ALI SO UKREPI EU PRISPEVALI K PRILAGODITVI ZMOGLJIVOSTI RIBOLOVNIH FLOT RAZPOLOŽLJIVIM RIBOLOVNIM MOŽNOSTIM?

Transcription

1 EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE Posebno poročilo št. 12 ISSN X 2011 ALI SO UKREPI EU PRISPEVALI K PRILAGODITVI ZMOGLJIVOSTI RIBOLOVNIH FLOT RAZPOLOŽLJIVIM RIBOLOVNIM MOŽNOSTIM? SL

2

3 Posebno poročilo št ALI SO UKREPI EU PRISPEVALI K PRILAGODIT VI ZMOGLJIVOSTI RIBOLOVNIH FLOT RAZPOLOŽLJIVIM RIBOLOVNIM MOŽNOSTIM? (v skladu z drugim pododstavkom člena 287(4) PDEU) EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE

4 EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE 12, rue Alcide De Gasperi 1615 Luxembourg LUKSEMBURG Tel Faks E-naslov: Internet: Posebno poročilo št Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu. Dostop je mogoč na strežniku Europa ( Kataloški podatki so navedeni na koncu te publikacije. Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2011 ISBN doi: /24367 Evropska unija, 2011 Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira. Printed in Luxembourg

5 KAZALO 3 Odstavek KRATICE GLOSAR I VII POVZETEK 1 13 UVOD 1 8 SKUPNA RIBIŠKA POLITIKA (SRP) IN PRESEŽNA ZMOGLJIVOST RIBOLOVNE FLOTE 9 13 PRIZADEVANJA EU ZA ZMANJŠANJE PRESEŽNE RIBOLOVNE ZMOGLJIVOSTI OBSEG REVIZIJE IN REVIZIJSKI PRISTOP OPAŽANJA NEJASEN OKVIR NEUSTREZNA OPREDELITEV RIBOLOVNE ZMOGLJIVOSTI 23 ZGORNJE MEJE ZMOGLJIVOSTI FLOTE POSTAJAJO ČEDALJE MANJ POMEMBNE PRESEŽNA RIBOLOVNA ZMOGLJIVOST NI BILA OPREDELJENA IN KOLIČINSKO DOLOČENA NEUSTREZNA PRAVILA ZA OBRAVNAVANJE RIBOLOVNIH PRAVIC, KADAR SE RIBIŠKA PLOVILA UMAKNEJO IZ OBRATOVANJA Z JAVNO POMOČJO SLABA ZASNOVA IN IZVAJANJE PRECEJŠNJE ZAMUDE PRI IZVRŠEVANJU EVROPSKEGA SKLADA ZA RIBIŠTVO V DRŽAVAH ČLANICAH ŠIBKI NAČRTI ZA PRILAGAJANJE RIBOLOVNEGA NAPORA (FEAP) ŠIBKI KAZALNIKI SMOTRNOSTI POSLOVANJA V OPERATIVNIH PROGRAMIH FINANCIRANJE PROJEKTOV NALOŽB V RIBIŠKA PLOVILA, KI LAHKO POVEČAJO RIBOLOVNE ZMOŽNOSTI

6 REGISTER RIBOLOVNE FLOTE NI PRAVILNO POSODOBLJEN S PODATKI O RIBIŠKIH PLOVILIH, DANIH V RAZREZ Z JAVNO POMOČJO SLABOSTI V ZASNOVI IN IZVAJANJU SHEM DRŽAV ČLANIC ZA UMIK PLOVIL IZ OBRATOVANJA OMEJEN UČINEK UREDBE O KRIZI ZARADI GORIVA NEUSTREZNO POROČANJE DRŽAV ČLANIC ZAKLJUČKI IN PRIPOROČILA ZAKLJUČKI 75 OKVIR ZA UKREPE ZA DOSEGANJE RAVNOVESJA MED RIBOLOVNO ZMOGLJIVOSTJO IN RAZPOLOŽLJIVIMI RIBOLOVNIMI MOŽNOSTMI NI ZADOVOLJIV 76 ZASNOVA IN IZVAJANJE UKREPOV ZA DOSEGANJE RAVNOVESJA MED RIBOLOVNO ZMOGLJIVOSTJO IN RAZPOLOŽLJIVIMI RIBOLOVNIMI MOŽNOSTMI NISTA ZADOVOLJIVA 77 PRIPOROČILI PRILOGA IZVRŠEVANJE EVROPSKEGA SKLADA ZA RIBIŠTVO NA DAN 31. DECEMBRA 2010 ODGOVORI KOMISIJE

7 5 KRATICE ACFA: Svetovalni odbor za ribištvo in ribogojstvo BT: bruto tonaža ESR: Evropski sklad za ribištvo FAO: Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo FAS: načrt za prilagoditev flote FEAP: načrt za prilagajanje ribolovnega napora ICES: Mednarodni svet za raziskovanje morja IEC: izključna ekonomska cona IUU: nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov kw: kilovat MSY: največji trajnostni donos OECD: Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj OP: operativni program SRP: skupna ribiška politika STECF: Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo TAC: celotni dovoljeni ulov UNCLOS: Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu VLUP: večletni usmerjevalni program

8 6 GLOSAR Celotni dovoljeni ulov: celotni dovoljeni ulovi ( TAC) so omejitve ulova, določene za staleže najpomembnejših komercialnih vrst rib. TAC vsako leto predlaga Komisija na podlagi znanstvenega mnenja o stanju zadevnih staležev, določi pa jih Svet ministrov za ribištvo. Države članice svoj delež TAC dodelijo svojim flotam v obliki ribolovnih kvot. EU-10: deset držav članic, ki so se pridružile EU leta EU-12: dvanajst držav članic, ki so sestavljale EU leta EU-15: petnajst držav članic, ki so sestavljale EU leta Načrt za prilagajanje ribolovnega napora (FEAP): javna pomoč za umik ribiških plovil iz obratovanja se dodeli iz Evropskega sklada za ribištvo v okviru FEAP, ki jih pripravijo države članice. V FEAP so utemeljeni ukrepi za umik določenih vrst ribiških plovil iz obratovanja, na primer, zaradi načrtov za obnovo trske, ki jih je sprejel Svet, so se zmanjšale ribolovne možnosti za trsko in več držav članic se je na to sklicevalo v svojih FEAP, ko so se usmerjale v sheme za umik plovil za ribolov trske iz obratovanja. Največji trajnostni donos (MSY): največji letni donos določenega ribjega staleža, ki ga je mogoče uloviti vsako leto, ne da bi to ogrozilo ribje staleže. Zaznamuje ga stopnja ribolovne umrljivosti, ki v povprečju povzroča takšno velikost staležev, ki omogoča največji trajnostni donos 1. Pelagične ribe: pelagične ribe živijo blizu vodne površine, za razliko od pridnenih rib, ki živijo na dnu ali blizu njega. Ribji stalež: ribji stalež pomeni skupno maso ribolovnega vira. Takšni staleži se običajno ugotavljajo po njihovi lokaciji. Lahko so genetsko različni od drugih staležev, vendar niso vedno. Ribolovna možnost: ribolovna možnost pomeni količinsko opredeljeno zakonito pravico do ribolova, izraženo v ulovu in/ali ribolovnem naporu. Ribolovna umrljivost: ribolovna umrljivost je delež ribjega staleža, ki se vsako leto odstrani zaradi ribolovnih dejavnosti. Ribolovna zmogljivost: ribolovna zmogljivost pomeni bruto tonažo plovila (BT ) in njegovo moč v kilovatih (kw), kakor je opredeljeno v členih 4 in 5 Uredbe Sveta (EGS) št. 2930/86 2. Z BT se dejansko meri zaprta prostornina plovila, s kw pa največja moč motorja, ki je na voljo za pogon. 1 Vir: Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu Zagotovitev trajnosti v ribištvu EU z največjim trajnostnim donosom, COM(2006) 360 konč. z dne Uredba Sveta (EGS) št. 2930/86 z dne 22. septembra 1986 o določanju značilnosti ribiških plovil (UL L 274, str. 1).

9 7 Varne biološke meje: varne biološke meje za ribji stalež so opredeljene z minimalno varno velikostjo staleža in maksimalno stopnjo ribolovne umrljivosti. Velikost staleža se meri po biomasi drstilnega staleža (SSB), ki predstavlja vsakoletno skupno težo rib v času drstenja. Če je stalež manjši od minimalne varne SSB ali večji od maksimalne varne stopnje ribolovne umrljivosti, pomeni, da je stalež zunaj varnih bioloških meja 3, minimalne varne SSB ali večji od maksimalne varne stopnje ribolovne umrljivosti. Večletni usmerjevalni program (VLUP): od začetka izvajanja skupne ribiške politike (SRP) leta 1983 do leta 2002 je ribolovno zmogljivost urejala vrsta VLUP s specifičnimi cilji, ki jih je določil Svet, da bi države članice zmanjšale ribolovno zmogljivost. 3 Vir: Mednarodni svet za raziskovanje morja.

10 8 POVZETEK I. Cilj s k u p n e r i b i š k e p o l i t i k e ( S R P ) j e s p o d - b u j a n j e t rajnostnega r i b o l ova. To p o m e n i r a v n o v e s j e m e d r i b o l o v n i m i v i r i i n r i b o - lovno floto, da se prepreči pretirano izko - riščanje ribjih staležev. II. Presežna zmogljivost ribolovne flote je že d o l g o p r o b l e m. To o g r o ž a t a k o t r a j n o s t r i b j i h s t a l e ž e v k o t d o l g o r o č n o z m o ž n o s t p reživetja r i b i š k e g a s e k t o r j a. Z m a n j š a n j e p r e s e ž n e r i b o l o v n e z m o g l j i v o s t i j e b i l a p o n a v l j a j o č a s e t e m a p r i v s e h p r e j š n j i h r e f o r m a h S R P, v e n d a r k l j u b t e m u d o s l e j s p r e j e t i u k r e p i z a z m a n j š a n j e p r e s e ž n e r i b o l o v n e z m o g l j i v o s t i s p r i l a g a j a n j e m r i b o l ovne f l o te r i b o l ovnim v i ro m n i s o b i l i uspešni. III. S o d i š č e j e p r e u č i l o o k v i r z a u k r e p e z a z m a n j š a n j e p r e s e ž n e r i b o l o v n e z m o g l j i - v o s t i t e r k a k o K o m i s i j a i n d r ž a v e č l a n i c e načr tujejo in iz vajajo te uk repe. IV. Sodišče je v tem ok viru odk rilo pomembne slabosti: (a) o b s t o j e č e o p r e d e l i t v e r i b o l o v n e z m o - g l j i vo s t i n i s o u s t re z n o o d ražale d e j a n - sk ih ribolovnih zmožnosti plovil; (b) zgornje meje zmogljivosti flot so imele malo dejanskega učink a na prilagajanje ribolovne zmogljivosti flote ribolovnim možnostim; (c) p re s e ž n a r i b o l ovna z m o g l j i vo s t n i b i l a opredeljena ali količinsko določena; (d) m o ž n o s t p r e n o s a r i b o l o v n i h p r a v i c n i bila upoštevana.

11 9 POVZETEK V. S o d i š č e j e o d k r i l o p o m e m b n e s l a b o s t i v zasnovi in iz vajanju uk repov za zmanjša - nje presežne ribolovne zmogljivosti: (a) pri iz vajanju projektov in vzpostavljanju upravljavsk ih in kontrolnih sistemov je prihajalo do zamud; ( b) dobra zasnova in pravilno iz vajanje načr tov dr žav članic za pr ilagajanje r ibo - lovnega napora nista bila zagotovljena; (c) c i l j i z a z m a n j š a n j e r i b o l o v n e z m o g l j i - vosti n i s o b i l i d o volj u t e m e l j e n i. To j e p o v e č a l o t v e g a n j e, d a p r e s e ž n a z m o - gljivost ribolovne flote ni bila ustrezno obravnavana za zmanjšanje; VI. S o d i š če K o m i s i j i p r i p o roča, n a j p revzame p o b u d o z a p r i p r a v o u k r e p o v z a u s p e š n o z m a n j š a n j e p r e s e ž n e z m o g l j i v o s t i r i b o - l o v n e f l o t e, d a s e o d p r a v i j o n a v e d e n e slabosti. VII. S o d i š č e d r ž a v a m č l a n i c a m p r i p o roča, n a j pripravijo in iz vajajo uk repe za prilagodit e v s voje f l o t e r i b o l o v n i m m o ž n o s t i m t e r p r i tem u p o š tevajo s l a b o s t i p r i i z v a j a n j u, navedene v odstavku V zgoraj. ( d) naložbe v ribišk a plovila, k i jih financira Evro p s k i s k l a d z a r i b i š t vo ( E S R ), p o - večujejo dejanske ribolovne zmožnosti posameznih plovil; (e) r e g i s t e r r i b o l o v n e f l o t e E U n i b i l p r a - v i l n o p o s o d o b l j e n s p o d a t k i o r i b i š k i h plovilih, danih v razrez z javno pomočjo; (f ) izbirna merila za sheme umik a r ibišk ih plovil iz obratovanja niso bila vedno dob ro c i l j n o u s m e r j e n a, z ato s o se d a j a l a v razrez ribišk a plovila, k i so imela malo učink a na ciljne ribje staleže; (g) pri stopnjah javne pomoči, k i so se uporabljale za umik r ibišk ih plovil iz obrat o v a n j a, n i b i l a u p o š t e v a n a s t r o š k o v - n a u č i n k o v i t o s t n a p o d l a g i z a d o s t n i h objektivnih meril; ( h) nekatere države članice, ki so uporabljale uredbo o krizi zaradi goriva niso do - segle zahtevanih zmanjšanj zmogljivosti ribolovne flote; (i) p o ro č a n j e o p r i z a d e vanjih z a z m a n j š a - n j e p re s e ž n e r i b o l ovne z m o g l j i vo s t i n i bilo ustrezno.

12 10 UVOD S K U P N A R I B I Š K A P O L I T I K A ( S R P ) I N P R E S E Ž N A Z M O G L J I VOST R I B O LOVNE F LOT E 1. C i l j S R P 4 j e s p o d b u j ati t rajnostni r i b o l ov, z ato S R P v k l j u č u j e u k repe z a p reprečevanje p relova i n o m e j i t e v velikosti r i b o - lovne flote. Komisija je v svoji zeleni k njigi 5 o reformi skupne ribiške politike iz aprila 2009 priznala, da reforma iz leta 2002 ni dosegla tega cilja in to pripisala k ronični presežni zmoglji - vosti ribolovnih flot. 2. Posebno poročilo Računskega sodišča št. 3/1993 je pok azalo, d a j e b i l a p r e s e ž n a r i b o l o v n a z m o g l j i v o s t v e l i k p r o b l e m ž e pred 20 leti. Nek atera vprašanja, obravnavana v poročilu, so še danes relevantna R ačunsko sodišče je v svojem posebnem poročilu št. 7/ prišlo do zak ljučk a, da je presežna zmogljivost ribolovne flote spodbujala prelov in ni bila ustrezno zmanjšana niti niso države članice natančno poročale o njej. Poleg tega so izboljšanja ribolovne tehnologije povečala dejanske ribolovne zmožnosti flot. 4. R i b o l o v j e e n a o d r e d k i h d e j a v n o s t i, k j e r p r a v i c e d o d o s t o - p a p o g o s t o n i s o fo r m a l n o o v rednotene ( v n a s p rotju s k m e - tijstvom ali rudarstvom, na primer). To lahko ribiče spodbuja k pretiranemu izkoriščanju virov in dolgoročno ogrozi njihovo trajnost. Komisija je v svoji zeleni k njigi iz aprila 2009 ocenila, da je raven ribolova pri 88 % ribjih staležev netrajnostna in da je 30 % teh staležev zunaj varnih biološk ih meja. Organizacija ZN za prehrano in k metijstvo (FAO) 8, Komisija 9, vladni in stro - k ovni v i r i 1 0 s o s e p o g o s to sk l i cevali n a p r i p a d a j o če t ve g a n j e p relova, m e d n a rodno p r a vo p a z a h t e v a 1 1, d a m o r a j o d r ž a ve trajnostno upravljati ribolov in zmanjšati presežno ribolovno zmogljivost. 4 Uredba Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (UL L 358, , str. 59). 5 Zelena knjiga o reformi skupne ribiške politike, COM(2009) 163 konč. z dne Na primer, stopnja presežne zmogljivosti ribolovne flote je bila ocenjena na 40 %, pomoč za sheme umika ribiških plovil iz obratovanja pa ni bila dovolj ciljno usmerjena. 7 Po Posebnem poročilu Računskega sodišča št. 7/2007 je začela leta 2010 veljati nova uredba o nadzoru (Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (UL L 343, , str. 1)). 8 Na primer okrožnica FAO o ribolovu št. 994 iz leta 2004 Merjenje in ocenjevanje ribolovnih zmogljivosti. Okvir, analitična orodja in združevanje podatkov. 9 Delovni dokument Komisije o upravljavskih orodjih na podlagi pravic v ribištvu, SEC(2007) 247 z dne Na primer, Sissenwine, M. in Symes, D., Razmisleki o skupni ribiški politiki poročilo Evropski komisiji, julij Na primer, Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS) iz leta 1982 daje obmorskim državam podpisnicam pravico, da določijo ribolovne pravice v svoji izključni ekonomski coni (IEC), ki sega 200 milj od obale, ter zahteva, da poskrbijo, da izkoriščanje ne ogroža ohranjanja živih virov: člen 61 Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, 10. december 1982, 1833 UNTS 396. Konvencija je začela veljati Leta 1999 je FAO ZN sprejel akcijski načrt za upravljanje ribolovne zmogljivosti, v katerem je bilo predvideno, da bi morale države učinkovito upravljati ribolovno zmogljivost do leta 2005, vključno z omejitvijo in postopnim zmanjšanjem zmogljivosti v prizadetih vrstah ribolova.

13 11 5. Najnovejše znanstvene ugotovitve, k i jih je Komisija navedla v svojem posvetovanju 12 o ribolovnih možnostih za leto 2011, so pok azale izboljšanje trajnosti ribjih staležev, hk rati pa k a- žejo, da še vedno obstajajo resne težave. V o k v i r u 1 je ponazorjeno, da je k ljub nek aterim nedavnim izboljšanjem stanje številnih ribjih staležev še vedno k ritično. 12 Posvetovanje o ribolovnih možnostih za leto 2011, COM(2010) 241 konč., O K V I R 1 P R I P O ROČILA M E D N A RODNEGA S V E TA Z A R A Z I S KOVA N J E M O R J A ( I C E S ) O R I B J I H S TA L E Ž I H V S E V E ROVZHODNEM AT L A N T I K U Staleži zunaj varnih bioloških meja Prelovljeni staleži Presežen celotni dovoljeni ulov (TAC) nad ravnmi, potrebnimi za trajnostni ulov (tj. TAC, ki jih Svet določi nad ravnmi, ki jih uradno priporoča stroka) 59 % 34 % Staleži, za katere se priporoča prenehanje ribolova Staleži, za katere ni na voljo nobeno mnenje stroke Po podatkih Eurostata ulovi iz tega območja predstavljajo več kot 70 % vsega ulova ribolovnih flot EU.

14 12 6. Komisija želi s svojo politiko do leta 2015 doseči ribolov v skladu z največjim trajnostnim donosom (glej Glosar) in je ICES naročila, da na podlagi tega pripravi znanst vena priporočila. 14 Vir: Eurostat. 7. Ulov rib na ravni EU od leta 1995 upada (zmanjšanje 14 z več kot 7 milijonov ton na 5 milijonov ton leta 2009). V skladu z Zeleno k njigo Komisije iz leta 2009 je ta upad v velik i meri posledica p relova i n j e d e l z a č a r a n e g a k roga m e d p resežno r i b o l ovno z m o g l j i vostjo i n n i z k o g o s p o d a r s k o s m o t r n o s t j o p o s l ovanja ribolovnih flot. 8. V d i a g r a m u 1 je prik azan stalen trend upadanja ulova r ib na ravni EU, k i ogroža trajnost ribiškega sektorja. D I A G R A M 1 U PA D U LOVA R I B N A R AV N I E U Tone Ulovi rib na ravni EU EU 12 EU 15 EU 25 EU 27 Vir: Podatkovna zbirka Eurostat ulov: skupaj na vseh ribolovnih območjih.

15 13 P R I Z A D E VA N J A E U Z A Z M A N J Š A N J E P R E S E Ž N E R I B O LOVNE Z M O G L J I VOSTI 9. SRP opredeljuje 15 ribolovno zmogljivost z vidik a tonaže (bruto t o n a ž a ( B T ) ) i n m o č i ( v k i l o v a t i h ( k W ) ) p l o v i l a. Z a r a d i k o m - b inacije d e j avnikov, m e d k aterimi s o u p a d a j o č i v i r i, cenovni s k o k i g o r i v a, b o l j š a tehnologija, u p o raba p o m o č i z a u m i k i z obratovanja ter združevanja in zapiranja podjetij, so ribolovne flote vsako leto manjše 16. V d i a g ra m u 2 je prik azan obseg zmanjšanja od leta Člen 3(n) Uredbe Sveta (ES) št. 2371/ Vendar glej odstavek 21. D I A G R A M 2 Z M A N J Š A N J E R I B O LOVNIH F LOT E U Gibanje tonaže ribolovne flote EU (BT) BT EU 12 EU 15 EU 25 EU Vir: Letna poročila Komisije o prizadevanjih za doseganje ravnovesja med zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi.

16 Od začetk a iz vajanja SRP leta 1983 do leta 2002 je ribolovno zmogljivost omejeval sistem večletnih usmerjevalnih programov ( VLUP) s specifičnimi cilji za zmanjšanje ribolovne zmo - gljivosti. Komisija je leta 2002 prišla do zak ljučk a 17, da VLUP niso uspeli ustaviti dejansk ih povečanj ribolovne zmogljivosti. VLUP se od reforme SRP leta 2002 ne uporabljajo več. Od takrat so dr žave članice odgovorne za uvedbo uk repov za prilagajanje ribolovne zmogljivosti svojih flot zaradi doseganja trdnega i n t rajnega ravnove s j a m e d r i b o l ovno z m o g l j i vo s t j o i n r i b o - l ovnimi m ožnostmi 1 8, s p o š tovanje refe renčne r avni n a j večje dovoljene zmogljivosti flote in za upravljanje strogega režima vstopov/ izstopov, pri čemer mora biti vstop novih plovil v ribolovno floto izravnan z izstopi obstoječih plovil z enakovre - dno tonažo in močjo. Poleg tega se največje dovoljene zgornje meje držav članic zmanjšajo za vsako zmogljivost, umak njeno i z f l o te z j avno p o m o č j o. Države č l a n i ce vsako l e to p o ro č a j o o svojih prizadevanjih za doseganje ravnovesja med zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi Komisiji, k i nato predloži po - ročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, poleg bolj splošnega poročila o iz vrševanju ESR v prejšnjem letu. 11. E v r o p s k i s k l a d z a r i b i š t v o 1 9 z a g o t a v l j a 4, 3 m i l i j a r d e E U R z a p o d p o ro S R P v p ro gramskem o b d o b j u U k re p i, k i jih financira ESR, so določeni v operativnih programih, k i jih p r i p r a v i j o d r ž a v e č l a n i c e i n o d o b r i K o m i s i j a. R a z p o l o ž l j i v a s redstv a z a j e m a j o 1, 2 m i l i j a rde E U R z a p r i l a g a j a n j e r i b o l ovn i h f l o t, k a r v k l j u č u j e s o f i n a n c i r a n j e s h e m z a u m i k p l o v i l i z obratovanja, pod pogojem, da dr žave članice pripravijo načrte za prilagajanje ribolovnega napora (FEAP). FEAP vsebujejo utemeljitve za dajanje določenih vrst plovil v razrez. Komisija j e z a E S R d o l o č i l a c i l j, d a b o d o s r e d i n e o b d o b j a z m a n j š a l zmogljivost ribolovnih flot za 7 % ( BT ) z vidik a BT do leta V P r i l o g i so povzete informacije o iz vrševanju ESR do konca leta Poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o vmesnih rezultatih VLUP za ribolovno floto na dan 30. junija 2002, COM(2002) 483 konč. z dne Poglavje III Uredbe Sveta (ES) št. 2371/ Uredba Sveta (ES) št. 1198/2006 z dne 27. julija 2006 o Evropskem skladu za ribištvo (UL L 223, , str. 1). 20 Uredba Sveta (ES) št. 744/2008 z dne 24. julija 2008 o uvedbi začasnega posebnega ukrepa za spodbujanje prestrukturiranja ribiških flot Evropske skupnosti, ki jih je prizadela gospodarska kriza (UL L 202, , str. 1). 12. ESR prispeva tudi k financiranju naložb v ribišk a plovila, pod pogojem, da se dejansk a ribolovna zmožnost plovil ne poveča. 13. Ve l i k o z v i š a n j e c e n g o r i v a n a z a č e t k u l e t a j e p r i v e d l o d o U re d b e Sve t a ( E S ) š t / , s k a tero s o b i l i s p re j e t i začasni uk repi, in sicer do 31. decembra 2010, za spodbujanje dr žav članic k prestrukturiranju njihovih ribolovnih flot.

17 15 OBSEG REVIZIJE IN PRISTOP 14. Cilj revizije je bil preučiti, ali so uk repi EU uspešno prispeval i k p r i l a g a j a n j u z m o g l j i vosti f l o t r a z p o l o ž l j i v i m r i b o l o v n i m možnostim S odišče je preučilo naslednji vprašanji: ( a) Ali je ok vir za zmanjšanje zmogljivosti flot jasen? (b) Ali so posebni uk repi dobro opredeljeni in iz vajani? 21 Revizija je zajela izvajanje v Angliji in na Škotskem. 22 Na primer, Reducing Fishing Capacity: Best practices for Decommissioning Schemes. OECD, Norveška je bila izbrana zato, ker si z EU deli nekatere ribje staleže in sama ulovi približno pol toliko rib kot celotna flota EU. 16. Revizija je bila opravljena na Komisiji in v sedmih državah članicah (Dansk a, Španija, Francija, I talija, Poljsk a, Por tugalsk a in Združeno k raljestvo 21 ), izbranih na podlagi velikosti njihovih ribolovnih flot in sredstev ESR, k i so bila na voljo za prilago - ditev njihovih ribolovnih flot. 17. Revizijsko delo je bilo opravljeno med majem in novembrom M ed revizijo so bili preučeni: (a) p o s t o p k i K o m i s i j e z a o d o b r i t e v o p e r a t i v n i h p r o g r a m o v (O P ) d r ž av č l a n i c i n z a n a d z i r a n j e n j i h o vega p o z n e j š e g a iz vajanja; (b) z a s n ova i n i z vajanje n a č r tov z a p r i l a g a j a n j e r i b o l ovnega napora v državah članicah, njihove sheme za umik plovil iz obratovanja, sheme za posodobit ve in upoštevanje ome - jitev zmogljivosti njihovih r ibolovnih flot. Pr i tem je bilo p reučenih p rojektov, k i s o p rejeli 3 3, 4 m i l i j o n a E U R s re d s tev i z E S R z a d a j a n j e p l ovil v razre z i n p o s o d o b i tev ribišk ih plovil med letom 2008 in časom revizije; (c) p o s topk i d r ž av č l a n i c z a i z vajanje o m e j i tev z m o g l j i vo s t i, v k l j u č n o s p reučitvijo 7 0 t r a n s a k c i j i z registra r i b o l ovne flote EU in letna poročila držav članic o njihovih prizadevanjih za doseganje ravnovesja med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi. 18. M erila, po k aterih je S odišče ocenjevalo, k ako so Komisija in d r ž a v e č l a n i c e u p r a v l j a l e p o l i t i k o, s o t e m e l j i l a n a z a h t e v a h i z t e m e l j n e u r e d b e o S R P. S o d i š č e j e u p o r a b i l o t u d i m e r i l a, navedena v zadevnih poročilih 22 Organizacije za gospodarsko s o d e l ovanje i n raz vo j (O E C D). Po l e g tega j e u p o š tevalo t u d i prakso na Nor veškem 23.

18 16 OPAŽANJA 19. Komisija k ljub zmanjšanju zmogljivosti flot z vidik a BT in kw ter dosedanjim prizadevanjem za zmanjšanje ribolovne zmo - gljivosti meni, da je preostala ribolovna flota še vedno prevelik a glede na razpoložljive ribolovne vire. Ribolovne flote držav članic lahko ulovijo bistveno večje količine rib, kot je sk ladno z ohranjanjem ribjih staležev na trajnostni ravni. Zato: ( a) imajo ribiči možnost uloviti več, kot znaša njihova dodelje - na k vota ali pravice, k ar povečuje tveganje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega (IUU) ribolova 24, in/ali ( b) r ibiči ne morejo popolnoma izkor istiti svojih dragih r ibi - šk ih plovil; (c) to povzroča pritisk na Svet, k i pogosto določi letne k vote TAC na ravneh, k i presegajo ravni, k i jih je predlagala Ko - misija ali jih priporoča strok a (glej okvir 1); 24 Po ocenah ribolovne dejavnosti IUU predstavljajo 19 % svetovnega ulova oziroma 10 milijard EUR in pomenijo resno grožnjo trajnostnemu ribolovu. Uredba o IUU za boj proti ribolovu IUU je začela veljati leta 2010: Uredba Sveta (ES) 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje (UL L 286, , str. 1). (d) je oteženo spremljanje in nadziranje zapletenih pravil za k vote in omejit ve ribolovnega napora. N E J A S E N O K V I R 20. Težave z ok virom k ljučnih opredelitev, omejitev in konceptov, k i se nanašajo na uk repe za usk lajevanje ribolovne zmogljivosti z razpoložljivimi ribolovnimi možnostmi, so navedene v odstavk ih od 21 do 33. Težave z zasnovo in iz vajanjem posebnih uk repov so navedene v odstavk ih od 34 do 73.

19 17 NEUSTREZNA OPREDELITE V RIBOLOVNE ZMOGL JIVOSTI 21. R i b o l o v n a z m o g l j i v o s t v B T i n k W j e k l j u č e n k o n c e p t, k i s e uporablja za spremljanje velikosti ribolovnih flot držav članic t e r i z v a j a n j e n a d z o r a n a d r i b o l o v n i m n a p o r o m i n u k r e p i z a p r i l a g a j a n j e r i b o l o v n i h f l o t r i b o l o v n i m m o ž n o s t i m. R e l a t i v - na preprostost opredelitve ribolovne zmogljivosti lajša njeno u p o r a b o z a te n a m e n e. Ve n d a r j e z a u s k l a d i tev z m o g l j i vosti f l o te z r i b o l ovnimi m ožnostmi d e j a n s k a r i b o l ovna z m ožnost flot pomembnejša od formalnega merjenja zmogljivosti. BT in kw nista zanesljiva k azalnik a dejanske r ibolovne zmožnosti plovil, zlasti glede na napredek ribolovne tehnologije. Komisija je pri svojem vmesnem pregledu SRP leta 2008 ocenila, da t a n a p re d e k p ove č u j e d e j a n s k o r i b o l ovno z m ožnost r i b i š k i h p l ovil z a o k o l i 3 % n a l e to. S o d i š če j e o cenilo, d a to p o m e n i skupno povečanje v višini 60 % v 16-letnem obdobju od leta 1992 do Čeprav se je v istem obdobju zmogljivost ribo - lovne flote EU-12, merjena v BT in kw, zmanjšala za 29 %, se j e p o o c e n a h d e j a n s k a r i b o l o v n a z m o ž n o s t o b u p o š t e v a n j u učink a tehnološk ih izboljšav povečala za 14 % Sodišče je to ocenilo na podlagi predpostavke, da starejša plovila prva zapustijo floto: povečanje ribolovne zmožnosti flote iz leta 1992, ki je še obstajala leta 2008 = (160 % x (100 % 29 %)) 100 %. 26 Pravila za merjenje moči motorja so bila okrepljena z novo uredbo o nadzoru. 22. P o l e g t e g a K o m i s i j a m e n i, d a s e v k i l o v a t i h i z r a ž e n a m o č motorja v številnih primerih ne meri pravilno 26. ZG O R N J E M E J E Z M O G L J I VOSTI F LOT E P O S TA J A J O ČEDAL JE MANJ POMEMBNE 2 3. Ker se je zmogljivost evropske ribolovne flote, merjena v BT/ kw, dejansko dolga leta zmanjševala (odstavek 9), so postale zgornje meje, k i veljajo za države članice ( referenčne ravni i n z g o r n j e m e j e z a v s t o p / i z s t o p ), n e p o m e m b n e. D o k o n c a l e t a j e z m o g l j i v o s t r i b o l o v n e f l o t e v B T v E U p r e d s t a - vljala 73 % referenčnih ravni in 90 % zgornje meje za vstop/ i z s t o p, k a r j e p o m e n i l o r a z l i k i v v i š i n i t o n oziroma ton. Ti razlik i s e z z m a n j š e v a n j e m f l o te p ove č u j e t a. O m e j i t v e z m o g l j i v o s t i r i b o l o v n e f l o t e t o r e j n i m a j o v e č b i - stvenega učink a na prilagajanje zmogljivosti r ibolovne flote razpoložljivim ribolovnim možnostim. Omejitve ne pomenijo več d e j a n s k i h o m e j i tev v p o l i t i k a h d r ž av č l a n i c n a p o d ro č j u upravljanja flot, ribolovne flote držav članic bi bile namreč še vedno s k l a d n e s p r avili, t u d i č e b i b i l e z a s k o r a j BT večje (glej diagra m 3).

20 18 P R E S E Ž N A R I B O LOVNA Z M O G L J I VOST NI BIL A OPREDEL JENA IN KOLIČINSKO DOLOČENA 24. Pr i l a g a j a n j e r i b o l o v n e z m o g l j i vosti d r ž a v č l a n i c r i b o l o v n i m m ožnostim j e e d e n o d t e m e l j e v S R P i n E S R. Ve n d a r k o n c e p t p r e s e ž n e r i b o l o v n e z m o g l j i v o s t i v u r e d b a h o S R P i n E S R n i obravnavan. Raven presežne zmogljivosti ribolovnih flot držav članic ni bila uradno ocenjena od leta 1995, ko je bila ocenjena na 40 %. To pomanjk anje opredelitve in količinske določitve u s t varja s p l o š n e težave p r i u g o t avljanju p re s e ž n e r i b o l ovne zmogljivosti, odločanju o tem, k ako jo zmanjšati, in ocenjevanju uspešnosti teh uk repov. D I A G R A M 3 Z M A N J Š A N J E P O M E M B N O S T I ZG O R N J I H M E J A Z M O G L J I VOSTI R I B O LOVNE F LOT E Razlika med dejansko ribolovno zmogljivostjo in zgornjimi mejami ribolovne zmogljivosti, določenimi v uredbah Zmogljivost (BT) razlika pri referenčni ravni (EU-15) razlika pri vstopu/izstopu (vse DČ) Vir: Letna poročila Komisije o prizadevanjih držav članic za doseganje ravnovesja med zmogljivostjo flote in ribolovnimi možnostmi.

21 Obstajajo primeri flot 27, ki predstavljajo izjeme pri teh splošnih težavah, k aterih zmogljivost v BT in kw močno presega zmogljivost, k i je potrebna za ulov razpoložljive k vote (na primer, določen obsežen pelagični r ibolov v severovzhodnem Atlant i k u ), ve n d a r l a h k o d o n o s n o p o s l u j e j o, p r i č e m e r c i l j n i r i b j i staleži ostajajo v ok viru trajnostnih meja. N E U S T R E Z N A P R AV I L A Z A O B R AV N AVA N J E R I B O LOVNIH P R AV I C, K A DA R S E R I B I Š K A P LOVILA U M A K N E J O I Z O B R ATOVA N J A Z J AV N O P O M O Č J O 26. Uredba o SRP 28 določa, da se umak neta dovoljenje za gospo - darsk i ribolov in ribolovno pooblastilo, k akor je opredeljeno v u s t reznih p redpisih, k a d a r s e r i b i š k a p l o v i l a u m a k n e j o i z obratovanja z javno pomočjo. Poleg tega se umak njena zmo - g ljivo s t p l ovila v BT i n k W o d š teje o d s k u p n i h z g o r n j i h m e j a ribolovne zmogljivosti. 27 Vir: Regionalni svetovalni svet za Severno morje. 28 Člen 11.3 Uredbe Sveta (ES) št. 2371/ Na primer, Priloga IIA, odstavek 10; Priloga IIB, odstavek 9; Priloga IIC, odstavek 9 Uredbe Sveta (ES) št. 40/2008 (UL L 19, , str. 1); Prilogi IIB in IIC Uredbe Sveta (ES) št. 43/2009 (UL L 22, , str. 1) in Uredba Sveta (EU) št. 53/2010 (UL L 21, , str. 1) Čeprav se lahko dovoljenje za gospodarsk i ribolov in zmogljivost posameznega plovila umak neta, to ne vpliva na ribolovne kvote, dodeljene državam članicam. Teh kvot ni mogoče trajno umak niti, saj jih lahko države članice predodelijo posameznim ribišk im plovilom po lastni presoji, prav tako pa lahko iz vajajo sisteme prenosljivih k vot. 28. N i j a s n o o p redeljeno, k a t e re r i b o l o v n e p r a v i c e ( p o o b l a s t i l a i n d o v o l j e n j a ) j e t r e b a u m a k n i t i, k o s e p l o v i l a u m a k n e j o i z o b ratovanja z j avno p o m o č j o. Ta z a hteva i z u re d b e o S R P z a umik ribolovnih pravic je v nasprotju z letnimi uredbami o TAC, k i v d o l o čenih p r i m e r i h d ovo l j u j e j o p re d o d e l i tev r i b o l ovnih p ravic, p ove z a n i h s t a k š n i m i r i b i š k i m i p l ovili 2 9. N e k atere d r- ž ave č l a n i ce d ovo l j u j e j o p re n o s d o l o čenih r i b o l ovnih p ravic na druga ribišk a plovila ali druge ribiče (na primer Dansk a in Španija), medtem ko jih druge raz veljavijo (na primer Francija in Poljsk a).

22 Če države članice upravičencem do javne pomoči za umik ribišk ih plovil iz obratovanja dovoljujejo prenos s tem povezanih ribolovnih pravic ali kvot, to upravičencem zagotavlja dodatna s redstv a z a p restrukturiranje n j i h ovih p reostalih r i b o l ovnih dejavnosti ali za iz vajanje drugih dejavnosti. Ta sredstva prejmejo poleg javne pomoči, sofinancirane iz ESR za umik njihov i h p l ovil i z o b ratovanja. U re d b a o E S R n e o m e n j a m ožnosti upoštevanja teh dodatnih sredstev pri določanju stopenj javne pomoči za umik ribišk ih plovil iz obratovanja. 30 Bruto tonaža se je zmanjšala s BT leta 2003 na BT leta Letno poročilo danskih organov za leto 2009 o njihovih prizadevanjih za doseganje ravnovesja med ribolovnimi zmogljivostmi in ribolovnimi možnostmi, april Z a p re s t r u k t u r i ranje r i b o l ovnih f l o t i n z m a n j š a n j e r i b o l ovne zmogljivosti se lahko uporabijo tudi drugi instrumenti politike. M ožnost prenosa ribolovnih pravic lahko zagotovi spodbudo za prestrukturiranje r ibolovnih flot in prispeva k zmanjšanju presežne ribolovne zmogljivosti. Ribolovna zmogljivost danske r i b o l o v n e f l o t e j e b i l a, n a p r i m e r, m e d l e t o m a i n zmanjšana za 27 % 30, večinoma brez uporabe javne pomoči za u m i k r i b i š k i h p l ovil i z o b ratovanja. To j e s p o d b u d i l a u ve d b a sistemov prenosljivih k vot za večino ribolovne flote. Poročal i s o 3 1, d a j e b i l o ravnove s j e m e d r i b o l ovno z m o g l j i vo s t j o i n ribolovnimi možnostmi v velik i meri doseženo. 31. V Združenem kraljestvu je iz vajalski organ za Škotsko leta 2010 u vedel s h e m o z a u m i k r i b i š k i h p l ovil i z o b r a t ovanja z j avno p o m o č j o, v s k l a d u s k a tero s o m o ralo u p ravičenci r i b o l ovne pravice prenesti na druga ribišk a plovila. 32. S odišče je ugotovilo, da nor vešk i organi za prilagajanje ribo - lovne zmogljivosti ribolovnim možnostim uporabljajo sheme z a p renos d ovoljenj z a g o s p o d a r s k i r i b o l ov n a m e s to p r i s to - pa SRP v oblik i zgornjih meja ribolovne zmogljivosti in javne pomoči za umik ribišk ih plovil iz obratovanja. 33. Dansk a, nor vešk a in škotsk a praksa so povezane s posebnimi v r s t a m i r i b o l o v a, k i s e r a z l i k u j e j o o d m e š a n e g a r i b o l o v a, k i s e i z v a j a v d r u g i h v o d a h E U, i n o d r a ž a j o o d l o č i t v e t e h d r - ž a v v z v e z i z u p r a v l j a n j e m n j i h o v i h s p e c i f i č n i h r i b o l o v n i h s e k t o r j e v. K l j u b t e m u k a ž e j o, d a j e s h e m e p r e n o s a r i b o l o v - nih pravic, k i niso izrecno vk ljučene v SRP, mogoče uporabiti z a z a g o t avljanje s p o d b u d z a z m a n j š a n j e p re s e ž n e r i b o l ovne zmogljivosti.

23 21 S L A BA Z A S N OVA I N I Z VA J A N J E 34. R i b o l ovna z m o g l j i vo s t r i b o l ovne f l o te j e b i l a m e d i n z m a n j š a n a z a B T, s č i m e r j e b i l c i l j K o m i s i j e z a E S R z a s re d i n o o b d o b j a že v ve l i k i m e r i d o s e žen (glej odstavek 11). Vendar ribji staleži ostajajo zmanjšani, cilj ribolova v sk ladu z največjim trajnostnim donosom ni bil do - sežen in k ljub zmanjšanju zmogljivosti v BT in kw se dejansk a r i b o l o v n a z m o g l j i v o s t p o v e č u j e. D r ž a v a m č l a n i c a m t o r e j n i uspelo vzpostaviti uspešnih uk repov za usk laditev r ibolovne zmogljivosti njihovih ribolovnih flot z ribolovnimi možnostmi, k o t z a h t e v a S R P. V o k v i r u u reditev d e l j e n e g a u p r avljanja, k i se uporablja za to področje, so za iz vajanje odgovorne države članice in Komisija ima malo možnosti, da bi vplivala na način, za katerega se odločijo. Spremljanju, ki ga iz vaja Komisija, tega neuspeha ni uspelo preprečiti. V naslednjih oddelk ih so nave - deni dejavnik i, k i so po mnenju Sodišča prispevali k njemu. 35. D r ž ave č l a n i ce s o z a m u j a l e z i z vajanjem u k re p ov z a p r i l a g a- janje zmogljivosti, k i niso temeljili na trdnih ciljih in načr tih smotrnega poslovanja. Nek atere naložbe v r ibišk a plovila so p ovečale d e j a n s k o r i b o l ovno z m ožnost p o s a m e z n i h r i b i š k i h plovil. Sheme za umik plovil iz obratovanja niso bile ustrezno zasnovane ali iz vajane, prav tako pa ni bilo ustrezno poročanje o rezultatih.

24 Prispevek ESR k operativnemu programu 22 P R E C E J Š N J E Z A M U D E P R I I Z V R Š E VA N J U E V ROPSKEGA S K L A DA Z A R I B I Š T VO V D R Ž AVA H Č L A N I C A H 36. Do konca leta 2010 je iz vrševanje odhodkov ESR, k i so jih po - trd ile d r ž ave č lanice, znašalo 6 45 m ilijonov E UR, k ar j e 15 % znesk a, k i je na voljo za obdobje od leta 2007 do leta Večina tega znesk a je bila prijavljena leta 2010, Komisija pa do še vedno ni plačala 292 milijonov EUR. Zamude je večinoma povzročila kombinacija naslednjih dejavnikov : 32 Izvajanje ukrepov za prilagajanje ribolovnih flot je znašalo 385 milijonov EUR oziroma 31 % zneska, ki je na voljo za obdobje od leta 2007 do leta ( a) pozno izdajanje operativnih programov ; (b) prednost je imelo dokončanje Finančnega instrumenta za usmerjanje ribištva; (c) pozna vzpostavitev upravljavsk ih in kontrolnih sistemov, s p rejemljivih z a s l u ž b e K o m i s i j e, p red č e m e r n i m o g o č e i z v r š i t i v m e s n i h p l a č i l. U p r a v l j a v s k i i n k o n t ro l n i s i s t e m i enajstih držav članic so bili odobreni šele leta 2010, med temi so bile tudi tri države članice (Španija, Poljsk a in Italija) z največjimi proračuni ESR. Do konca leta 2010 še vedno niso bili odobreni sistemi Belgije, Romunije in Združenega k raljestva (glej diagra m 4). D I A G R A M 4 Z A M U D E P R I I Z V R Š E VA N J U E V ROPSKEGA S K L A DA Z A R I B I Š T VO Odobritev upravljavskih in kontrolnih sistemov (UKS) držav članic v okviru ESR Odobreni UKS držav članic Ni bilo odobreno do konca leta Prispevek ESR Odobritev UKS Vir: Skupna podatkovna zbirka Komisije za upravljanje skladov ( SFC za leto 2007 ).

25 Precejšnje zamude pri iz vajanju načr tovanih uk repov v I taliji ( p re d vsem u m i k r i b i š k i h p l ovil i z o b r a tovanja) s o i t a l i j a n s k i organi pripisali potrebi po iz vajanju upravljavsk ih in kontrolnih sistemov, k i so sprejemljivi za Komisijo. 33 EFF Vademecum, dokument Komisije EFFC/10/2007 z dne Š I B K I N AČ R T I Z A P R I L AG A J A N J E R I B O LOVNEGA N A P O R A ( F E A P ) 38. FEAP so glavni instrument 33 za zmanjševanje ribolovnega napora in morajo biti utemeljeni, zlasti s sk licevanjem na načr te za obnovo, r ibolovne sporazume, upravljavske načr te ali nacionalne sheme za umik plovil iz obratovanja. V uredbi o ESR je določena podpora za prilagoditev ribolovne flote Skupnosti, hk rati pa je na voljo javna pomoč za lastnike ribišk ih plovil in ribiče, k i so jih prizadeli FEAP držav članic. V uredbi ni določb e, d a b i m o rala K o m i s i j a p re g l e d ati a l i o d o b r i t i n a c i o n a l n e FEAP. 39. V u re d b i o E S R vsebina F E A P n i d ovo l j o p re d e l j e n a, d a b i s e zagotovilo, da so ustrezno ciljno usmerjeni in da zmanjšujejo r i b o l o v n i n a p o r. Z a n a s l e d n j a k l j u č n a v p r a š a n j a n i n o b e n i h pravil: (a) ali bi morala država članica pripraviti en sam FEAP ali pa je potreben poseben FEAP za vsako vrsto ribolova, za k atere - ga se uporabljajo javno financirane sheme za umik plovil iz obratovanja; ( b) ali je mogoče nacionalne sheme za umik plovil iz obrato - vanja šteti za FEAP; ( c) ali je treba v FEAP vk ljučiti načr te za obnovo in upravljav s k e n a č r t e, k i j i h j e S vet ž e s p rejel, k o s o b i l i o d o b reni operativni programi dr žav članic; (d) v kolikšnem obsegu bi morali FEAP privesti do prilagoditve zmogljivosti ribolovne flote ribolovnim možnostim.

26 K e r n i d o l o čeno, d a m o ra K o m i s i j a p re g l e d ati F E A P, i n k e r n i zadostnih pravil o njihovi vsebini, obstaja večje t veganje, da d e j avnosti z a d o s e g a n j e r avnovesja m e d r i b o l ovno z m o g l j i - vostjo in ribolovnimi možnostmi niso ustrezne. V o k v i r u 2 so p redstavljene s l a b o s t i p r i i z v a j a n j u F E A P v Fr a n c i j i, n a Po l j - skem, v Španiji in Združenem k raljestvu. 34 Člen 20.1, pododstavek c), Uredbe (ES) št. 1198/2006; Priloga 1, del A.4, Uredbe Komisije (ES) št. 498/2007 (UL L 120, , str. 1). Š I B K I K A Z A L N I K I S M OT R N O S T I P O S LOVA N J A V O P E R AT I V N I H P ROGRAMIH 41. Primerni k azalnik i smotrnosti poslovanja so temeljna zahteva vsake javne politike, da se dejavnosti usmerijo na cilje in da je mogoče oceniti, ali se ti dosegajo. Uredbe o ESR 34 določajo, d a m o rajo i m e t i o p e rativni p ro grami d r ž av č l a n i c k a z a l n i k e, k i omogočajo merjenje napredk a, vk ljučno s specifičnimi cilji na ravni prednostne osi. V o kviru 3 so predstavljeni cilji držav č l a n i c, k i j i h j e r e v i d i r a l o S o d i š č e, z a z m a n j š a n j e r i b o l o v n e zmogljivosti. O K V I R 2 N E Z A D O S T N O I Z VA J A N J E N AČ R TOV Z A P R I L AG A J A N J E R I B O LOVNEGA N A P O R A (a) V Franciji FEAP ni bil objavljen. Lastniki ribiških plovil, ki so predstavljala 84 % ribolovne zmogljivosti ribolovne flote metropolitanske Francije v letu 2007, so bili upravičeni, da zaprosijo za javno pomoč za umik plovil iz obratovanja. Za utemeljitev povečanja v FEAP glede na OP ni bila navedena nobena ocena presežne zmogljivosti ciljnega segmenta ribolovne flote (glej okvir 3 (b)). (b) Na Poljskem povečanje cilja za zmanjšanje ribolovne zmogljivosti flote za ribolov trske s BT v operativnem programu na BT v FEAP ni bilo dovolj pojasnjeno. Poznejša shema za umik ribiških plovil iz obratovanja je bila na voljo tudi ribiškim plovilom iz flote Baltskega morja, ki lahko lovi vse vrste rib. V letnem poročilu o poljski ribolovni floti za leto 2009 ni bila ocenjena umaknjena ribolovna zmogljivost za trsko (v nasprotju s celotno umaknjeno zmogljivostjo). (c) Španija ni objavila uradnih FEAP. Menila je namreč, da je nacionalna shema za umik ribiških plovil iz obratovanja zadostna utemeljitev. Vendar ni bilo uradne utemeljitve za sheme za umik ribiških plovil iz obratovanja, ki bi povezovala ribolovne zmogljivosti z razpoložljivimi ribolovnimi viri ali opredelila potrebne ravni ribolovnega napora. (d) V Združenem kraljestvu je bil FEAP za Anglijo usmerjen na plovila, krajša od 10 m. V FEAP ni bilo ocenjeno neravnovesje med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi, vendar FEAP na to neravnovesje ni mogel bistveno vplivati, saj plovila, krajša od 10 m, predstavljajo manj kot 1 % kvot za ciljne ribje staleže, dodeljenih angleški floti.

27 25 O K V I R 3 C I L J I Z A Z M A N J Š A N J E R I B O LOVNE Z M O G L J I VOSTI ( BT ) V O P E R AT I V N I H P ROGRAMIH Z A O B D O B J E Načrtovana zmanjšanja zmogljivosti Država članica Osnovna zmogljivost % znižanja Znižanje BT Ciljna zmogljivost po ESR Opomba Danska % (a) Španija % Francija % (b) Italija % Poljska % (c) Portugalska % Združeno kraljestvo % 15 % (d) (a) Po pričakovanjih bi moralo biti doseženo 15-odstotno zmanjšanje števila plovil s prestrukturiranjem flote brez javne pomoči, ki so ga olajšale sheme za prenos dovoljenj. (b) Prvotno ciljno zmanjšanje v višini 8 % oziroma BT je bilo v FEAP povečano na BT. Skupno javno financiranje za umik iz obratovanja je bilo povečano s 66 milijonov EUR na 150 milijonov EUR, stopnja sofinanciranja iz ESR pa je bila zmanjšana s 40 % na 20 %. (c) Zmanjšanje je usmerjeno na floto za ribolov trske, ki je imela zmogljivost BT. Prvotno ciljno zmanjšanje v višini 30 % oziroma BT je bilo v FEAP povečano na BT. (d) Predvideno je bilo zmanjšanje zmogljivosti, vendar ni bil določen noben cilj. Vir: Operativni programi držav članic in njihovi načrti za prilagajanje ribolovnega napora.

28 V o k v i r u 4 s o p r e d s t a v l j e n e s l a b o s t i p r i d o l o č a n j u c i l j e v z a zmanjšanje zmogljivosti v Španiji, na Poljskem, Por tugalskem in v Združenem k raljestvu. 35 Člen 25.2 Uredbe (ES) št. 1198/2006. F I N A N C I R A N J E P ROJEKTOV N A LO Ž B V R I B I Š K A P LOVILA, K I L A H KO P OVEČAJ O D E J A N S K E R I B O LOVNE Z M O Ž N O S T I 43. Uredba o ESR 35 določa, da se lahko subvencije za naložbe v rib i š k a p l ovila n a n a š a j o n a i z b o l j š a n j e v a r n o s t i n a k rovu, d e - lovnih pogojev, higiene in k akovosti proiz vodov, energetske učinkovitosti in selektivnosti, če to ne prispeva k večji ribolovni zmogljivosti plovila. Javne pomoči se ne dodeli za gradnjo ribišk ih plovil ali povečanje prostorov za sk ladiščenje rib. 44. Zagotavljanje financiranja za naložbe v ribišk a plovila in hk rat n a z a h t e v a, d a t e n a l o ž b e n e p o v e č a j o d e j a n s k e r i b o l o v n e z m ožnosti s t a l a h k o v p ro t i s l ovju. Po l e g tega p re p ove d s u b - vencij za naložbe, k i povečujejo dejansko ribolovno zmožnost ni jasno opredeljena in se razlikuje glede na jezikovno različico uredbe o ESR. Komisija ni izdala dovolj navodil za razlaganje te zahteve iz uredbe. O K V I R 4 N E Z A D O S T N A U T E M E L J I T E V P R I C I L J I H Z A Z M A N J Š A N J E R I B O LOVNE Z M O G L J I VOSTI (a) Glej točko (b) v okviru 2 za Poljsko. (b) Na Portugalskem v operativnem programu za cilj ni bilo dovolj utemeljeno, kako bo doseženo ravnovesje med ribolovno zmogljivostjo in razpoložljivimi ribolovnimi možnostmi. (c) V Španiji pri cilju v operativnem programu, da se umakne BT, niso bile sistematično upoštevane specifične razmere različnih ribjih staležev. Zato ni mogoče oceniti, ali so sheme za umik ribiških plovil iz obratovanja prispevale k zmanjšanju presežne zmogljivosti po segmentih ribolovne flote. (d) V Združenem kraljestvu je bilo v operativnem programu predvideno zmanjšanje zmogljivosti, vendar ni bil določen noben cilj. Zato je težko oceniti smotrnost poslovanja.

29 V p raksi l a h k o n e k atere u p ravičene n a l ožbe v r i b i š k a p l ovila p o večajo n j i h o ve d e j a n s k e r i b o l o v n e z m o ž n o s t i. N a p r i m e r, n a l ožbe v e n e rgetsko u č i n k ovite m o torje ter i z b o l j š a n j e d e - lovnih in varnostnih pogojev lahko ribišk im plovilom omogočijo, da hitreje priplujejo do ribolovnega območja in povečajo produktivnost r ibičev. Učinek takšnih naložb, financiranih iz ESR, na k ak ršno koli povečanje dejanske ribolovne zmožnosti je težko količinsko ovrednotiti zaradi drugih pomembnih de - javnikov, kot so spremembe ribolovnih pooblastil, spremembe vremensk ih pogojev in druge naložbe v r ibišk a plovila, k i so brez javnega financiranja. 46. Vs e r e v i d i r a n e d r ž a v e č l a n i c e s o p r e v e r i l e, d a p r o j e k t i n a - l o ž b v r i b i š k a p l o v i l a, k i j i h j e f i n a n c i r a l E S R, n i s o p o v e č a l i ribolovne zmogljivosti v BT in kw. Vendar države članice, kot k aže primer v ok viru 5, niso ustrezno preverile, ali te naložbe povečujejo dejansko ribolovno zmožnost plovil. 47. Na Por tugalskem in Danskem so vlagatelji zahtevkov za pomoč i z E S R z a p rojekte n a l o ž b v r i b i š k a p l o v i l a p o g o s t o n a vedli, d a s e b o u l o v p o v e č a l, č e p r a v p r i p r o j e k t i h, k i j i h j e S o d i - šče preučilo na Danskem, ni bilo nobenih dok azov o takšnem povečanju. O K V I R 5 N A LO Ž B E V R I B I Š K A P LOVILA, K I P OVEČUJE J O D E J A N S KO R I B O LOVNO Z M O Ž N O S T Eden od projektov posodobitve, revidiranih v Združenem kraljestvu, se je nanašal na projekt zamenjave običajnega propelerja s pogonskim sistemom s šobo, kar je privedlo do povečanja hitrosti plovila. Kapitan je revizorjem povedal, da je povečanje hitrosti privedlo do večjega ulova rib.

30 28 R E G I S T E R R I B O LOVNE F LOT E N I P R AV I L N O P O S O D O B L J E N S P O DAT K I O R I B I Š K I H P LOVILIH, DA N I H V R A Z R E Z Z J AV N O P O M O Č J O 4 8. Register ribolovne flote je osnovna referenca za uporabo pra - v i l S R P, v k l j u č n o z u p o š t e v a n j e m r e fe r e n č n i h r a v n i i n z g o r - n j i h m e j a z m o g l j i vosti r i b o l o v n e f l o t e s s t r a n i d r ž a v č l a n i c. Premajhno p o ročanje o p l o v i l i h, u m a k n j e n i h i z o b r a t o v a n j a z javno pomočjo, povzroča napihovanje teh referenčnih ravni in zgornjih meja (ne glede na dejstvo, da so te zgornje meje že tako visoke, da je njihov učinek omejen glej odstavek 23). Sodišče je v registru ribolovne flote odkrilo napake v podatkih, k i sta jih vnesla Francija in Združeno k raljestvo, v z vezi s plo - vili, k i so bila umak njena iz obratovanja s pomočjo iz ESR. 49. Do časa revizije leta 2010 je bilo v Združenem k raljestvu s pom o č j o i z E S R i z o b r a t o v a n j a u m a k n j e n i h 6 5 r i b i š k i h p l o v i l. Ve n d a r s o t r i o d t e h 6 5 p l o v i l v r e g i s t r u r i b o l o v n e f l o t e š e vedno zavedena kot aktivna (tj. kot da niso bila umak njena iz o b ratovanja). Z a 6 2 p l ovil, z a k a tera j e b i l o z ave d e n o, d a s o izstopila iz ribolovne flote, je bilo napačno navedeno, da niso prejela javne pomoči (pripadajoča tonaža je znašala 452 BT ). 50. D o t a k r a t j e b i l o v Fr a n c i j i s p o m o č j o i z E S R i z o b r a t o v a n j a umak njenih 155 ribišk ih plovil. Čeprav je bilo v registru ribo - lovne flote za vsa ta plovila zavedeno, da so bila umak njena iz obratovanja, je bilo za 87 plovil napačno navedeno, da niso prejela javne pomoči (pripadajoča tonaža je znašala BT ). S L A B O S T I V Z A S N OVI I N I Z VA J A N J U S H E M D R Ž AV Č L A N I C Z A U M I K P LOVIL I Z O B R ATOVA N J A S l a b a ciljna usmerjenost 5 1. Dr žave članice morajo javno financirane sheme za umik plo - v i l i z o b ratovanja z u p o rabo F E A P d o b ro c i l j n o u s m e r i t i v t i- ste vrste r ibolova, kjer obstajajo dok azi o presežni r ibolovni zmogljivosti. Obstajati bi morala ustrezna merila za izbiranje specifičnih ribiških plovil za umik iz obratovanja, da se zagoto - vi, da dejavno iz vajajo ribolovne dejavnosti, za k atere veljata F E A P i n s h e m a z a u m i k r i b i š k i h p l ovil i z o b ratovanja. M e r i l a za upravičenost, k i sta jih uporabljali Francija in Poljsk a, niso bila dobro ciljno usmerjena.