Referenčni model Odprtega arhivskega informacijskega sistema - SIST ISO standard 14721

Transcription

1 Ljubljana, 22. september dr. Miroslav NOVAK Pokrajinski arhiv Maribor Glavni trg 7, SI-2000 Maribor Referenčni model Odprtega arhivskega informacijskega sistema - SIST ISO standard Izvleček: V prispevku so predstavljene nekatere osnovne značilnosti referenčnega modela odprtega arhivskega informacijskega sistema OAIS. Dokument je bil sprejet kot ISO standard najprej leta 2003, nato drugič leta Od leta 2013 je to tudi slovenski standard pod imenom SIST ISO Besedilo referenčnega modela je splošno dostopno v angleškem jeziku. Njegov prevod v slovenski jezik pa je pomemben predvsem s stališča razvoja slovenske strokovne terminologije. Neposredne implementacije vsebin standarda kažejo, da je potrebno njegove zahteve in priporočila vedno preizkušati v interakciji z mnogimi drugimi strokovnimi standardi, direktivami, priporočili ter zakonskimi in podzakonskimi akti tako z nacionalnega kot tudi mednarodnega nivoja. Ključne besede: OAIS referenčni model, ISO standard 14721, SIST ISO standard 14721, dolgoročna hramba Abstract: The article presents some of the basic characteristics of the Reference Model for an Open Archival Information System (OAIS). The document was adopted as ISO standard in years 2003 and Since 2013 it is also a Slovenian standard known as SIST ISO Text of the reference model is generally available in English. Slovene translation is especially important for the development of Slovenian professional terminology. Direct implementation of the standard shows us that its requirements and recommendations should always be tested and approved in interaction with many other professional standards, directives and recommendations including legislative and executive acts on national as well as international level. Keywords: OAIS reference model, standard ISO 14721, standard SIST ISO 14721, long-term preservation 1 UVOD Mednarodni forum vesoljskih agencij pod imenom Consultative Committee for Space Data Systems (CCSDS) 1 je za podporo obvladovanja in ohranjanja dokumentacije vesoljskih raziskav razvil referenčni model Odprtega arhivskega informacijskega sistema (OAIS). Dokument ni oblikovan kot specifikacija in ni namenjen neposredni implementaciji reševanja različnih problemov s področja dolgoročne hrambe različnih oblik dokumentacije, ampak predstavlja logično okolje za vzpostavitev arhivskih in drugih informacijskih sistemov, ki so namenjeni za dolgoročno hrambo pomembnih digitalnih vsebin. Pri tem velja, da se pojem odprt v naslovu dokumenta ne nanaša na dostopnost ohranjenih vsebin, ampak na to, da je bil dokument razvit v okviru odprtega dialoga (Magenta Book, str. 1.1). 1 Podrobneje o organizaciji CCSDS in njihovih projektih najdete na spletni strani:

2 132 Ljubljana, 22. september 2015 Drugi pomemben izraz, ki ga je v tej zvezi potrebno razumeti, je pojem arhiv. Ta se v dokumentu uporablja za široko množico različnih pojavnih oblik skladišč, funkcij ali sistemov, ki so namenjeni hrambi digitalnih in drugih vsebin. (Magenta Book, str. 2.1). 2 SPLOŠNO O OAIS MODELU Referenčni model OAIS je bil v zasnovan leta 2001 in originalno objavljen leta 2002 v knjigi z modrimi platnicami (Blue Book, 2002). Ta verzija je leta 2003 postala standard ISO 1721:2003. Leta 2007 so besedilo nekoliko spremenili in dopolnili. Avgusta leta 2009 je bila objavljena verzija platnicami v roza barvi (Pink Book, 2009). Tej je leta 2012 sledila verzija z naslovom Reference Model for an Open Archival Information System (OAIS), Recommended Practice, Issue 2, ki je objavljena v knjigi s platnicami v magenta barvi (Magenta Book, 2012), in je sprejeta kot ISO 14721:2012. Slovenska strokovna javnost je OAIS referenčni model aktivno spremljala vse od njegovih začetkov. Teoretično so se pri nas, podobno kot tudi drugje po svetu, z njim ukvarjali predvsem bibliotekarji in arhivisti 2, ki so se pri svojem delu srečevali s problemi dolgoročne hrambe različnih, predvsem elektronskih oblik dokumentov. Načela obravnavanega standarda so se v zadnjem desetletju posredno ali neposredno uveljavljala v mnogih dokumentih zakonodajne in instruktivne narave 3. Njegove praktične implementacije pa najdemo v različnih elektronskih skladiščih, kot so npr. Dlib 4, E-arh.si 5 ter Kamra 6 ali v vzpostavljenih sistemih za dolgoročno hrambo dokumentarnega gradiva in arhivskega gradiva v privatnem 7 in javnem sektorju 8. V vseh teh primerih imajo tehnične, organizacijske in postopkovne usmeritve oz. zahteve vgrajene v bistvo svojega delovanja, ki so opredeljene z OAIS referenčnim modelom. 9 Prav zato zainteresirane javnosti ni presenetilo stališče strokovnega sveta Slovenskega instituta za standardizacijo (SIST), za področja elektrotehnike, informacijske tehnologije in telekomunikacij, da je na predlog Stanislava Bahorja aprila 2013 sprejel sklep, da se standard ISO 14721:2012 z metodo ponatisa privzame kot SIST ISO 14721:2013. Standard je bil 1. junija 2013 objavljen kot SIST ISO 14721:2013. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije pa je finančno podprlo tudi prevod standarda v slovenski jezik (prim.: Smernice). V ta namen je bila vzpostavljena posebna delovna skupina 10 pod vodstvom mag. Tatjane Hajtnik, ki si je prizadevala uskladiti slovar strokovnih pojmov OAIS referenčnega modela. Šele potem, ko so bili doseženi konsenzi na področju terminologije in vsebin slovarja, je bila vzpostavljena osnova za delo na prevodu celotnega besedila v slovenski jezik. Z nacionalnega stališča lahko standard oz. model opredelimo kot priporočilo, ki med drugim povečuje soglasje o elementih in procesih zagotavljanja dolgoročne hrambe in uporabnosti tako ohranjenih 2 V tem kontekstu naj omenimo avtorje, ki so objavljali prispevke na temo OAIS ali se intenzivno sklicevali na omenjeni model v slovenskih strokovnih časopisih s področja arhivistike in bibliotekarstva: Alenka Kavčič-Čolić, Jože Škofljanec, Martin Stürzlinger, Tatjana Hajtnik, Judita Mesarič, Boris Domanjko, Claire Sibille de Grimoüardl, itd. 3 V tem kontekstu naj opozorim le na vsebine prispevkov: Novak, M. (2002), Kavčič-Čolić, A. (2004a), Kavčič-Čolić, A. (2004b), Kavčič- Čolić, A. (2007a), Kavčič-Čolić, A. (2007b), Škofljanec (2009), Kavčič-Čolić, A. (2010), Kavčič-Čolić, A. (2011) itd. 4 Primerjajte.: Strategija razvoja digitalne knjižnice Slovenije : dlib.si Primerjajte E-arh.si. Slovenski elektronski arhiv na spletni strani: si/storitve/e_arhsi/o_elektronskem_arhivu/. 6 Primerjajte: Kamra. Digitalizirana kulturna dediščina Slovenije na spletni strani: 7 Podroben seznam ponudnikov tovrstnih storitev glejte na spletni strani Arhiva Republike Slovenije: Javne evidence ( 8 Omenim naj samo obvezno izmenjavo računov v e-obliki (podrobneje na spletni strani Eračun - proračunski uporabniki. 9 V tem kontekstu naj opozorim na vsebine avtorjev: Kavčič-Čolić (2012), Krstulović, Hajtnik, Doma (2013) itd. 10 Delovno skupino so sestavljali: Stanislav Bahor (Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana), Nada Čibej (Pokrajinski arhiv Koper), Alenka Čolič-Kavčić (Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana), Tatjana Hajtnik (Arhiv Republike Slovenije), Ksenija Kovačec Naglič (Ministrstvo za kulturo, INDOK) in Miroslav Novak (Pokrajinski arhiv Maribor).

3 Ljubljana, 22. september informacij (gradiva) v času in prostoru. Vendar se za tem skriva veliko več. Med drugim tudi zahteva po izdelavi standardnega prevoda besedila v slovenski jezik. Za to obstaja več razlogov: S prevodom standarda se skuša vzpostavljati ustrezna in med različnimi strokami usklajena slovenska strokovna terminologija v tem segmentu. Mnogi, ki izvajajo hrambo digitalnih vsebin, to opravljajo na podlagi lastnega»knowhow«, velikokrat brez zadostne strokovne, tehnološke in še kakšne podpore s področja dolgoročne hrambe elektronski vsebin. Prevod standarda tako predstavlja osnovo izgradnje in razumevanje zahtev v različnih elektronskih skladiščih. Tretji razlog slovenjenja tega dokumenta pa je potrebno iskati v ozaveščanju sodobne slovenske družbe, da hramba pomembnih vsebin ni pomembna le za nacionalno in individualno samozavest, ampak za zaupanje in obstoj ter vzdrževanje ustreznih medčloveških in demokratičnih odnosov. Pri tem pa velja izpostaviti krhkost vsebin v elektronskih oblikah, ki jo neznanje in neupoštevanje splošnih standardov še povečuje. 3 GRADNKI OAIS MODELA Model OAIS opredeljuje zahteve za zajemanje, ohranjanje in uporabo digitalnih vsebin od trenutka, ko digitalno gradivo začne svojo pot v digitalna skladiščna s pripravo, oblikovanjem in transferom sprejemnih informacijskih paketov (SIP), vključno s potrebnimi aktivnostmi in postopki za njegovo arhiviranje oz. dolgoročno hrambo (AIP), pa vse do oblikovanja paketov (DIP) na podlagi različnih zahtev končnih uporabnikov. Referenčni model OAIS je abstrakten, kar pomeni, da je dovolj prožen za uporabo v različnih okoljih za izvajanje dolgoročne hrambe kot tudi za hrambo in arhiviranje arhivskih in drugih pomembnih vsebin. V ta namen so zastavljeni naslednji cilji: zagotavljanje okvira za razumevanje in večjo ozaveščenost o konceptih, ki so potrebni za trajno ohranjanje digitalnih informacij in dostop do le-teh; zagotavljanje konceptov, ki jih potrebujejo t. i. ne-arhivske organizacije, da lahko učinkovito sodelujejo v postopkih zajemanja, shranjevanja, izmenjave in uporabe vsebin v elektronski in fizični obliki; podaja okvir, vključno s terminologijo in koncepti za opisovanje in primerjavo arhitektur in delovanja obstoječih in prihodnjih arhivov; podaja okvir za opisovanje in primerjavo različnih strategij in tehnik trajnega ohranjanja podatkov (Pink Book, str. 3-1) Celotna vsebina referenčnega modela OAIS oz. standarda SIST ISO 14721:2012 je organizirana v šestih poglavjih in dveh dodatkih (Pink Book, str. VI in VII). Prvo poglavje je namenjeno uporabi dokumenta samega po sebi. V tem kontekstu je potrebno posebej izpostaviti seznam 91 definicij z razlagami, ki so med sabo tudi interaktivno povezane ter seznam poveznih področij, ki so že ali pa še jih bo potrebno standardizirati. V drugem poglavju so opredeljeni nekateri ključni koncepti OAIS modela. Osnovni model OAIS predstavlja okolje, ki ga opredeljujejo:

4 134 Ljubljana, 22. september 2015 Ustvarjalci so osebe ali odjemalski sistemi, ki posredujejo informacije za ohranjanje 11. OAIS (arhiv) razumemo kot organizacijo, ki je lahko del večje organizacije ljudi in sistemov in je sprejela odgovornost za trajno ohranjanje informacij ter jo zagotavlja za ciljno skupnost. Uporabniki so osebe ali sistemski odjemalci, ki sodelujejo s storitvami OAIS, da bi našli relevantne ohranjene informacije in dostopali do njihovih podrobnosti. To lahko vključuje tako druge OAIS kot tudi osebe ali sisteme znotraj OAIS. Managemant je vloga, ki jo izvajajo tisti, določajo splošno politiko OAIS kot komponento širše domene npr. dela večje organizacije. Management OAIS nadzoruje le odgovornosti v zvezi z upravljanjem OAIS in ni vključen v vsakodnevne arhivske operacije (Pink Book, str. 2-2). V tem poglavju so opredeljene tudi entitete, kot so: informacije, informacijski paketi in njihove variante, relacije med entitetami OAIS okolja, še posebej s stališča upravljanja OAIS ter s tem povezanih ustvarjalcev in uporabnikov. V tretjem poglavju so navedene obveznosti. Te so opredeljene kot minimalne, ki jih mora izvesti OAIS. Omenimo naj samo: zagotoviti ustreznost informacij, ki jih v formalni obliki posreduje ustvarjalec, zagotavljati zadosten nadzor nad informacijami, ki zagotavljajo dolgoročno hrambo, določiti katera skupina potencialnih uporabnikov naj postane ciljna in s tem tudi sposobna razumeti ohranjene informacije, zagotoviti, da so ohranjene informacije»neodvisno razumljive«, tako da bodo uporabniki sposobni razumeti informacije brez strokovne pomoči, zagotoviti politike in postopke, ki zagotavljajo zaščito informacij pred naključnimi in drugimi uničenji, ki niso del sprejetih strategij, zagotoviti, da so ohranjene informacije dostopne ciljni skupnosti in jih je mogoče slediti do originalov (Pink Book, str 3-1). V nadaljevanju so podani primeri mehanizmov zagotavljanja tovrstnih obveznosti, ki pa niso nujno uporabni pri vseh OAIS. V četrtem, obsežnem poglavju so opredeljeni podrobni modeli funkcionalnih entitet in informacij, ki jih obravnava OAIS. Ti naj bi pomagali bodočim načrtovalcem OAIS, tako da bi zagotavljali natančne nabore strokovnih pojmov in konceptov oblikovanja sedanjih sistemov. V petem poglavju so opredeljene perspektive varstva ohranjenih vsebin v OAIS. V tem kontekstu je obravnavan spekter možnih rešitev s področja migracij podatkov v digitalni obliki in s tem povezanih postopkov ter tehnologij. Šesto poglavje je namenjeno interoperabilnosti vsebin, ki so dostopne preko OAIS. V tem okviru so predstavljena izhodišča logičnih rešitev med različnimi OAIS. Ob koncu najdemo sestavljen funkcionalni pogled na celoten model ter informativne podatke o relacijah do drugi standardov, poenotenega jezika modeliranja (UML), informativnih referenčnih virov, modela za uporabo programske opreme in za predstavitev informacij ter razmislek o varnosti glede implementacije tega modela. 11 Opisi in prevodi posameznih terminoloških rešitev v nadaljevanju so povzeti iz delovnega gradiva, ki ga je pripravila zgoraj predstavljena delovna skupina in se lahko razlikujejo od končne standardizirane oblike.

5 Ljubljana, 22. september IZZIVI PRAKTIČNIH IMPLEMENTACIJ MODELA V uvodnem poglavju referenčnega modela najdemo na straneh 1-4 in 1-5 izpostavljena nekatera področja in s tem povezane standarde in iniciative s širokega področja izvajanja dolgoročne hrambe 12. Tista področja, ki še nimajo razvitih ustreznih standardov oz. iniciativ, pa so le navedena. Nekoliko podrobnejša analiza teh področij kaže, da so razviti predvsem tisti standardi in iniciative, ki pokrivajo tehnično-tehnološko ter varnostno organizacijsko plat dolgoročne elektronske hrambe. Očitno večje težave predstavljajo podatki, ki jih model obravnava kot metapodatke in se nanašajo na pomembne vsebine, ki jih je potrebno ohraniti v OAIS arhivu. Dokument se na njih neposredno ne sklicuje. Razlogov je več. Med njimi naj navedemo le različnost strokovnih rešitev, ki so uveljavljene v področnih strokovnih standardih in za nje še ni mogoče izdelati ustreznih neposrednih relacij na podatkovnih in semantičnih nivojih 13. V nadaljevanju obravnavanja problemov implementacije OAIS referenčnega modela oz. standarda SIST ISO se bomo omejili le na arhivske vsebine in na njihove vsebinske kontekste, ki so opredeljeni v slovenski področni zakonodaji (ZVDAGA-A, 2014; UVDAG, 2006 ter ETZ, 2013). Čeprav je vsebina OAIS modela v njej implementirana na posredne in neposredne načine, se na ožjem strokovnem področju arhivski delavci srečujejo še z drugimi zahtevami, ki so opredeljene na mednarodnem nivoju. Tako naj izpostavimo le Splošno deklaracijo o arhivih (Deklaracija, 2011) ali Kodeks arhivske etike (Kodeks etike, 1996). Ob tem je že več kot dve desetletji sprejet standard za popisovanje arhivskega gradiva (ISADg2, 2000) ter nekoliko mlajši standard za popisovanje oseb, družin in posameznikov (ISAAR CPF2, 2003). Temu sta leta 2007 sledila še standard za opis funkcij (ISDF, 2007) in standard za opisovanja arhivskih ustanov (ISDIAH, 2008). Čeprav so vsi omenjeni strokovni standardi prevedeni v različne jezike, se v praksi le s težavo uveljavljajo (prim.: Novak, 2010). To pa pomeni, da se OAIS arhiv že v segmentu zajemanja in oblikovanja SIP in DIP paketov srečuje z velikim neposrednimi problemi, ki v veliki meri izhajajo iz neupoštevanja strokovnih standardov. Razlogov za to je veliko, v prvi vrsti pa gre za nizko stopnjo zavedanja pomembnosti zagotavljanja standardiziranih produktov npr. opisov arhivskega gradiva. Na OAIS arhiv pa moramo pogledati še s strani uporabnika. Ta nam pokaže, da se srečujejo slovenski arhivski strokovni delavci v praksi z veliko večjimi problemi. Znano je namreč, da veljavna zakonodaja med drugim ureja tudi uporabo arhivskega gradiva in s tem v zvezi regulira tudi dostopnost do arhiviranih vsebin. V preteklosti je bila skozi določila zakonodaje jasno prepoznana»ciljna skupnost«uporabnikov v arhivskih ustanovah. To so sestavljali predvsem raziskovalci arhivskega gradiva in so informativna pomagala služila predvsem strokovnim delavcem. Spremembe na tem področju uvede že ZVDAGA, ki v definiciji arhivskega gradiva razširi ciljno skupnost na pravne in fizične osebe, ki imajo izražen pravni interes (2. člen ZVDAGA-A, 2014). V zvezi s tem so se morale nekoliko preoblikovati tudi zakonitosti oblikovanja informativnih pomagal, če ne praktično pa vsaj teoretično. Z Direktivo EU (Direktiva 2013/37/EU) pa se ciljna skupnost OAIS arhiva razširi še na vse, ki izkažejo interes za ponovno uporabo dokumentov oz. informacij javnega sektorja. V ta namen bi bilo potrebno zagotoviti za vsaj minimalno uskladitev nacionalnih pravil in praks glede ponovne uporabe javnega kulturnega gradiva v knjižnicah, muzejih in arhivih (17. točka Direktive 2013/37/EU). Te zahteve pa ni mogoče omejiti zgolj na prakso ponovne uporabe v ožjem smislu, ampak na vse aktivnosti, ki omogočajo ponovno uporabo dokumentov informacij javnega sektorja. 12 V dokumentu so predvidena naslednja področja: standardi za vmesnike med OAIS arhivi, standardi za metodologijo prevzemanja, standardi za posredovanje digitalnih virov iz OAIS arhivov, standardi za posredovanje digitalnih metapodatkov o digitalnih ali fizičnih virih v arhiv, sintaktični standardi za identifikacijo digitalnih virov znotraj arhivov, standardi za protokole poizvedovanja o digitalnih in fizičnih podatkovnih virih, standardi za upravljanje z mediji, standardi za specifične fizične medije, standardi za migracije podatkov med mediji in formati, standardi priporočene arhivske prakse ter standardi za certificiranje arhivov. 13 Omenimo naj le težave integracije podatkovnih struktur skoraj 245 milijonov opisov, ki so dosegljivi preko Arhivskega portala Evrope ( in predstavljajo problem za objavo in dostopnost preko Europeane ( V obeh primerih gre za tipična»oais arhiva«.

6 136 Ljubljana, 22. september 2015 Na podlagi predstavljenega primera urejanja področja upravljanja arhivskega gradiva v skladu s standardom SIST ISO lahko povzamemo ugotovitev, da njegova implementacija ni omejena zgolj na tehnološko tehnične, organizacijske in varnostne vidike vzpostavitve in delovanja OAIS arhiva, ampak se dejansko razteza na mnoga strokovna področja, ki so že standardno urejena na različne načine. Ob tem ugotavljamo, da tudi znotraj področij niso ustrezno standardizirane strokovne aktivnosti prav tako tudi ne produkti njihovega dela. To pa otežuje vzpostavljanje OAIS arhivov in uresničevanje poslanstva tovrstnih entitet. Prav zaradi tega bo strokovna javnost morala reagirati, če ne prej, pa na zahteve Evropske unije. Ta je sprejela uredbo, ki zahteva ponovno uporabo dokumentov informacij javnega sektorja tudi v zasebnem sektorju. Tovrstna ponovna uporaba informacij pa ni več inicirana zgolj z raziskovalnimi, kulturnimi ali estetskimi nagibi in zahtevami, ampak so v ozadju jasno opredeljeni ekonomski interesi. To pa postavlja strokovne aktivnosti na popolnoma drugačne osnove, s katerimi se bo morala stroka v prihodnosti neposredno soočiti tudi v kontekstu standarda SIST ISO ZAKLJUČEK Standard SIST ISO znan kot Referenčni model odprtega arhivskega informacijskega sistema (OAIS) je v slovenskih strokovnih javnostih poznan in ga teoretično spremljajo že od začetka. Obstaja pa tudi nekaj njegovih uspešnih implementacij na različnih nivojih. Njegov osnovni problem se kaže v dejstvu, da se najširše strokovne javnosti, ki ga pri svojem delu potrebujejo, velikokrat omejujejo zgolj na tehnične, organizacijske, postopkovne, varnostne in podobne vidike, manj pa na vsebinske. Izjeme so le v primerih, ko gre za relativno enostavne podatkovne strukture. Da bi bilo mogoče uveljaviti zahteve referenčnega modela oz. standarda v praksi, bo potrebno vložiti še veliko strokovnega napora, ne samo z vidika popisovanja in vzpostavljanja kontekstnih vsebin, ampak tudi s stališča zahtev uporabnikov oz.»ciljne skupnosti«. Ta se s formalnega vidika spreminja v času in prostoru, kar zahteva še bolj konsistentna strokovna izhodišča in njihove praktične uresničitve, kot so uveljavljena v strokovnih javnostih. Prav zato bo dobrodošel tudi njegov slovenski prevod, ki bo omogočil oz. olajšal doseganje nekaterih zgoraj zastavljenih ciljev. 6 VIRI IN LITERATURA Arhiv Republike Slovenije: Javne evidence. Pridobljeno s spletne strani: ( Arhivski portal Evrope. Pridobljeno s spletne strani: ( Blue Book. (2002). Reference Model for an Open Archival Information System (OAIS). Pridobljeno s spletne strani: Deklaracija. (2011). Universal Declaration on Archives. Adopted at the General Assembly of the International Council on Archives Oslo, September Endorsed by 36th Session of the General Conference of UNESCO Paris, November Pridobljeno s spletne strani: Direktiva 2013/37/EU. Direktiva 2013/37/EU Evropskega parlamenta in svet z dne 26. junija 2013 o spremembi Direktive 2003/98/ES o ponovni uporabi informacij javnega

7 Ljubljana, 22. september sektorja. Pridobljeno s spletne strani do?uri=oj:l:2013:175:0001: 0008:SL:PDF. E-arh.si. Slovenski elektronski arhiv. Pridobljeno s spletne strani: E-račun - proračunski uporabniki. Pridobljeno s spletne strani: ETZ. Enotne tehnološke zahteve. Ver.: 2.1, potrjene Pridobljeno s spletne strani: Europeana. Pridobljeno s spletne strani: ( Informacije javnega značaja. Ponovna uporaba. Splošno o ponovni uporabi. Pridobljeno s spletne strani: ISAAR(CPF)2. International Standard Archival Authority Record For Corporate Bodies, Persons and Families- Second edition. (2000). Pridobljeno s spletne strani: ISADg2. General International Standard Archival Description - Second edition. (2000). Pridobljeno s spletne strani: ISDF. International Standard for Describing Functions (2007). Pridobljeno s spletne strani: ISDIAH. International Standard for Describing Institutions with Archival Holdings. (2008). Pridobljeno s spletne strani: Kamra. Digitalizirana kulturna dediščina Slovenije. Pridobljeno s spletne strani: Kavčič-Čolić, A. (2004a). Metapodatki za trajno ohranjanje elektronskih virov. Knjižnica, 48, 4, str Ljubljana : Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Pridobljeno s spletne strani: URN:NBN:SI:DOC-1CZP9E8Z. Kavčič-Čolić, A. (2004b).Teoretični model digitalnih arhivov. Knjižnica 48, 4, str Ljubljana : Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Pridobljeno s spletne strani: URN:NBN:SI:DOC-M2WYE044.

8 138 Ljubljana, 22. september 2015 Kavčič-Čolić, A. (2007b). Evalvacija zaupanja vrednih digitalnih arhivov pri projektu reuse!. Knjižnica 51, 1, str Ljubljana : Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Pridobljeno s spletne strani: URN:NBN:SI:DOC-AZX7SXRJ. Kavčič-Čolić, A. (2010). Trajno ohranjanje digitalnih virov: koncepti in metode. Knjižnica, 54, 1-2, str Ljubljana : Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Pridobljeno s spletne strani: URN:NBN:SI:DOC-KF6MNXS3. Kavčič-Čolić, A. (2011). Pregled stanja trajnega ohranjanja digitalnih virov v Sloveniji. Knjižnica, 55, 1, str Pridobljeno s spletne strani: URN:NBN:SI:DOC-8LASDAWV. Kavčič-Čolić, A. (2012). Strategija trajnega ohranjanja digitalnih virov v Narodni in univerzitetni knjižnici Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, Pridobljeno s spletne strani: Kavčić-Čolić, A. (2007a). Arhiviranje slovenike na internetu: metodološki pristup. Doktorska disertacija. Zagreb : Sveučilište u Zagrebu, Filozofski fakultet. Pridobljeno s spletne strani: URN:NBN:SI:DOC-W8KYSY1I. Kodeks etike. (1966). Arhivski kodeks je bil sprejet na XIII. mednarodnem arhivskem kongresu, Peking, september Pridobljeno s spletne strani: Krstulovič, Z., Hajtnik, T. Doma, M. (2013). Smernice za zajem, dolgotrajno ohranjanje in dostop do kulturne dediščine v digitalni obliki. Številka: /2013- MIZKS/17 Različica 1.0. Pridobljeno s spletne strani: urne_dediscine_v_digitalni_obliki.pdf. Magenta Book. (2012). Reference Model for an Open Archival Information System (OAIS), Recommended Practice, Issue 2. Pridobljeno s spletne strani: Novak, M. (2002). Dokument kot izziv sodobnega poslovanja. Sistemi za upravljanje z dokumenti, str /III. Ljubljana : Media doc. Novak, M. (2010). OAIS model kot paradigma spletnega dostopa do arhivskih podatkovnih zbirk. Atlanti, vol. 20, str Trieste/Trst : Mednarodni institut arhivskih znanosti. Pridobljeno s spletne strani: Novak, M. (2015). Dolgoročna hramba, valorizacija in uporaba računov, eračunov ter drugih hibridnih oblik dokumentacije. Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja, str Maribor : Pokrajinski arhiv. Pridobljeno s spletne strani: Pink Book. (2009). Reference Model for an Open Archival Information System (OAIS), Draft Recommended Standard, Issue 1.1. Pridobljeno s spletne

9 Ljubljana, 22. september strani: Lists/CCSDS%206500P11/Attachments/650x0p11.pdf. Strategija razvoja digitalne knjižnice Slovenije : dlib.si / [dokument so pripravili Melita Ambrožič... [et al.] ; pri pripravi gradiva so sodelovali Janez Groznik... et al.]. - Ljubljana : NUK - Narodna in univerzitetna knjižnica. ). Pridobljeno s spletne strani: Stürzlinger, M. (2009). Archiving electronic records according to the OAIS model : an organizational challenge, Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja, str Maribor : Pokrajinski arhiv. Pridobljeno s spletne strani _Stuerzlinger_2009.pdf. Škofljanec, J. (2009). Prevzem in uporaba arhivskega gradiva v elektronski obliki v skladu s standardom OAIS. Arhivi, 32, str Ljubljana : Arhivsko društvo Slovenije. UVDAG. (2006). Uredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva. Pridobljeno s spletne strani: ZVDAGA-A. (2014). Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 51/14). Pridobljeno s spletne strani: Zakonodaja_in_dokumentacija zvdaga_2014/zvdaga_2014_-_cistopis.pdf. Summary Reference Model for an Open Archival Information System OAIS or SIST ISO Standard SIST ISO 14721, also known as Reference Model for an Open Archival Information System (OAIS), has been followed and monitored by Slovenian professional public from its beginnings. Some practical implementations of this standard are already successful. The basic problem related to the implementation of reference model is reflected in the fact that the wider professional public is often restricted to the technical, organizational, procedural, security and similar aspects, and less on aspects of content, context and future designated community. Exceptions can be seen in the cases where there are relatively simple data structures. In order to implement the requirements of the reference model in future practice it will be necessary to put a lot of professional effort. This will not be limited in the descriptions of the important archival and other material or building of contextual contents, but especially in the users requirements of future designated community. This can differ from the formal aspect and can vary in time and space. All that requires more consistent professional principles and their practical realization, as it is established in the Slovenian professional public. Therefore the Slovenian translation of the standard could help to achieve some of these goals.

10 140 Ljubljana, 22. september 2015