala v mesecu maju 2007.Ankete smo razdelili osebno vsem laborantom. Da bi zagotovili anonimnost ter objektivnost anket, smo zaprosili sodelavce, da ankete oddajo v poštni predal naše OE. Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 35

44 Zbiranje,analiza in obdelava podatkov Zbrane podatke smo obdelali kvantitativno, računalniško, z uporabo programa MS Excel. Posameznim dimenzijam in kategorijam smo izračunali pogostosti in porazdelitve odgovorov, aritmetične sredine in tehtane aritmetične sredine. Uteži tehtane aritmetične sredine so bile razporejene po naslednjem vrstnem redu: odgovor 1 (ne) faktor 1, odgovor 2 (delno) faktor 2, odgovor 3 (srednje)- faktor 3, odgovor 4 (večinoma)- faktor 4 in odgovor 5 (zelo) faktor 5. Tehtano aritmetično sredino smo označili kot faktor zadovoljstva, ki smo ga prikazovali tudi na slikah. Na koncu smo preverili hipotezo stresa laborantov na Oddelku za biologijo. 3.2 DELOVNA HIPOTEZA Na podlagi ciljev in ob določeni stopnji poznavanja stanja smo postavili hipotezi: H1: Laboranti v svojem poklicu doživljajo srednje zadovoljstvo,so srednje zavezani svojemu poklicu in doživljajo pri delu zmeren stres,ki je v času počitnic minimalen. H2: Poglavitni dejavniki,ki povzročajo stres so:odnosi med nadrejenimi in podrejenimi,nezadovoljstvo nad plačo,statusom v organizaciji,želja po izobraževanju in napredovanju. Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 36

45 4 REZULTATI RAZISKAVE V raziskavo o stresu na Oddelku za biologijo je bilo vključenih 16 laborantov,od tega 11 laborantk in 5 laborantov.anketo je izpolnilo in vrnilo 13 laborantov,to je 9 laborantk in 4 laboranti,kar predstavlja skupaj 81,25%. 4.1 REZULTATI PO DEMOGRAFSKIH DEJAVNIKIH Odziv anketirancev je bil dokaj uspešen ( 13 ),glede na to,da je število laborantov na Oddelku nizko ( 16 ).To pomeni,da je bila udeležba 81,3 odstotna. Preglednica 2: Odziv laborantov na anketo Vsi laboranti na Oddelku za biologijo Število zaposlenih Število anketiranih % glede na odziv laborantov laborantov na anketo ,3% Preglednica 2: Odziv na anketo glede na spol ženske moški Skupaj Število odgovorov V % ,00% 80,00% 60,00% laboranti,ki so oddali anketo 40,00% 20,00% 0,00% ženske moški laboranti,ki niso oddali ankete Slika 4: Odziv laborantov glede na spol Iz zgornje preglednice 2 in slike 4 je razvidno,da so v anketi sodelovale večina osebe ženskega spola ( 69% ) in veliko manj moškega ( 31% ),kar je razumljivo,saj je na Oddelku zaposlenih več ženskih kot moških laborantov. Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 37

46 Preglednica 3: Odziv na anketo glede na starost starost Število laborantov Izraženo v % nad 51 let 2 15 od od od skupaj % 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% nad 51 let od let od let od let Slika 5: Odziv laborantov glede na starost Zaposleni so anketo izpolnili precej enakomerno glede na starost. Starostna struktura zaposlenih in anketiranih laborantov na Oddelku za biologijo nam kaže,da jih največ,kar 62%,sodi v skupino nad 31 let. Iz tega lahko sklepamo,da so to večinoma laboranti,ki imajo že nekaj izkušenj ( Preglednica 3,Slika 5 ). Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 38

47 Preglednica 4: Odziv na anketo glede na stopnjo izobrazbe laboranti število Srednješolska izobrazba Višješolska izobrazba Visokošolska izobrazba Univerzitetna Izobrazba Ženske Moški skupaj % 35% 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0% laboranti srednja stopnja višja stopnja visoka stopnja univerzitetna stopnja Slika 6: Odziv na anketo glede na stopnjo izobrazbe Po sistemizaciji delovnih mest,je za delovno mesto laboranta predpisana VI.stopnja.Iz ankete je razvidno,da je samo 38,5% laborantov s srednjo izobrazbo.preostalih 61,5% laborantov ima več kot srednjo izobrazbo (Preglednica 4, Slika 6). Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 39

48 Preglednica 5: Odziv na anketo glede na delovno dobo Do 2 Od 3-10 Od Od Nad 30 Skupaj leti let let let let Število odgovorov V % % 35% 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0% do leti let 20 let let nad 30 let število odgovorov Slika 7: Odziv na anketo glede na delovno dobo Zaposlenih laborantov na Oddelku,ki imajo delovno dobo do dve leti je 15%,od 3 do 0 let 23 %, od 11 do 20 let 39%, od 21 do 30 let 8%, nad 30 let pa je zaposlenih 15% laborantov.s slike je razvidno,da je največji delež tistih laborantov,ki imajo delovno dobo od let ( Preglednica 5, Slika 7 ). Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 40

49 Preglednica 6: Odziv na anketo glede na delovno dobo na tem delovnem mestu 1-5 let 6-10 let let let Nad 30 let Skupaj Število odgovorov V % % 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0% 1-5 let 6-10 let let let nad 30 let Staž na Oddelku Slika 8: Odziv na anketo glede na delovno dobo na tem delovnem mestu S preglednice 6 in slike 8 je razvidno,da je več kot polovica laborantov ( 46% ) zaposlena na tem delovnem mestu več kot 11 let.ostala polovica ( 54 % ) pa ima na tem delovnem mestu delovne dobe manj kot 11 let. Iz anketnega vprašalnika je razvidno,da je vseh 13 anketiranih laborantov ( na Oddelku je zaposlenih 16 laborantov ),zaposlenih za nedoločen čas. Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 41

50 Preglednica 7: Odziv na anketo glede na skupine študentov v enem šolskem letu 6 skupin 10 skupin 12 skupin 30 skupin neopredeljen Skupaj Število odgovorov V % % 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0% 6 12 neop. skupine študentov v enem šolskem letu Slika 9: Odziv na anketo glede na skupine študentov v enem šolskem letu Zaposleni so anketo izpolnili precej neenakomerno glede na število skupin v enem šolskem letu.31 % anketirancev se ni opredelilo,koliko skupin študentov imajo v enem šolskem letu,ostali laboranti pa so dokaj obremenjeni (Preglednica 7, Slika 9). Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 42

51 Preglednica 8: Odziv na anketo glede na tedensko delo v pedagoškem procesu 9-20ur 21-40ur 41-50ur Več kot 50 Neopredeljeni Skupaj Število odgovorov V % % 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0% 9-20 ur ur neop. število ur tedensko Slika 10: Odziv na anketo glede na tedensko delo v pedagoškem procesu Iz preglednice 8 in slike 10 je razvidno,da so laboranti po različnih skupinah razmeroma neenakomerno obremenjeni Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 43

52 4.2 REZULTATI PO POSAMEZNIH DIMENZIJAH Zadovoljstvo v poklicu,zavezanost poklicu in doživljanje delovnega stresa Preglednica 9 : Kako ste zadovoljni v svojem poklicu? Skupaj Število odgovorov V % % 50% 40% 30% 20% 10% % Slika 11: Kako ste zadovoljni v svojem poklicu? Po preglednici 9 in sliki 11 vidimo,da je največ anketirancev navedlo oceno 4 ( ti so zadovoljni v svojem poklicu ),anketirancev,ki bi navedli oceno 1 ( zelo nezadovoljen/a) in oceno 2 ( nezadovoljen ),pa med laboranti na Oddelku za biologijo ni,kar je seveda spodbuden podatek. Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 44

53 Preglednica 10 : Če bi imeli možnost ponovne izbire poklica,bi si izbrali poklic,ki ga imate sedaj? Skupaj Število odgovorov V % % 35% 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0% Slika 12 : Če bi imeli možnost ponovne izbire poklica,bi si izbrali poklic,ki ga imate sedaj? Največ sodelujočih laborantov ( 38% ),se je odločilo za oceno 4 ( da bi se verjetno ponovno odločili za enak poklic ),oceno 2 ( da verjetno ne bi ponovno izbrali enakega poklica),pa je podalo kar 31% anketirancev.precej visok odstotek pa je mnenja,da bi se vsekakor ponovno enako odločili.to pomeni,da je kljub vsemu še vedno več takih,ki so zadovoljni s svojo izbiro ( Preglednica10,Slika12 ). Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 45

54 Preglednica 11: Kako stresno doživljate svoj poklic laboranta? Skupaj Število odgovorov V % % 50% 40% 30% 20% 10% % Slika 13 : Kako stresno doživljate svoj poklic laboranta? Preglednica 11 in slika 13 nam kažeta,da laboranti svoje delo ocenjujejo kot zmerno stresno ( 54% ) in nekoliko stresno ( 38% ).Tistih,ki bi bili mnenja,da je stresno ali izjemno stresno,tudi v tem primeru ni. Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 46

55 Preglednica 12: Kako stresno je vaše življenje,ko ni pedagoškega procesa ( npr. med počitnicami )? Skupaj Število odgovorov V % % 50% 40% 30% 20% 10% % Slika 14 : Kako stresno je vaše življenje,ko ni pedagoškega procesa ( npr. med počitnicami )? Kadar ni pedagoškega procesa je življenje 92% laborantov povsem ali nekoliko stresno.samo 8% laborantov občuti tudi takrat zmerni stres (Preglednica 12, Slika 14). Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 47

56 Delovni pogoji Pri navedeni dimenziji je najslabše ocenjena trditev,da je delo laboranta nizko ovrednoteno,kar pomeni,da ne dobijo potrditve za svoje delo. Poleg tega jih moti tudi prevelika količina dela ter neprimernost in pomanjkanje opreme.pozitivno pa so ocenjene trditve,da ni prevelikih lukenj v urnikih in administrativno delo.drugače pa je ta dimenzija na splošno ocenjena precej negativno (faktor splošnega zadovoljstva) je 2,74,vendar še ne pod kritično točko ( Slika 15 ). Slika 15 : Delovni pogoji,izraženi kot faktor zadovoljstva Suzana Logar : Stres in izgorevanje na delovnem mestu laboranta na Oddelku za biologijo stran 48