POMEN ENERGETSKIH OBRAVNAV ZA OSEBNOSTNI RAZVOJ ZAPOSLENIH V TURISTIČNIH ORGANIZACIJAH

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO POMEN ENERGETSKIH OBRAVNAV ZA OSEBNOSTNI RAZVOJ ZAPOSLENIH V TURISTIČNIH ORGANIZACIJAH Študent: Bojan Žnidarec Številka indeksa: Redni študij Program: visokošolski strokovni Študijska smer: Turizem Mentor: prof. dr. Sonja Treven Rogaška Slatina, junij 2006

2 PREDGOVOR Diplomsko delo prikazuje pomen energetskih obravnav za osebnostni razvoj zaposlenih v turističnih organizacijah. Glavni motiv za izbiro naslova je, da je to zelo zanimiva tema, poleg tega smo veliko znanja in izkušenj pridobili v času obiskovanja energetskih obravnav. Vedno večje zahteve po učinkovitosti, racionalnosti in usmerjenosti k strankam, zahtevajo tudi vedno večji poudarek na vlogi zaposlenih pri uresničevanju teh zahtev. Mnogi strokovnjaki, ki napovedujejo prihodnost in predvidevajo pogoje za uspešno obvladovanje prihodnjih sprememb, poudarjajo, da bodo odločujočo vlogo odigrali prav ljudje in njihove zmožnosti. Organizacija funkcionira le, če zaposleni ustrezno spodbujajo njene aktivnosti, kajti od njihovih aktivnosti je odvisna uspešnost delovanja in razvoj organizacije. Proučevanje človeških virov zmanjšuje nejasnosti glede lastnosti, sposobnosti in zmožnosti zaposlenih ter odkriva potrebe po nadaljnjem proučevanju in razvoju posameznih vsebin znotraj obravnavanega področja. V prvem delu je predstavljena teorija osebnosti in njene težnje k zadovoljevanju vedno višjih potreb, ki nastajajo v sodobnem človeku. Opisuje osebnost kot celoto vseh vidikov človekovega delovanja, zlasti notranjega, s katerim doživljamo sami sebe kot enkratno, od drugih ločeno individualnost. V drugem delu je predstavljena energetska obravnava, ki ljudem pomaga pri iskanju notranje moči, samozavesti in sposobnosti premagovanja vsakdanjih naporov. Izvedli smo anketo med zaposlenimi delavci, in sicer med ljudmi, zaposlenimi na različnih področjih in funkcijah in v različnih podjetjih, ki se ukvarjajo z energetsko obravnavo. Na koncu naloge so podani predlogi, kako bi uvedli energetske obravnave v turistična podjetja. V diplomskem delu poskušamo dokazati, da je absentizem tudi posledica nezadovoljstva delavcev s samim seboj in s svojim življenjem in ni le posledica razmer v podjetju (slabe plače, slabi pogoji za delo, slabi medsebojni odnosi). Raziskovali smo, kako energetske obravnave vplivajo na osebnostni razvoj zaposlenih v različnih podjetjih. Cilj raziskave je bil pridobiti vpogled v koristnost spodbujanja osebnostnega razvoja zaposlenih preko rezultatov, ki jih imajo ljudje, ki se udeležujejo energetske obravnavemetode vsakodnevnega sproščanja in povezovanja z življenjsko energijo. Glavne ugotovitve izvedene raziskave med zaposlenimi so sledeče: z vsakodnevnimi energetskimi obravnavami raste v nas notranja sreča, ljubezen in spoštovanje do samega sebe in do drugih ljudi okoli nas; z uporabo energetskih obravnav postanemo na delovnem mestu vedri, sproščeni, polni optimizma, kar ima za posledico povečanje učinkovitosti; energetska obravnava pripomore, da probleme na delovnem mestu rešujemo sproti in z lahkoto; absentizem je posledica nezadovoljstva delavcev s samim seboj in s svojim življenjem in ni izključno posledica razmer v podjetju (slabe plače, slabi pogoji za delo, slabi medsebojni odnosi). 3

3 Problem, ki smo ga imeli pri raziskovanju, je bil predvsem pomanjkanje tovrstne literature. 4

4 KAZALO 1. UVOD OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA, KI JE PREDMET RAZISKAVE NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE UPORABLJENE RAZISKOVALNE METODE OSEBNOST POJEM OSEBNOSTI Individualna zavest in samopodoba OSEBNOSTNE LASTNOSTI Temperament in značaj Dovzetnost za stres STRATEGIJE USPEHA Pozitivno mišljenje Vizija Cilji Motivacija POMEN ENERGETSKIH OBRAVNAV ZA OSEBNOSTNI RAZVOJ POJEM ENERGIJE NOTRANJE DOŽIVLJANJE OSEBNOSTI ENERGETSKA OBRAVNAVA VRSTE ENERGETSKIH TEHNIK NAMEN ENERGETSKIH OBRAVNAV ABSENTIZEM KAJ JE ABSENTIZEM? ABSENTIZEM IN OSEBNOST ABSENTIZEM IN RAZVOJ OSEBNOSTI RAZISKAVA POGOJEV IN MOŽNOSTI ZA RAZVOJ OSEBNOSTI S POMOČJO ENERGETSKIH OBRAVNAV IZHODIŠČE RAZISKAVE VPLIV ENERGETSKE OBRAVNAVE NA ZMANJŠANJE ABSENTIZMA CILJ IN NAMEN RAZISKAVE METODOLOGIJA RAZISKAVE REZULTATI RAZISKAVE PREDLOG UVEDBE ENERGETSKIH OBRAVNAV ZA POVEČANJE OSEBNOSTNEGA RAZVOJA ZAPOSLENIH V TURISTIČNIH ORGANIZACIJAH TURISTIČNE ORGANIZACIJE Turistične agencije UVEDBA ENERGETSKIH OBRAVNAV V TURISTIČNE ORGANIZACIJE...Napaka! Zaznamek ni definiran. 7. SKLEP POVZETEK LITERATURA VIRI SEZNAM SLIK SEZNAM TABEL PRILOGA

5 1. UVOD 1.1. OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA, KI JE PREDMET RAZISKAVE Področje našega raziskovanja je osebnostni razvoj zaposlenih v turističnih organizacijah. Problem, ki smo ga raziskali, je pomen energetskih obravnav za osebnostni razvoj zaposlenih v turističnih organizacijah. V življenju posameznika se odvijajo duševni procesi, ki oblikujejo njegovo doživljanje in obnašanje in se med seboj prepletajo v samo njemu lastno in zanj značilno celoto - v osebnost. Osebnost zajema vse vidike človekovega delovanja, notranje, duševne pa tudi zunanje, telesne, organske, vedenjske. Z notranjimi, doživljajskimi vidiki, doživljamo samega sebe kot enkratno, od drugih ločeno individualnost. Posameznik živi v skupini, v kateri deluje nanj pritisk, da se ji prilagodi. Frustracije in konflikti, problemi in težave, vse to so do neke mere normalni življenjski pojavi. V zmerni obliki nas spodbujajo, so izziv, brez katerega bi bilo življenje manj zanimivo in privlačno. Če pa se pojavljajo prepogosto, nas obremenjujejo. V tem primeru govorimo o duševnih obremenitvah. Če so prizadevanja, da bi uspešno obvladali probleme, neuspešna in takšna tudi ostanejo, se pojavijo znaki izčrpanosti in motnje, ki privedejo tudi do telesnih obolenj in do absentizma, to je odsotnosti z dela zaradi bolniških izostankov, zamud, izhodov, odsotnosti z dela na delu (pomanjkanje koncentracije pri delu). Pomen reševanja absentizma je zelo pomemben za podjetje. Odprava absentizma odpravlja strah na delovnem mestu, konflikte z nadrejenimi, ozračje napetosti in dviguje delovni elan NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE Glavni namen naloge je osvetliti, da se ljudje vedno bolj zavedajo, da je kvaliteta življenja več kot dober avto, hiša, vikend. Da mnogi že iščejo poti, ki bi jih naučile novega, kvalitetnega načina življenja, v katerem bi okusili mir, srečo in samoizpolnitev. Če se vodilni delavci - kadrovniki v podjetjih tega dejstva zavedajo, bodo poiskali poti, kako svojim delavcem omogočiti obogatitev njihovega osebnega življenja, ki bo imelo za posledico obogatitev življenja podjetja. Klima v podjetju, ki jo ustvarijo osebnostno visoko razviti delavci, ponuja možnosti za ustvarjalnost. Vsak zaposleni, vsak delavec se čuti kot del visoko kvalitetne družbe, v kateri lahko polno razvije vse svoje sposobnosti. Takšna klima je posebej pomembna za mlade, ki so polni želja po potrjevanju, ki se želijo dokazati kot kvalitetni delavci in obetajoči strokovnjaki. V takšnem podjetju je ozračje sproščeno, a hkrati delavno. Visok delovni duh veje iz vsake pisarne, vsakega kotička in delavce vsak dan znova napaja in bogati. To sproža v njih željo, da bi dali od sebe še več in bi tako še bolj kvalitetno prispevali k ugledu in rezultatom podjetja. Zadovoljstvo na delovnem mestu ljudi nehote spodbuja k dobremu telesnemu stanju, ljudem se ni potrebno zatekati v bolezen. 6

6 Glavni cilj naloge je ugotoviti pomen energetskih obravnav za osebnostni razvoj zaposlenih v turističnih organizacijah. Cilj naloge je predstaviti, da je mogoče v današnjem času ljudem pomagati pri iskanju notranje moči, samozavesti in sposobnosti premagovanja vsakdanjih naporov s pomočjo energetskih obravnav, ki omogočajo globok osebni razvoj. Z energetskimi obravnavami pridobijo ljudje mir, se sprostijo, njihov pogled na življenjske vrednote se začne spreminjati. Spoznavati začnejo, da je mogoče ob popolni sproščenosti dosegati najboljše rezultate tako v službi kot doma, in ob tem ni potrebno jemati pomirjeval, uspavalnih tablet, uživati kave ipd. Vsakodnevne energetske obravnave nam omogočajo, da postajamo iz dneva v dan bolj svobodni, umirjeni, sproščeni, prilagodljivi, iskreni, prijazni. Trditve (teze) diplomskega dela: a) z vsakodnevnimi energetskimi obravnavami raste v nas notranja sreča, ljubezen in spoštovanje do samega sebe in do drugih ljudi okoli nas; b) z uporabo energetskih obravnav postanemo na delovnem mestu vedri, sproščeni, polni optimizma, kar ima za posledico povečanje učinkovitosti; c) energetska obravnava pripomore, da probleme na delovnem mestu rešujemo sproti in z lahkoto; d) absentizem je posledica nezadovoljstva delavcev s samim seboj in s svojim življenjem in ni posledica razmer v podjetju (slabe plače, slabi pogoji za delo, slabi medsebojni odnosi) PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE PREDPOSTAVKE RAZISKAVE: ljudje v življenju ne znamo biti zares srečni, ljubiti in biti ljubljeni, spoštovati in biti spoštovani; nezadovoljene potrebe, problemi, skrbi povzročajo, da smo na delovnem mestu zakrčeni, nesproščeni, utrujeni, brez volje do dela in s tem manj učinkoviti; za opravljanje nalog na delovnem mestu običajno vložimo veliko energije, vsak problem nas bolj ali manj izčrpa, mnogokrat čutimo, da ne bomo zmogli opraviti vseh nalog, ki nas še čakajo; smo velikokrat prepričani, da na naše slabo razpoloženje vplivajo drugi ljudje (neuspeh otrok v šoli, neprimeren partner), ali da nimamo dobrih rezultatov v službi zaradi neprimernih pogojev za delo (zastarela računalniška oprema, pregreti prostori v poletnem času), oziroma je za to kriv nadrejeni, vsaj prepričani smo tako, ki neprimerno deli delovne naloge, zahteva od nas preveč za premajhno plačo ipd. Alarmni sistem v našem organizmu se oglasi, in sicer najprej se čezmerno pritožujemo, nato zbolimo in se poškodujemo in izostanemo iz dela. OMEJITVE RAZISKAVE: raziskava je potekala med udeleženci, ki se udeležujejo energetskih obravnav najmanj dve leti, omejen dostop do podatkov, pomanjkanje literature. 7

7 1.4. UPORABLJENE RAZISKOVALNE METODE Glede na to, da je raziskava osredotočena na posamezno funkcijo podjetja (kadrovska funkcija), lahko v tem primeru govorimo o poslovni raziskavi. Gre za statično ekonomsko raziskavo, ker gre za ugotavljanje trenutnega dejanskega stanja. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivni pristop. V okviru tega pristopa pa smo v nalogi uporabili metodo deskripcije, metodo kompilacije in metodo klasifikacije. Pri metodi deskripcije gre za opazovanje dejstev, procesov ter njihovih empiričnih potrjevanj odnosov in vezi. Pri metodi kompilacije gre za povzemanje spoznanj, stališč in rezultatov drugih avtorjev. Metoda klasifikacije pa zajema definiranje pojmov. V praktičnem delu naloge smo uporabili analitični pristop (metoda dedukcije in indukcije) ter metodo sinteze. V praktičnem delu je predstavljen vprašalnik, kjer sprašujemo zaposlene v različnih podjetjih.vprašanja se navezujejo na učinke energetskih obravnav na zaposlene. 8

8 2. OSEBNOST 2.1. POJEM OSEBNOSTI Ljudje samega sebe in drug drugega ne doživljamo zgolj kot posameznike, primerke ali pripadnike svoje vrste. Doživljamo se kot osebe in osebnosti, kot bitja, ki združujejo v sebi vrsto značilnosti in lastnosti. Človek obstaja kot celota telesnih in duševnih značilnosti, pri katerem so vse značilnosti povezane v celoto. Po teh značilnostih se razlikuje od vseh drugih ljudi. In to celoto imamo v mislih, kadar govorimo o osebnosti. Osebnost je relativno trajna in edinstvena celota duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti posameznika. Ta celota ni amorfna, brezoblična in kratkotrajna, temveč relativno stabilna in dosledna. Pravimo, da ima osebnost svojo identiteto. Osebnost istega posameznika prepoznamo, tudi če ga srečamo v zelo različnih trenutkih in časih. Tudi zase jasno čutimo, da smo ena in ista osebnost, ne glede na čas in razmere. Proučevanje osebnosti ima v psihologiji velik smisel. Najprej nam odgovarja na vprašanje, kako se pri posamezniku organizirajo in integrirajo psihične in telesne značilnosti v celoto. Tako je psihologija osebnosti celostno dopolnilo psihologije posameznih duševnih (in psihofizičnih) procesov ter funkcij. Dalje nam odgovarja na vprašanje, kako in zakaj se posamezniki, nosilci vsak svojega osebnostnega sklopa, razlikujemo med seboj. In slednjič odgovarja na vprašanje, kako se ta sklop razvija, spreminja in preoblikuje. Temeljna vprašanja psihologije osebnosti lahko tako povzamemo kot vprašanja psihofizične integracije, medosebnih razlik in osebnostnega razvoja. Osebnost zajema vse vidike človekovega delovanja, notranje, duševne pa tudi zunanje, telesne, organske, vedenjske. Po eni strani mislimo z osebnostjo na značilen vzorec telesnega videza in obnašanja, ki ga lahko opazujemo pri drugih in po katerem jih prepoznamo, po drugi strani zajema osebnost morda še bolj notranje, doživljajske vidike, po katerih doživljamo samega sebe kot enkratno, od drugih ločeno individualnost. Doživljanje samega sebe, samozavedanje in individualna zavest so bistveni, morda celo najgloblji in najbolj izvirni vidiki posameznikove osebnosti. Doživljanje in pojmovanje samega sebe, naš jaz in naša samopodoba dajejo pojmu osebnosti poseben smisel in posebno vrednost. Prav zaradi te subjektivne, notranje, duševne razsežnosti je osebnost zares enkratna in neponovljiva - celo ljudje, ki so si po zunanjem videzu najbolj podobni, npr. enojajčni (identični) dvojčki, so osebnost zase in se seveda tako tudi doživljajo (Musek, 1993, 21-22). Življenja ne moremo vedno urejati po naših željah, vedno znova nas preseneča, ne poteka tako, kot beremo v knjigah. Kdor doživlja življenje kot skrivnost, ima oči, s katerimi vidi čudež. Čudeža pravzaprav ne moreš dokazati, lahko ga samo doživiš ali pa ne. Če bi znali drug drugega bolj dojemati kot skrivnost, bi bilo verjetno naše življenje mnogo lepše. 9

9 V stvarnosti, v življenju posameznikov se ne pojavljajo posamezni, med seboj ločeni procesi in funkcije, marveč organizirani in edinstveni spleti duševnih in telesnih značilnosti. Širše gledano je torej osebnost celota duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti, po katerih se posameznik razlikuje od drugih (Klevišar, 1998, ). Duševne funkcije so temeljne oblike duševnih pojavov in delovanj, npr. čustvovanje, motivacija, zaznavanje, učenje in mišljenje. Med pomembnimi duševnimi pojavi so tudi: a) duševni procesi, torej duševni pojavi, ki se vrstijo v nekem časovnem zaporedju. Ko mislimo, čustvujemo, si česa želimo, potekajo taki duševni procesi: miselni, čustveni, motivacijski procesi. Posebej govorimo tudi o razvojnih procesih, kadar mislimo na razvojni potek duševnih pojavov. b) Pomembne so tudi relativno trajne značilnosti duševnega delovanja, pravimo jim duševne lastnosti, npr. bistrost, poštenost, delavnost, živahnost. Vsakdo ima veliko različnih duševnih lastnosti, po katerih se razlikuje od drugih ljudi, pa tudi takšnih, po katerih je komu drugemu podoben. c) Končno lahko razlikujemo še duševna stanja, s katerimi opisujemo ali označujemo način obstajanja duševnih značilnosti. Duševna stanja se lahko spreminjajo, npr. naša čustvena stanja, razpoloženja, počutja. Ti različni duševni pojavi (procesi, lastnosti in stanja) so pri vsakem posamezniku povezani v značilno in relativno trajno celoto, ki jo imenujemo osebnost (Musek, Pečjak, 1997, 14) Individualna zavest in samopodoba Pri nastanku in razvijanju individualne zavesti imajo velik pomen informacije, ki jih posameznik pridobi o sebi in jih združi v podobo oziroma pojem samega sebe. Pri tem so pomembne informacije, ki jih prinašajo naše lastne in neposredne izkušnje s samim seboj, zelo pomembne pa so tudi informacije o nas samih, ki nam jih posredujejo drugi ljudje. Od malega dobivamo informacije prve in druge vrste. Naša podoba o sebi je tako v znatni meri izraz mnenja, ki so ga imeli in ki ga imajo drugi o nas. Otrok si bo npr. ustvaril mnenje o sebi tudi na podlagi tega, kar sliši o sebi od drugih, posebej od staršev. Mnenja drugih tako postanejo del naše lastne zavesti o sebi, del naše samopodobe. Naša zavest o sebi je kakor ogledalo, v katerem se zrcalijo mnenja drugih oseb o nas. Samo v posebnih okoliščinah pride do bistvenih sprememb v individualni zavesti posameznika. Stanja spremenjene zavesti se pojavijo, denimo, v sanjah, v hipnozi, pri nekaterih oblikah meditacije, v ekstazi (transu), v omami (pod vplivom drog). V hudi bolezenski obliki lahko pride celo do izgube in propada individualne zavesti (psihotična depersonalizacija). Tedaj se posamezniku npr. vsiljuje občutek, da ni več on sam, ampak da je v oblasti neke druge osebnosti, nekega drugega bitja. Spoznavanje osebnosti je med najzahtevnejšimi nalogami psihologije, verjetno pa je to ena izmed najzahtevnejših nalog celotne znanosti. Vendar je želja po spoznavanju osebnosti prastara. Od nekdaj si želimo, da bi spoznali značilnosti drugih oseb (in tudi svoje), nazadnje tudi zato, da bi vedeli, kaj 10

10 lahko drug od drugega pričakujemo, da bi znali predvideti obnašanje in temu ustrezno ravnati. Če se želimo prilagoditi drug drugemu, tedaj se moramo poznati. Vsekakor se pojavljajo tudi mnoga napačna pojmovanja osebnosti. V preteklosti so verjeli (nekateri to počno še danes), da lahko o osebnosti posameznika z gotovostjo sklepamo po horoskopu, po obliki rok (hiromantija), po raznih telesnih in tudi obraznih značilnosti (fiziognomika), po obliki lobanje (frenologija). Vse to se je večinoma izkazalo za zmotno. Pri podobnih telesnih in zunanjih znakih se lahko razvijejo povsem različne osebnostne lastnosti in nasprotno, podobne ali enake značilnosti najdemo pri telesno povsem različnih ljudeh. Večina osebnostnih lastnosti se na pretanjen in dokaj zapleten način kaže v doživljanju in vedenju posameznika. Le z natančnim in zanesljivim opazovanjem lahko razberemo osebne značilnosti. Zlasti v vsakdanjih presojanjih osebnosti se velikokrat zmotimo, zato je treba biti previden pri ocenjevanju osebnostnih lastnosti (Musek, Pečjak, ) OSEBNOSTNE LASTNOSTI 1 "To so vse človekove vrline, ki same po sebi niso nujne pri reševanju problemov, vendar dajejo osebni poudarek sleherni človekovi reakciji. V tem primeru gre za značaj, temperament ipd., ki nastopajo kot katalizatorji pri človekovem odzivanju, vendar sami po sebi težav ne rešujejo. Tako pojmovanje osebnostnih lastnosti je ozko. Pojmovanje osebnostnih lastnosti v najširšem smislu pa bi vključevalo vse človekove lastnosti, od sposobnosti do osebnostnih lastnosti v ožjem smislu, torej človekove zmožnosti na splošno" (Lipičnik, 1998, 28). Osebnost si lahko predstavljamo kot celoto, ki jo sestavljajo številne značilnosti. Trajne značilnosti, po katerih se posamezniki razlikujejo med seboj, imenujemo osebnostne lastnosti. Med osebnostne lastnosti spadajo npr. inteligentnost, živahnost, marljivost, moč pa tudi spol in starost, telesna teža in višina, barva las, kože, oči itd. Praktično lahko govorimo o neomejenem številu osebnostnih lastnosti. Pri vsakem posamezniku se te lastnosti združujejo v značilen vzorec, ki je enkraten in neponovljiv, v njegovo osebnost. Vse osebnostne lastnosti niso enako pomembne. Nekatere nam dajejo o posameznikovi osebnosti več podatkov kot druge. Že v antiki so skušali ugotoviti najpomembnejše lastnosti, s katerimi bi bilo dobro opisati in razvrščati posameznike. Antični misleci in zgodnji raziskovalci osebnosti so se zlasti zanimali za osebnostne tipe (iz gr. typos, kar izvorno pomeni udarec, v prenesenem pomenu pa osebo, ki je na las podobna drugi osebi). Po tipoloških predstavah naj bi bilo mogoče vse ljudi razvrstiti v nekaj kategorij, ki združujejo določene značilnosti v tipe. Nekaj najpomembnejših tipologij je prikazano v tabeli 1. 1 Povzeto po Musek, Pečjak ( 1997, ). 11

11 TABELA 1: NEKAJ NAJPOMEMBNEJŠIH TIPOLOGIJ AVTOR TIPOLOGIJE Hipokrat in Galen James Jung Kretschmer AVTOR TIPOLOGIJE Kretschmer TIPOLOŠKE KRATEK OPIS TIPOV KATEGORIJE Kolerični tip Silovitost, razburljivost, naglost, aktivnost, prepirljivost, nezadovoljstvo Sangvinični tip Lahkotnost, živahnost, odzivnost, vedrina, podjetnost, spremenljivost Flegmatični tip Neodzivnost, mirnost, hladnokrvnost, počasnost, stabilnost Melanholični tip Počasno, a globoko doživljanje, pesimizem, zavrtost, depresivnost Tip trde (toge) Moškost, nesentimentalnost, praktičnost, trd miselnosti realizem, togo, dogmatsko mišljenje Tip mehke (nežne) Ženskost, sentimentalnost, občutljivost, razvita miselnosti domišljija, prožno mišljenje Ekstravertni tip Družabnost, živahnost, aktivnost, razgibanost, nestalnost, nezanesljivost (usmerjenost k zunanjemu svetu) Introvertni tip Nedružabnost, samosvojost, nespremenljivost, zanesljivost, togost, vztrajnost, nagnjenost k razmišljanju (usmerjenost k notranjemu doživljanju) Ciklotimni tip Družabnost, živahnost, spremenljivost (ustreza pikničnemu tipu konstitucije) Shizotimni tip Usmerjenost vase, mirnost, nespremenljivost (ustreza asteničnemu tipu konstitucije) Viskozni tip Vztrajnost, zvestoba, togost (ustreza atletskemu tipu) Piknični tip Telesna zgradba z razvitim drobovjem in več tolšče, nagiba k debelost; kratke okončine, okrogla glava TIPOLOŠKE KRATEK OPIS TIPOV KATEGORIJE Astenični tip Višja in vitka telesna zgradba, daljše okončine Atletski tip Telesna zgradba z razvitim mišičjem Vir: (Musek, Pečjak, 1997, 195) Tabela 1 prikazuje nekaj zgodovinsko pomembnih osebnostnih tipologij. Med najbolj znanimi sta Hipokratova in Galenova tipologija temperamenta in več kot dva tisoč let mlajša Jungova tipologija, ki govori o introvertnem in ekstravertnem tipu osebnosti. Tipološko razvrščanje ima več pomanjkljivosti. Večina ljudi nima tipičnih lastnosti. Večina npr. ne spada med tipične ekstraverte ali introverte, temveč nekam vmes, kot kaže slika 1. 12

12 SLIKA 1: RAZPOREDITEV OSEBNOSTNIH DIMENZIJ POGOSTNOST OSEBNOSTNA LASTNOST DIMENZIJA I - E KATEGORIJA I KATEGORIJA E Vir: (Musek, Pečjak, 1997, 195) Podobno bi našli le malo zares tipičnih kolerikov, sangvinikov, flegmatikov, melanholikov, ciklotimikov itd. Osebnostne značilnosti navadno niso razporejene v strogo ločene kvalitativne kategorije, ki bi ustrezale klasičnim tipom, temveč se razporejajo v obliki normalne ali Gaussove krivulje. Namesto tipov zato danes raje govorimo o osebnostnih dimenzijah in osebnostnih potezah. Introvertnost ekstravertnost kot osebnostna dimenzija ali poteza pomeni npr. lastnost, ki se razteza med dvema poloma (med skrajno introvertnostjo in skrajno ekstravertnostjo). Med obema poloma so vmesne vrednosti dimenzije, ki so v populaciji tudi najbolj pogoste. Osebnostnih lastnosti je zelo veliko. Delimo jih v štiri velika področja osebnosti: temperament, značaj, sposobnosti in telesno zgradbo (konstitucijo). Temperament (iz lat. temperamentum = mešanica) zajema predvsem značilne načine obnašanja in čustvovanja. Silovitost, živahnost, hladnokrvnost so primeri temperamentnih lastnosti. Medtem, ko gre pri temperamentu za načine in oblike obnašanja, gre pri značaju bolj za vsebino vedenja. Značajske lastnosti so zlasti tiste osebnostne značilnosti, ki jih radi ocenjujemo z moralnega in etičnega vidika in ki se pogosto povezujejo s posameznikovo voljo in motivacijo. Značajske poteze so npr. poštenost, nesebičnost, vestnost, skromnost, odkritost, redoljubnost, hrabrost ipd. V primerjavi z lastnostmi temperamenta so značajske lastnosti bolj odvisne od vplivov okolja. Na oblikovanje značaja močno vpliva vzgoja, preko nje pa tudi družbene in kulturne norme. 13

13 Pojem sposobnosti zajema tiste lastnosti, ki najbolj bistveno vplivajo na naše dosežke in na uspešnost pri reševanju različnih nalog in problemov. Sem spadajo duševne in telesne sposobnosti -moč, razne telesne spretnosti.»sposobnosti so v bistvu človekova potencialnost za razvoj določenih zmožnosti. Same po sebi sicer odločilno vplivajo na reševanje problemov s povsem neznanimi rešitvami, vendar se izrazijo predvsem v kombinaciji z znanjem«( Lipičnik, 1998, 27). Telesna zgradba (s tujko konstitucija) zajema predvsem telesne značilnosti, še posebno značilnosti telesnega videza, drže in posameznih telesnih delov. Osebnostnih lastnosti je veliko, vendar so med njimi velike razlike. Nekatere lastnosti so zelo specifične, medtem ko so druge splošne in kompleksne Temperament in značaj Temperament zajema predvsem značilne načine obnašanja in čustvovanja. Silovitost, živahnost, hladnokrvnost so primeri temperamentnih lastnosti. Znana Hipokratova in Galenova tipologija osebnosti (glej tabelo 1) je v bistvu nauk o temperamentu. Zdi se, da si je Hipokrat predstavljal, da je vse dogajanje v svetu odvisno od štirih glavnih prvin (ogenj, zrak, voda, zemlja). Tem naj bi pri človeku ustrezali štirje telesni sokovi žolč, kri, sluz in "črni žolč". Prevladovanje katere izmed teh snovi povzroča ustrezno obnašanje in to naj bi bil izvor štirih tipov temperamenta: prevladovanje žolča povzroča kolerično obnašanje, prevladovanje krvi sangvinično, prevladovanje sluzi flegmatično in prevladovanje črnega žolča melanholično. Danes psihologi raje govorijo o dimenzijah in potezah temperamenta kakor o tipih. Zanimivo je, da so značilnosti temperamenta zelo odvisne od dednih vplivov. Tako so npr. pri enojajčnih dvojčkih, ki so bili vzgojeni in so odraščali ločeno, ugotavljali presenetljivo ujemanje v značilnostih temperamenta. Medtem ko gre pri temperamentu za načine in oblike obnašanja, gre pri značaju bolj za vsebino vedenja. Značajske lastnosti so zlasti tiste osebnostne značilnosti, ki jih radi ocenjujemo z moralnega in etičnega vidika in ki se pogosto povezujejo s posameznikovo voljo in motivacijo. Značajske poteze so npr. poštenost, nesebičnost, vestnost, skromnost, odkritost, redoljubnost, hrabrost ipd. Ugotavljanje značajskih lastnosti je težavno in nezanesljivo. Pogosto grešimo, ker površno in prenagljeno sklepamo o značaju posameznika. Če nekdo stori kaznivo dejanje, zato še ni nepošten in nemoralen (to ga seveda ne opravičuje), če se nekdo na dolgo in široko pogovarja s sosedom, še ni klepetav opravljivec, če se nekdo brž ne loti dela, še ni lenuh. Vedeti moramo, da obstajajo za različna obnašanja številni vzroki in morebitne značajske lastnosti so samo eden izmed njih. Šolska neuspešnost je npr. lahko posledica zelo različnih vzrokov: pomanjkanja sposobnosti, nemotiviranosti, neustreznih učnih navad, nezavednega odpora do šole itd. Značajske lastnosti kot marljivost in vestnost so samo eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na učno uspešnost. 14

14 Mnoga obnašanja so bolj posledica delovanja situacijskih in prehodnih dejavnikov kot pa trajnih značajskih in drugih osebnostnih lastnosti. Zato so psihologi začeli kar malo dvomiti v obstoj zares trajnih značajskih lastnosti. Ugotavljali so npr., da so te lastnosti dokaj nezanesljive: oseba, ki se v kaki situaciji obnaša skrajno pošteno, bo v drugi situaciji goljufala. Novejše raziskave kažejo, da upravičeno govorimo tudi o značajskih potezah in dimenzijah osebnosti. To velja npr. za altruizem (nesebičnost); očitno obstajajo med posamezniki razlike v altruističnem obnašanju tisti, ki so bolj pripravljeni pomagati v določeni situaciji, so v povprečju bolj nesebični tudi v drugih situacijah. V primerjavi z lastnostmi temperamenta so značajske lastnosti bolj odvisne od vplivov okolja. Na oblikovanje značaja močno vpliva vzgoja, prek nje pa tudi družbene in kulturne norme. Neustrezni in zgrešeni vzgojni prijemi lahko povzročijo oblikovanje manj prilagojenih značajskih potez in pomanjkanje zaželenih značajskih lastnosti; npr. pomanjkanje čuta za dolžnost in odgovornost, pa tudi nasprotno, pretirano tankovestnost in redoljubnost (Musek, Pečjak, 1997, ) Dovzetnost za stres 2 Danes je stres ena največjih težav, s katerimi se ljudje soočajo. Celo uspešne ljudi z na videz urejenim življenjem prizadenejo težave, ki so povezane s stresom. Za prikaz velikosti problema stresa v Združenih državah zadošča podatek, da so na začetku tega stoletja vodilni vzrok smrti bile nalezljive bolezni, v 90-tih letih pa je vseh deset vodilnih vzrokov povezanih z boleznimi, ki jih povzroča stres. Nekatere vrste stresa so lahko pozitivne. Včasih namreč stres iz ljudi iztisne najboljše. Človeka lahko pripravi do tega, da nekaj dela boljše in pametneje. Pozitivni učinek pritiska lahko še posebej vidimo v življenjih nekaterih medijskih zvezd in športnikov. Denimo, nekateri igralci so odigrali svoje najboljše vloge, ko so bili napeti zaradi navzočnosti zanje pomembnih ljudi med občinstvom. Isto velja za nekatere atlete. Obstajajo veliki igralci, ki so na prvenstvenih tekmah ali na olimpijskih igrah občutno boljši. Različni ljudje se na tak pritisk različno odzovejo. Zaradi stresa nekateri doživijo živčni zlom, drugi pa postavijo rekorde. Večino ljudi povsem po nepotrebnem skrbi toliko stvari. Skoraj tako je, kakor da iščejo stvari, ki jim bodo zadale stres. 40 odstotkov tega česar se ljudje bojijo, se ne bo nikoli zgodilo, 30 odstotkov vseh skrbi vključuje pretekle odločitve, ki jih ni več mogoče spremeniti, 12 odstotkov skrbi so posledica kritike ljudi, ki so govorili zaradi občutka manjvrednosti, 10 odstotkov je povezanih z zdravjem, ki se poslabša, kadar je človek zaskrbljen, 8 odstotkov skrbi je»upravičenih«. 2 Povzeto po Dornan (1998, 85-87). 15

15 Včasih stres nudi pozitivno vzpodbudo in motivacijo, lahko pa je uničevalen. V raziskavi bolnišnice Johns Hopkins v ZDA je dr. G. Canby Robinson odkril, da je bilo med 174 pacienti kar 140 tudi bolestno zaskrbljenih, njihovi telesni simptomi pa so bili posledica njihovih tedanjih duševnih simptomov. Stres se pretvori v napetost, kadar se nadaljuje STRATEGIJE USPEHA Vsi ljudje si želimo uspeha, ampak preprosto ne vemo, kako ga doseči. Za dosego uspeha imamo na razpolago več strategij. Katero strategijo izberemo je odvisno od nas samih. Kdor želi postati uspešen, mora razviti strategije premagovanja neuspehov in vztrajanja v nadaljevanju dela Pozitivno mišljenje Naše odločitve, besede in dejanja imajo očiten učinek na okolico. Vendar so mnogi ljudje že opazili, da je lahko učinek misli, neizgovorjenih besed, neizgovorjenih čustev lahko še močnejši - pozitiven pri pozitivnih mislih ali negativen pri negativnem mišljenju in čustvovanju. Misli ne vplivajo samo na naše telo in na naše zdravje, ampak tudi na našo okolico, na ljudi, ki jih srečujemo in na dogodke, ki se nam dogajajo.veliko ljudi potrjuje, da njihovo mišljenje oblikuje njihovo prihodnost. V zadnjem času je vse več znanstvenih potrditev vpliva misli na dogodke. Vsak biolog ve, da je od njegovega razpoloženja odvisen izid poskusa, ki ga dela na celičnih kulturah, rastlinah ali živalih. Vendar poskusi potrjujejo, da misli vplivajo tudi na t.i. neživo naravo. Najbolj znani so poskusi skupine PEAR iz princetonske univerze v ZDA, ki so z večletnimi poskusi potrdili telepatski in telekinetični učinek, ki je neodvisen od razdalje (telepatija pomeni prenos misli na daljavo med dvema osebama, telekineza pa vpliv misli na daljavo ene osebe na nek fizikalni proces). Pozitivno mišljenje lahko spremeni naše življenje. Lahko nas postavi v položaj, ki nam omogoči uspeh v vsakem podvigu, ki ga želimo uresničiti. Z močjo naših pozitivnih misli, z našimi molitvami in meditacijami lahko spodbudimo ljudi, da odprejo srca in postanejo bolj zaupljivi, strpni, pogumni, iskreni, ljubeči in sočutni do vseh živih bitij ter bolj ponižni do narave in stvarstva Vizija V dobesednem pomenu je vizija zmožnost uzreti fizične predmete, v manj dobesednem pa tudi videnje, ki gre prek fizičnega. Vizija se lahko nanaša na zmožnost predstave o prihodnosti - ne v mističnem ali preroškem smislu, temveč z domišljijo. Človek, ki ima vizijo, je zmožen uzreti priložnost. Vizija prinaša velike koristi, saj odpira vrata priložnosti in poveča človekov potencial. Večja je vizija, večji potencial ponuja. Tudi 16

16 posameznikovo delo ne določa njegove vizije; človek je lahko voznik tovornjaka, bančnik, gimnazijski ravnatelj, uslužbenec ali kmetovalec (Dornan, 1998, 41). Pomembnost vizije pri uspehu je že dolgo znana. Trditev»Ljudje brez vizije izumrejo«so pred tremi tisočletji zapisali in zabeležili v Bibliji. Čeprav vizija ostaja dragocena, je med ljudmi še danes redko navzoča kvaliteta. Razvitja vizije, podobno kot tudi razvoja dobre naravnanosti, ne dedujemo. Le malokdo med nami se je že rodil z darom, da takoj spozna priložnosti, in z darom za vizualizacijo pozitivne prihodnosti (Dornan, 1998, 40-41) Cilji Cilji nam označujejo želeni izid in nam pomagajo med potjo. Cilji so zelo pomembni. Uspeha ni mogoče doseči brez določenih ciljev, kajti uspeh je pravzaprav uresničitev zastavljenih ciljev. Po namenu lahko cilje razdelimo na več sklopov; to nam kaže slika 2. Slika 2: Razdelitev ciljev A) ŽIVLJENJSKI CILJI NAMEN E) REDNA VAJA B) DOLGOROČNI CILJI D) KRATKOROČNI C) SREDNJEROČNI CILJI Vir: Dornan (1998,63-64). A) ŽIVLJENJSKI CILJI: to sta približno dve (do pet) stvari, za katere upamo, da nam bo uspelo uresničiti v tem življenju. Če nam jih uspe uresničiti ali pa se jim vsaj približati, smo uspeli uresničiti najboljše od naših zmožnosti, za katere verjamemo, da so smisel življenja. B) DOLGOROČNI CILJI: to so cilji, ki smo si jih zastavili, da bi lahko uresničili naše življenjske cilje. Na splošno so to stvari, za katere upamo, da jih bomo uresničili v naslednjih desetih letih.čeprav lahko take cilje postavimo tudi za daljša obdobja, tako načrtovanje navadno ni modra izraba časa. Kajti bolj so cilji oddaljeni, manj so določeni in bolj podvrženi spremembi. C) SREDNJEROČNI CILJI: ti nam pomagajo doseči naše dolgoročne cilje. Na splošno so to stvari, ki jih želimo doseči v petih do desetih letih. D) KRATKOROČNI CILJI: te načrtujemo, da nam pomagajo doseči vsakega od naših srednjeročnih ciljev, za njihovo uresničitev potrebujemo čas od enega do petih let. E) REDNA VAJA: to so naloge, ki jih moramo izpolnjevati dnevno, tedensko ali mesečno zato, da bi uresničili naše kratkoročne cilje (Dornan, 1998, 63-64). 17

17 Motivacija 3 Naše obnašanje je motivirano: po eni strani ga spodbujajo različne silnice (potrebe, nagoni, motivi), po drugi strani pa je usmerjeno k različnim ciljem (ciljni objekti, vrednote, ideali). Ko začne potreba delovati, se pojavi težnja, da bi ta primanjkljaj nadomestili in uravnovesili govorimo o težnji po zadovoljitvi potrebe. Pri nekaterih potrebah teže prenašamo nezadovoljenost kot pri drugih. Laže prebrodimo nezadovoljenost potreb po ugledu kot pa denimo lakoto ali žejo. Med glavnimi kategorijami potreb obstaja posebna hierarhija. Ameriški psiholog Abraham Maslow si je to hierarhijo zamislil kot nekakšen prioritetni seznam motivacijskih področij, tako, kot kaže slika 3. Motiv je vzgib, ki povzroči in usmerja človekovo dejavnost. Motiviranje pa je nizanje različnih motivov, ki naj spodbujajo določena ravnanja ljudi. Motivacija pa je psihološko stanje posameznika, usmerjeno k izpolnitvi potrebe (Brejc, 2000, 48). 3 Povzeto po Musek, Pečjak (1997,89-94). 18

18 Slika 3: Hierarhija motivov po Maslowu FIZIOLOŠKE POTREBE VARNO ST LJUBEZEN UGLED SAMO AKTUALIZACIJA Vir: Musek, Pečjak (1997, 92) Prva stopnja v Maslowi teoriji hierarhije potreb so fiziološke potrebe (po kisiku, hrani, vodi idr.). Te potrebe so najbolj urgentne, najteže prenašamo stanje njihove nezadovoljenosti. Šele, ko jih posameznik zadovolji, se začno javljati naslednje, višje potrebe. Med temi si po vrsti sledijo potrebe po varnosti, po ljubezni in naklonjenosti, potrebe po ugledu in spoštovanju. Ko so vse te potrebe ( potrebe pomanjkanja ) zadovoljene, se začnemo usmerjati k uresničevanju svojih potencialov, k samoizpopolnjevanju (samoaktualizaciji), k potrebam bivanja. Motivacijski cilji so vsi objekti in pojavi, s katerimi lahko zadovoljimo svoje potrebe in motive. Med najpomembnejšimi in najbolj splošnimi cilji so ideali in vrednote. Kako pomembne so za posameznika vrednote, je prikazano na sliki 4. 19

19 Slika 4: Pomembnost vrednot UŽIVANJE USPEŠNOST DOLŽNOST IZPOLNITEV Vir: Musek, Pečjak (1997, 94) Vrednote se v razvoju posameznika oblikujejo in spreminjajo. V prvem obdobju so pomembne vrednote, ki so povezane s telesnimi potrebami in uživanjem (hedonske vrednote). Sledi obdobje, ko pridejo v ospredje vrednote, ki so povezane z uspešnostjo in dosežki (pohvala!). V nadaljnjem razvoju pa postanejo vse bolj pomembne vrednote, ki so povezane z dolžnostmi in odgovornostjo ter končno vrednote, ki so povezane z osebnostno ter duhovno rastjo in izpolnitvijo, kot so estetske (lepota, harmonija), kulturne (kultura, umetnost), spoznavne (resnica, spoznanje, modrost), samoaktualizacijske (samoizpopolnjevanje, samouresničenje) in religiozne vrednote - svet, božansko odrešenje, zveličanje (Musek, Pečjak, 1997, 93). 20

20 3. POMEN ENERGETSKIH OBRAVNAV ZA OSEBNOSTNI RAZVOJ 3.1. POJEM ENERGIJE Mrtev človek nima nobene energije, medtem ko živ človek ima energijo. Vsi ljudje imamo energijo. Razlika je le v tem, da eni ljudje imajo pozitivno energijo, drugi pa negativno. Pozitivna energija prinaša pozitivne rezultate; srečo, zdravje, mir in veselje. Medtem ko negativna energija prinaša ravno obratno, negativne rezultate; nemir, nezadovoljstvo, strah, bolezen, nesrečo. Kaj loči uspešne ljudi od neuspešnih? Razlika je le v kvaliteti energije, ki jo imajo. Uspešni ljudje imajo zelo kvalitetno energijo, neuspešni ljudje pa nekvalitetno slabo energijo NOTRANJE DOŽIVLJANJE OSEBNOSTI V zadnjih desetletjih se je zanimanje za osebnostni razvoj močno povečalo. Ljudje iščejo notranji mir, večjo zbranost in stik s svojo notranjostjo. Nekateri vse bolj ugotavljajo, da jim v življenju kljub družini, službi, hiši, avtomobilu nekaj manjka. Drugi se nikakor ne morejo razumeti s svojim partnerjem, tretji zbolijo. Vsak človek se v določenem trenutku svojega življenja sooči sam s seboj. Ta stik je večkrat zelo neprijeten, vendar nujen pogoj, če hočemo svoje življenje spremeniti, obogatiti. V drugem poglavju Pojem osebnosti smo opisali, da so doživljanje samega sebe, samozavedanje in individualna zavest bistveni, morda celo najgloblji in najbolj izvirni vidiki posameznikove osebnosti in da doživljanje in pojmovanje samega sebe, naš jaz in naša samopodoba dajejo pojmu osebnosti poseben smisel in posebno vrednost. Aristotel je v knjigi z naslovom O duši dal na prvo mesto znanstveno raziskovanje duše. Aristotelove besede, napisane pred več kot 2000 leti, ponazarjajo spoštljiv odnos, ki ga je človeštvo od nekdaj gojilo do duševnosti. Izražajo prepričanje, da se vse naše spoznavanje začenja pri spoznavanju duševnosti. Vse, kar spoznamo, spoznamo v svoji duševnosti. Spoznanja o duševnosti so zato izvor in hkrati vrhunec človekovega spoznavanja. In vendar se je znanstveno raziskovanje duševnosti začelo šele pred nedavnim. Kljub temu, da je psihologija stara veda in da ima zgodovino, ki ji ne vidimo začetkov, je sorazmerno mlada kot znanost v sodobnem pomenu te besede. A ne zato, ker bi bili misleci in raziskovalci pri proučevanju duševnosti posebno nerodni in neučinkoviti, pač pa zato, ker so se prav tu lotevali posebno težavnih in zapletenih vprašanj. Proučevanje duševnosti in osebnosti je podobno prodiranju v nevidni svet, ki je še obsežnejši, globlji, bolj neprodoren kot vidna stvarnost. Saj je tudi celotna podoba stvarnosti, kolikor jo sploh dojamemo, dosežek našega duha in naše duševnosti. Vse, kar vemo o sebi, drugih in o svetu sploh, je del naše duševnosti. Kaj je duševni svet drugega kot naše drugo vesolje, morda še obsežnejše, čudovitejše in skrivnostnejše, kot je fizično vesolje. 21

21 Na mnoga vprašanja si človek lahko odgovori le, če najprej spozna samega sebe svojo duševnost, svoje obnašanje in svojo osebnost. Vse, kar vemo o svetu, življenju in družbi, je del naše duševnosti. Če želimo razumeti in spoznati stvarnost, moramo predvsem razumeti in spoznati sebe, svojo duševnost in svojo osebnost (Musek, Pečjak, 1997, 13-14). Prvi korak k duhovni rasti je ta, da smo pripravljeni pogledati vase. Ljudje smo že po naravi takšni, da napake najprej opazimo pri drugih, napredovali pa bomo šele takrat, ko jih bomo sposobni opaziti tudi pri sebi (Ivančič, 1998, 61). Notranje doživljanje svoje osebnosti pomeni stanje, da se zavemo in prepoznamo, da imamo dušo. Kaj je duša? (V germanskih jezikih je beseda duša povezana z besedo morje, ki je po domišljiji njeno naravno bivališče. Angl. soul, sea; nem. die Seele, die See). "Duša je duhovni jaz, ki je vedno dober in plemenit. Je izvir najboljšega v človeku: srčnosti, poguma, nesebičnosti, sočutja, razumevanja Zlo, brezvestno mišljenje in ravnanje so zanjo tuji. Res pa je, da človek s slabimi mislimi in dejanji ustvari gosto in temno prepreko, ki kot temen oblak zasenči sonce duhovnega jaza" (Flajs, Škoberne, 1993, 111). Dušo občutimo najbolj takrat, kadar nas preplavlja radost, sreča, ljubezen. Z dušo čutimo in zaznavamo svet drugače kot s čutili. To pomeni, da takrat, kadar se lahko odmaknemo od problemov na način, da situacijo, ki je za nas običajno težka, zgolj neprizadeto spremljamo, lahko začutimo problem popolnoma drugače, vidimo ljudi okrog sebe drugače. Ker nismo več vpleteni v situacijo, smo sposobni zaznati, kaj čutijo ljudje okrog nas. Če se npr. v neki situaciji vedno jezimo na osebo, ki je to neprijetnost povzročila, čutimo samo svojo jezo. Tega, kar nam hoče "krivec" povedati, sploh ne slišimo. Ko pa smo sposobni jezo v enaki situaciji obvladati, oziroma je sploh ne občutiti, takrat se v situacijo ne vpletemo in postanemo sposobni slišati drugega človeka, začutiti njegovo vznemirjenje in sprejeti njegove razloge, ki so povzročili njegove reakcije v neki situaciji. To prepoznavanje in dvigovanje zavesti se zgodi na nivoju naše duše. In večinoma se lahko zgodi le pod posebnimi pogoji, ki jih omogoča energetska obravnava ENERGETSKA OBRAVNAVA Sama beseda obravnava pomeni način obravnavanja nečesa.pojem energetska obravnava bi lahko enačili s pojmom energetski trening. Energetska obravnava oz. energetski trening spominja na treniranje telesa, mišic, urjenja v določenih spretnostih, učenja jezika. Energetska obravnava je metoda sproščanja in povezovanja z življenjsko energijo. Vendar prav tako, kot moramo vaditi, da se naučimo poštevanke, voziti avto, govoriti jezik, se moramo naučiti, kako živeti drugačno življenje. Če temu ne bi bilo tako, bi bilo dovolj, da bi prebrali knjigo, v kateri je vse lepo opisano in ne bi več čutili jeze, ljubosumja, žalosti, maščevanja, sovraštva, skratka vseh čustev, ki nas bremenijo in nam otežujejo življenje. Vendar nam nič ne pomaga, če znamo zrecitirati, kako pomembno je, da smo v življenju srečni in da drug drugemu to vedno želimo, pri tem pa pravzaprav ne vemo, kaj sreča je. Energetska obravnava nas uči, kako začutiti srečo, ljubezen, mir, sprejemanje, radost ob vsakem, za nas še tako težkem trenutku. 22

22 Vse aktivnosti energetske obravnave (metodi sproščanja in povezovanja z življenjsko energijo) potekajo na osnovi superkreativne energije, ki prihaja iz vesolja. Ta energija je začetek vsega materialnega in nematerialnega, vključujoč tudi naša življenja. Energetska obravnava je posvečena človekovi rasti ter izboljšanju kakovosti življenja na duhovni, psihološki, socialni in fizični ravni. Človeku omogoča, da izkustveno poglobi zavest o sebi in postopno prebudi svojo stabilno, najbolj notranjo istovetnost, s čimer se mu vrača samozavest, samospoštovanje, kar mu omogoča samouresničitev. Energetska obravnava uči, kako lahko v vsakdanje življenje, obremenjeno s skrbmi, negotovostmi, napetostmi, stresi, razočaranji in čustvenimi nihanji, vnese notranji mir in stabilnost ter prebudi svoje še neizkoriščene ustvarjalne in inteligenčne sposobnosti. Energetska obravnava je trening duše. To pomeni, da se učimo, kako sprejemati energijo v dušo, sprejemati sporočila, ki jih energija prinaša in reagirati v skladu s temi sporočili. Sporočila, ki jih prinaša energija, so sporočila miru, sreče, zdravja, sprejemanja, ljubezni, visokega zavedanja, kreativnih sposobnosti. Sprejemanja energije nismo vešči sami. V življenju nas tega nihče ne uči. Zato se moramo učiti od mojstrov, ki se znajo sami zelo dobro povezati z energijo in nas s svojo pozicijo učijo, kako naj se povežemo tudi mi. Vsi duhovni mojstri izžarevajo globok mir, ljubezen, radost. Že samo njihova prisotnost nas pomirja, nas napaja in uči. To se seveda lahko zgodi le, če smo temu pripravljeni prisluhniti in verjeti. Ljudje smo navajeni, da vidimo, kaj nekdo izvaja, kaj nam daje. Če gremo v kino, vidimo, da igralci za nas igrajo. Če poslušamo glasbo, lahko natančno povemo, kako velika in pozitivna je bila energija ob čudovitih zvokih. Če gremo k bioenergetiku, polaga na nas roke ali samo drsi okrog našega telesa, ampak nekaj je z nami delal, čutili smo energijo (mravljince, toploto v telesu). Če gremo h kiropraktiku, povemo, da nam je ravnal hrbtenico. Če se odločimo za jogo, delamo posebne vaje in tako naprej. Kadarkoli se za nekaj odločimo in to plačamo, pričakujemo, da bomo videli, kaj smo dobili. Energetska obravnava pa nam v roke ne položi ničesar. Edino, kar moramo storiti je, da odpremo dušo. In če to zmoremo, takrat priteče v nas energija in nam deli dobrote, ki jih ne moremo videti. Občutimo radost, svobodo, srečo, počutimo se žive. V vsakdanjem življenju pritiska na nas množica strahov: da bomo v službi naredili napako, da otroci ne bodo končali šole, da ne bomo imeli dovolj denarja, da bomo zboleli, da nas bo zapustil partner in še in še. In tem strahovom podležemo, postanemo nervozni, depresivni. Ko pridemo na obravnavo, se sprostimo in dovolimo, da pritekajo v nas sveža sporočila. Čutimo, kako odpada z nas breme, ki smo si ga čez dan naložili. Naši obrazi zasijejo, telo oživi, vsa utrujenost in depresija izginejo, energija nas dobesedno umije. Kako deluje? Na udeleženca energetskih obravnav vpliva energija z dveh glavnih vidikov: 1. Energijsko polje v dvorani, kjer potekajo obravnave. 2. Prenos energije preko govora voditelja. Udeleženec se s podporo obeh vidikov dan za dnem uči, kako se odpirati. Na ta način mu energija odpravi blokade in problemi izginejo. V trenutku, ko se blokada začne rušiti, pride do neprijetnih telesnih ali čustvenih stanj. To so reakcije. Pomembno je, da se udeleženec reakcije razveseli, ker na ta način pomaga, da se blokada hitro odstrani in neprijetnost mine. 23

23 Obravnava je zasnovana tako, da se je potrebno z njo ukvarjati vsak dan. Kvalitetne spremembe lahko dosežemo le, če temu namenimo več časa. Če želimo samo vzdrževati dobro počutje, pa lahko pridemo na obravnavo takrat, ko začutimo, da imamo "prazne baterije". Z obravnavo se spreminja način življenja, kar pomeni, da udeleženci v vsakodnevnih situacijah trenirajo to, kar se na obravnavi naučijo. Vsi vemo, da se je enostavno predati v okoliščinah, kjer nas nič ne moti in se lahko posvetimo le sebi. Voditelji obravnave vedo, da je udeležence potrebno pripraviti za življenje tako, da lažje in uspešneje živijo in delajo v materialnem svetu. Zato je to proces, ki se ne more odviti čez noč, temveč korak za korakom. Kakšen je zunanji izgled energetske obravnave? Razdeljen je na tri dele: 1. Govorni oziroma pogovorni del: V tem delu udeleženci izpostavijo svoje probleme, ki jih želijo razrešiti ali postavljajo vprašanja v zvezi z vsem, kar jih zanima in kar se jim v življenju dogaja. Temu sledi odgovor voditelja ali drugih udeležencev v dvorani. 2. Sproščanje: Po govornem delu sledi sproščanje ob glasbi v zatemnjeni dvorani. Udeleženci sproščeno in pokončno sedeč na stolih zaprejo oči in se popolnoma prepustijo. Sprostijo telo in dušo. 3. Masaža Masaža predstavlja nekajminutno trepljanje akupunkturnih točk telesa v smislu priprave udeležencev na prehod iz globokega stanja notranjega miru ali celo zamaknjenosti na življenje zunaj dvorane. Ko tako iz dneva v dan prihajamo na energetske obravnave po hrano za dušo, nujno pride do reakcije. Kaj je reakcija? Zaradi sprejemanja nove energije, novih sporočil, se sproži postopek odpuščanja starih. To je zelo podobno prehranjevanju. Ko zaužijemo hrano, jo moramo vselej del odvesti iz telesa, sicer lahko pride do zastrupitve. Z našo dušo je podobno. Če se najemo energije, ta nova energija pritisne na staro, da bi se izločila, tako, da reagiramo. Na primer, če dolgo časa tlačimo v sebi jezo, se nam zgodi, da se na vsem lepem ob neki situaciji razjezimo tako, kot se nismo še nikoli v življenju. Takrat se moramo zavedati, da gre za odpuščanje stare energije iz našega telesa, oziroma za sproščanje blokad, ki so se ustvarjale z zadrževanjem jeze. Po nekem času pa se umirimo, stabiliziramo in v situaciji, v kateri smo pred obravnavo zadrževali jezo, po obravnavi začeli jezo reagirati in jo izražati, nazadnje v isti situaciji jeze sploh več ne občutimo. Zato ni potrebe, da bi jo zadrževali, niti reagirali, ker je v nas sploh več ni. In tako postajamo iz dneva v dan drugačni, bolj umirjeni, sproščeni. Lažje razumemo ljudi okrog nas, zlasti tiste, ki imajo enako blokado, kot smo jo imeli sami, npr. jezo. Ne bomo jih obsojali. 24

24 Nikoli več sploh nikogar več ne obsojamo za nič. Preprosto razumemo, da ima vsak človek v sebi blokade. Vendar tako, kot smo si različni ljudje, je različen tudi naš odziv na energetsko obravnavo. Ni nujno, da poteka razvoj na takšen način, da reagiramo vedno najprej na način, kot ga doslej nismo bili vajeni. Lahko se zgodi, da se nam z obravnavo avtomatično dvigne zavedanje in preden sploh reagiramo v določeni situaciji jezno, se zavemo, da s tem škodimo sebi. Na ta način prihajajoča jeza splava mimo nas, na nek način jo kar odpustimo iz duše. Kaj so blokade in zakaj jih imamo? Skozi nas teče življenjska energija. In kadar se nekje v telesu energija zaustavi, nastane energijska blokada. Od vrste in zastarelosti te blokade je odvisno, kakšne vrste problemov imamo. Ko se naučimo odpraviti te blokade, problem avtomatično izgine. Blokade odpuščamo z reakcijami in z zavedanjem. "Blokada je ali duševna zavora, ki onemogoča, da bi se razumno približali določenim vsebinam, ker so za osebnost preveč boleče, ali ujetost razuma v neke miselne predstave" (Flajs, Škoberne, 1993, 135). Sčasoma spoznamo, da ni pomembno, koliko duhovnega znanja imamo, kaj znamo povedati o življenju. Pridemo do trenutka, ko preproste življenjske resnice, ki jih besedno poznamo že dolgo, nenadoma začutimo v sebi. Takrat se zgodi pomembna preobrazba. V trenutku, ko nekje v globini duše začutimo, kaj pomeni npr., da ne skrbimo, kako zelo je to pomembno za nas in za naše najbližje, ko besede tako rekoč oživijo, se spremenimo. Čutimo, da dobimo v zameno za skrb "srečne rešitve" situacij, v katerih smo prej toliko skrbeli in trpeli. S tem se razbremenimo velike teže, ki nam je onemogočala, da bi bili srečni. Iz dneva v dan se počasi tako dogaja preobrazba naše osebnosti. Z lahkoto stopamo skozi življenje in vemo, da je vsak spodrsljaj le stopnička, čez katero pravkar stopamo in zato nimamo ravnotežja, ker stojimo na eni nogi. Globoko se zavedamo, da življenje ne poteka linearno, temveč je gibanje, menjavanje temnih in svetlih dni. To zavedanje nam pomaga, da temni dnevi hitreje minejo, da se jih veselimo prav tako kot svetlih. Po vsakem temnem dnevu pride še lepši, bolj jasen dan, kot je bil kdajkoli prej. Sposobni smo čutiti lepote na višjem nivoju kot pred temo. Saj tema je le odpuščanje starih sporočil, podobno kot čiščenje zanemarjene sobe, polne navlak. Ko se lotimo čiščenja, smo umazani, stvari neugledno ležijo naokrog, prah se dviga. A ko počistimo, soba še nikoli ni bila tako lepa. In ko se odločimo, da bomo zamenjali pod, je odstranjevanje le-tega neprijetno, pod podom se lahko skriva velika umazanija. A ko vse to počistimo in položimo parket, moramo priznati, da tako krasna naša soba še ni bila. Ko opravimo temeljito obnovo, si zaželimo lepega pohištva, elegantnih okraskov, vsega z veliko mero dobrega okusa. Zelo podobno je z našim razvojem. Ko nam je dana prva nagrada, prvo čiščenje, ki ga potrpežljivo prebrodimo, smo neizmerno srečni. Vse te spremembe se odražajo v našem življenju in s tem seveda tudi na delovnem mestu. Zaposleni, ki doživljajo takšen čudovit razcvet lastne preobrazbe, ko začnejo čutiti srečo brez razloga, ko se okrepi njihovo spanje, ko iz dneva v dan izginjajo strahovi, skrbi, ljubosumje, nezadovoljstvo,, avtomatično to prinašajo v svoje delovno okolje. Ker so bolj umirjeni in samozavestni, se bolj pogumno spopadejo z izzivi svojih delovnih nalog. Upajo povedati svoje mnenje in tako morda najti rešitev, ko jo je prej neka cela skupina zaman iskala. 25