Prometna ekonomika Uvod. Mag. Marina Zanne

Transcription

1 Prometna ekonomika Uvod Mag. Marina Zanne

2 Uvod Splošni pregled ekonomske teorije Osnovni pojmi Pregled razvoja ekonomske misli Tržni mehanizem Osnovni pojmi Povpraševanje Ponudba Elastičnost povpraševanja Tržno ravnotežje Produkcijska funkcija Optimalna kombinacija produkcijskih faktorjev Zakon padajočega donosa Prilagajanje ponudbe povpraševanju v času Obdobja Popolni konkurent Tržno ravnotežje, Stroški, Prihodki, Dolgoročno ravnotežje Nepopolni konkurent Prihodki, Tržno ravnotežje

3 Splošni pregled ekonomske teorije Osnovni pojmi Pregled razvoja ekonomske misli

4 PRODUKCIJSKE SILE (FAKTORJI) PRODUKCIJSKA SREDSTVA Opredelitev osnovnih pojmov DELO zavestna človekova dejavnost, s katero človek ustvarja dobrine Fizično, umsko, kombinacija Plačilo glede na zahtevnost, intenzivnost Počitek, dopust DELOVNA SILA delovne sposobnosti človeka za opravljanje dela Moč, znanje, spretnosti, veščine PREDMETI DELA stvari, na katere človek s svojim delom učinkuje in jih spreminja v produkte Surovine, materiali V prometni dejavnosti le-ti praviloma niso v lasti podjetja DELOVNA SREDSTVA stvari, ki človeku omogočajo delo in učinkovanje na predmete dela Stroji, orodje, oprema Se obrabijo in praviloma ne uničijo tekom enega poslovnega procesa

5 Opredelitev osnovnih pojmov PRODUKCIJSKA SREDSTVA predmeti dela in delovna sredstva PRODUKCIJSKE SILE/FAKTORJI - vsi dejavniki, ki so potrebni za proizvodnjo Produkcijska sredstva + delo/delovna sila PRODUKCIJSKI ODNOSI odnosi med ljudmi v procesu proizvodnje Organizacija dela, način upravljanja, lastništvo produkcijskih sredstev PRODUKCIJSKI NAČIN celotnost produkcijskih odnosov in produkcijskih sil (npr. kapitalistični produkcijski način) Produkcijski odnosi + produkcijske sile

6 Opredelitev osnovnih pojmov BLAGO dobrina, ki je namenjena menjavi Produkt, storitev UPORABNA VREDNOST BLAGA korist od dobrine; sposobnost, da zadovolji človekove potrebe MENJALNA VREDNOST BLAGA količinsko razmerje, v katerem se eno blago menja z drugim Pogajanja; menjalna vrednost (odnos) ni nujno fiksna CENA menjalna vrednost izražena v denarju DENAR splošni menjalni posrednik; splošni merilec vrednosti VREDNOST BLAGA vsebina menjalne cene; na dolgi rok določa količinsko razmerje v menjavi Mejna koristnost dobrine Vloženo delo

7 Opredelitev osnovnih pojmov NATURALNA PRODUKCIJA produkcija, ki ni namenjena menjavi; produkcija uporabnih vrednosti za neposredno potrošnjo bodisi samega producenta ali drugih članov njegove družbene skupnosti Produkcija v osebne namene, za podariti ali pa produkcija po družbenem planu BLAGOVNA PRODUKCIJA produkcija za trg (menjavo); dobrine so namenjene menjavi na trgu in gredo v potrošnjo šele preko menjave

8 Pregled razvoja ekonomske misli NATURALNA PRODUKCIJA; od praskupnosti do uveljavitve kapitalizma, z vmesnimi fazami blagovne menjave (sužnje lastništvo, fevdalizem) KAPITALIZEM; lastna produkcijska sredstva in tuja delovna sila, ki pa je svobodna LIBERALNI KAPITALIZEM ( ); majhna podjetja, skoraj popolna konkurenca MONOPOLNI KAPITALIZEM ( ); prevladujoč je vpliv velikih podjetij, nepopolna konkurenca DRŽAVNI KAPITALIZEM ( ); vključevanje države v delovanje gospodarstva

9 KLASIČNA POLITIČNA EKONOMIJA Pregled razvoja ekonomske misli Centralno vprašanje: Kaj je vir bogastva narodov? Začetki ekonomske teorije: Aristotel; ekonomska misel kot del filozofije Srednjeveški sholastiki; ekonomska misel kot del filozofije Fiziokrati; vir bogastva je zemlja, pustite stvari, da gredo s svojim tekom Merkantilisti (od 5. do 8. stoletja); vir bogastva je trgovina O ekonomiji začnemo govoriti konec 8. stoletja - točneje leta 776, s knjigo Adama Smitha Bogastvo narodov. Začetnik politične ekonomije je D. Ricardo z delom Načela politične ekonomije (8).

10 Pregled razvoja ekonomske misli cca KLASIČNA POLITIČNA EKONOMIJA A. Smith, D. Ricardo Kako naj bo organizirano delo, da bo privedlo do bogastva narodov? Cca SOCIALISTIČNA POL. EKONOMIJA K. Marx, F. Engels, V. Lenin Kritika kapitalizma, privatna lastnina ni primerna, delo je osnova vrednosti blaga Cca NEOKLASIKA A. Marshall (mikro), J. M. Keynes (makro), P. Samuelson (neoklasična sinteza) Mejna koristnost je osnova vrednosti blaga, Cca KRITIKA NEOKLASIKE / MEŠČANSKA EKONOMIJA Neoliberalizem; svobodno tržno delovanje brez vmešavanja države Neoinstitucionalizem; interdisciplinarni pristop Cca SODOBNA ALTERNATIVNA POLITIČNA EKONOMIJA / ALTERNATIVNA EKONOMIJA Iskanje alternative kapitalizmu (okolje, človek )

11 Tržni mehanizem Osnovni pojmi Povpraševanje Ponudba Elastičnost povpraševanja Tržno ravnotežje

12 Tržni mehanizem TRG stičišče med prodajalcem (ponudba) in kupcem (povpraševanje), v katerem se določa cena in količina KONKURENCA medsebojno tekmovanje med kupci in medsebojno tekmovanje med prodajalci Glavni dejavniki konkurence so: Število kupcev in prodajalcev Stopnja diferenciranja blaga Stopnja mobilnosti produkcijskih faktorjev Delo (delovna sila), predmeti dela in delovna sredstva Dodatni elementi: Racionalnost obnašanja subjektov obveščenost

13 Tržni mehanizem POPOLNI TRG - trg, kjer vlada popolna konkurenca Veliko prodajalcev in kupcev, homogenost blaga, popolna mobilnost produkcijskih faktorjev, popolna obveščenost MONOPOL veliko kupcev, en sam prodajalec OLIGOPOL veliko kupcev, malo (nekaj) prodajalec Popolni trg je boljši z vidika kupca, monopol pa z vidika prodajalca. Na popolnem trgu je več produktov in ti so cenejši kot pri nepopolnem konkurentu. Prodajalci in kupci med seboj konkurirajo s ceno in kvaliteto. Z vidika proizvajalca je boljša nepopolna konkurenca (monopol), ker lahko dosega ekstra dobiček in preprečuje vstop v panogo drugim konkurentom.

14 Povpraševanje Povpraševanje so sile, ki delujejo na trgu s strani kupcev. Dejavniki povpraševanja so: Cena Dohodek Cena substituta Cena komplementa Potrebe (občutki pomanjkanja) Substitut Komplement Žensko krilo Hlače Nailonke Svinčnik Pero Radirka Avtomobil Skuter Gorivo Stenska slika Gobelin Okvir

15 Povpraševanje Zakon povpraševanja: Ob predpostavki, da so vsi dejavniki povpraševanja nespremenjeni, obseg povpraševanja niha obratno sorazmerno s ceno. Krivulja D ima padajočo obliko zaradi zakona padajočega povpraševanja, ki pomeni, da se, ob nespremenjenih drugih dejavnikih, obseg povpraševanja spreminja obratno sorazmerno s ceno. Razlog za premik D v D je lahko sprememba katerega koli dejavnika povpraševanja, razen cene opazovanega proizvoda. Npr: povečanje dohodka, povečanje potreb, povečanje cene substitutov, znižanje cene komplementov.

16 Povpraševanje Mejna koristnost: Povečanje zadovoljstva ob uporabi dodatne enote dobrine. Subjektivno dojemanje, ne da se objektivno izmeriti Z dobrinami zadovoljujemo potrebe Zakon povpraševanja s pomočjo mejne koristnosti: Pri povečevanju količine blaga, se praviloma zmanjšuje koristnost zadnje dodatne enote. To pomeni, da mejna koristnost pada in je kupec pripravljen kupiti blago le, če se cena zniža.

17 Elastičnost povpraševanja CENOVNA ELASTIČNOST odstotna sprememba obsega povpraševanja, če se cena spremeni za % q prvotna povpraševana količina q - spremenjena povpraševana količina p prvotna cena p spremenjena cena η elastičnost ELASTIČNOST V TOČKI T (p, q ) η q q q p p p ELASTIČNOST NA INTERVALU η q q q q p p p p ELASTIČNO povpraševanje: NEELASTIČNO povpraševanje:

18 Elastičnost povpraševanja Če je povpraševanje elastično, znižanje cene vpliva na povečanje celotnega prihodka. P celotni prihodek P p q P p q Kaj se prodajalcu splača ob neelastičnem povpraševanju? Dvig cene dvig celotnih prihodkov Nižjanje cene upad celotnih prihodkov POPOLNOMA NEELASTIČNO povpraševanje η 0 q q POPOLNOMA ELASTIČNO povpraševanje η p p

19 Elastičnost povpraševanja Na določenem intervalu je ugotovljen koeficient povpraševanja -0,4. O kakšnem povpraševanju govorimo? Kako se bo spremenil njegov celotni prihodek, če bi na tem intervalu zvišal prodajno ceno? Če ceno poveča za %, povpraševana količina pade za samo 0,4%. Po teoriji se skupni prihodki v takem primeru povečajo. 3p p q q q q p p p p q q q q p p p p q q q q P,53 q 3,4,6 p P q p P q 3,4,6 q,6q 3,4q q q 0,4 q q 3 0,4 q q q q 3,T T η p p T,T η 0,4 T η nje neelalstično povpraševa

20 Elastičnost povpraševanja Pri ceni 00 uspe proizvajalec prodati produktov, pri ceni 95 pa bi se njegova prodaja povečala na letno. Izračunajte koeficient elastičnosti povpraševanja v izhodiščni točki in na intervalu. Ali je z vidika njegovega celotnega prihodka smotrno znižati ceno? p q p q ?; ηt,t? η T kosov kosov P P p p q q q ,588 η T q q p p p T η 0,588 neelalstično povpraševanje; na% spremembe cene imamo 0,6% spremembe količine η T,T q q q q p p p p q q q q p p p p ,565 η T,T 0,565 neelalstično povpraševanje NEELASTIČNO POVPRAŠEVANJE NE SPLAČA SE SPUSTITI CENO!

21 Ponudba Ponudba so vse sile, ki delujejo na trgu s strani prodajalca. Dejavniki ponudbe: Cena Stroški proizvodnje Cena alternativne proizvodnje Zaloge Pomanjkanje denarja Čas POVEČANJE PONUDBE Znižanje proizvodnih stroškov Znižanje cen alternativne proizvodnje Pomanjkanje denarja Povečanje zalog ZMANJŠANJE PONUDBE Povečanje proizvodnih stroškov Povečanje cen alternativne proizvodnje Zmanjšanje zalog Obseg ponudbe, ob nespremenjenih drugih dejavnikih, varira premo sorazmerno s ceno blaga Če je cena visoka, je za proizvajalce atraktivna, zato je ponudba večja.

22 Ponudba Krivulja ponudbe S ima naraščajočo obliko. Ponudniki proizvedejo in ponudijo več, če je na trgu višja cena, saj le tako lahko krijejo naraščajoče stroške proizvodnje (aktivacija manj produktivnih proizvodnih faktorjev, ki se jih pri nižjih cenah ne splača aktivirati). Stroški proizvodnje do določene količine upadajo, ampak ob meji proizvodnih kapacitet, se stroški proizvodnje začnejo povečevat. Premik S v S (zmanjšanje ponudbe) se zgodi npr. zaradi povečanih stroškov proizvodnje ali zmanjšanja zalog.

23 Tržno ravnotežje TRŽNO RAVNOTEŽJE stanje na trgu, ko sta pri neki tržni ceni obsega ponudbe in povpraševanja enaki RAVNOTEŽNA KOLIČINA količina blaga, pri tržnem ravnovesju RAVNOTEŽNA CENA cena pri tržnem ravnotežju PRESEŽENA PONUDBA razlika med relativno velikim obsegom ponudbe in majhnim obsegom povpraševanja pri neki tržni ceni Presežek obsega ponudbe nad obsegom povpraševanja pri neki tržni ceni PRESEŽENO POVPRAŠEVANJE presežek povpraševanja nad obsegom ponudbe pri neki tržni ceni

24 Tržno ravnotežje Pri ceni p je povpraševanje majhno (q D ) in imamo presežek ponudbe (S ) blago ostaja (q S >q D ) Ko se cena zniža na p je obseg povpraševanja še vedno manjši od ponudbe presežek ponudbe (S ; q S >q D ) Če cena pade na p 3, se pojavi presežek povpraševanja (D 3 ; q D3 >q S3 ) konkurenca med kupci blaga primanjkuje, kupci so pripravljeni plačati več za isto blago cena raste p R ravnotežna cena obseg ponudbe in povpraševanja sta enaka, to je ravnotežna količina

25 Tržno ravnotežje Domača naloga Na trgu se oblikuje cena, ki je nižja od ravnotežne. Opišite procese, ki jih sproži tak položaj in jih ponazorite grafično. Pri ceni p se pojavlja velik presežek povpraševanja (D ; q D >q S ) velika konkurenca med kupci, primanjkljaj blaga rast cene Pri ceni p še vedno obstaja presežek povpraševanja (D ; q D >q S ) konkurenca med kupci, primanjkljaj blaga rast cene Pri ceni p 3 se pojavi presežek ponudbe (S 3 ; g S3 >q D3 ), saj je atraktivna cena privabila proizvajalce, vendar je cena za kupce previsoka konkurenca med prodajalci, blago ostaja Cena pade na raven p R, kjer sta obseg ponudbe in povpraševanje enaka, to je pri ravnotežni količini

26 Tržno ravnotežje Zakon ponudbe in povpraševanja pomeni, da na trgu obstajajo sile, ki previsoko ceno znižajo oz. prenizko ceno zvišajo. Tako cene v času nihajo dokler se ne ustalijo na ravnotežni ceni. Zakon usklajuje želje kupcev in možnosti prodajalcev z nihanjem cen ( mehanizem cene ). Če blaga primanjkuje, se oblikuje visoka cena, ki racionalizira potrošnjo in spodbudi proizvodnjo. Velja pa tudi obratno.

27 Tržno ravnotežje Na trgu srajc se spremeni povpraševanje zaradi močne reklame, ponudba pa ostane konstantna. a) Opišite vpliv te spremembe na tržno ravnotežje. b) Ponazorite grafično. a) Zaradi naraščanja povpraševanja se premakne krivulja povpraševanja proti desno. Povečano povpraševanje povzroči konkurenco med kupci zaradi česar naraste cena. Ravnotežna cena se torej poveča.

28 Tržno ravnotežje Domača naloga Prodajalcem se ob koncu sezone nakopičijo zaloge blaga. a) Pojasnite vpliv te spremembe na tržno ravnotežje. b) Ponazorite grafično.

29 Tržno ravnotežje Na trgu konzerv govejega mesa obstaja ravnotežje. Zaradi sprememb davčne politike se povečajo cene ribjih konzerv. Obenem pa se znižajo cene delovne sile v tovarnah mesnih konzerv. a) Pojasnite, kako vplivata ta dejavnika na ravnotežje cen na trgu konzerv govejega mesa. b) Ponazorite grafično. a) Povečanje cene substituta povečanje povpraševanja po prvem izdelku Znižanje proizvodnih stroškov povečanje ponudbe Ne vemo, kaj se zgodi z ravnotežno ceno, ravnotežna količina pa se poveča.

30 Tržno ravnotežje Domača naloga Prodajalci avtomobilov se soočajo s povečanjem cen železa. Ugotavljajo tudi, da so se dohodki potrošnikov v zadnjem času povečali. a) Kako vplivata ti dve spremembi na tržno ravnotežje? b) Ponazorite grafično.

31 Tržno ravnotežje V proizvodnji sintetičnih vlaken se zaradi inovacij poveča produktivnost dela. Intenzivno delovanje ekološkega gibanja pa poveča interes kupcev za naravne tkanine. a) Pojasnite spremembe, ki jih to povzroči na trgu oblačil iz sintetike. b) Ponazorite grafično. a) Večja produktivnost dela povečanje ponudbe Intenzivno delovanje eko gibanja zmanjšanje povpraševanja Ravnotežna cena zagotovo pade, ne vemo pa kaj je s količino.

32 Tržno ravnotežje Domača naloga Proizvajalci električnih peči zaidejo v finančne težave pri odplačevanju kratkoročnih kreditov. Obenem se podraži električni tok. a) Pojasnite spremembe, ki nastanejo na trgu električnih peči. b) Ponazorite grafično.

33 Produkcijska funkcija Produkcijska funkcija Optimalna kombinacija produkcijskih faktorjev Zakon padajočega donosa

34 Produkcijska funkcija Produkcijska funkcija prikazuje odvisnost med količino produkta in količino produkcijskih faktorjev. Q f Q; količina produkta x, x,,x n ; produkcijski faktorji Q f x Q; količina produkta D; delo K; kapital,x,..., xn D, K

35 Optimalna kombinacija prod. faktorjev Izokvanta je krivulja enakega obsega produkta. Vse točke na krivulji predstavljajo enako količino proizvodnje ob različnih kombinacijah produkcijskih faktorjev O stroških ne vemo nič P, P ; točki enakega obsega produkcije Izokaste so premice enakih stroškov. - Padajoče krivulje - Omejenost denarnih sredstev povečanje nakupa enega prod. faktorja, zmanjša možnosti nakupa drugega TC p d D p k K

36 Optimalna kombinacija prod. faktorjev Kdaj doseže producent optimalno kombinacijo produkcijskih faktorjev za dani obseg produkcije? Kako se kaže to ravnotežje grafično? Optimalna kombinacija produkcijskih faktorjev zagotavlja produkcijo določene količine produktov ob najnižjih stroških

37 Zakon padajočega donosa Povprečni produkt Q količina produkta X variabilni faktor PP AP Mejni produkt je povečanje celotne proizvodnje (količine produkta), ki nastane zaradi uporabe dodatne enote produkcijskega faktorja MP n Q X n n X Q PP ,3,8 MP Q X n n Q X Q' X

38 Zakon padajočega donosa Če imamo en konstanten in en variabilen produkcijski faktor, čigar uporabo povečujemo, se celotni produkt povečuje, vendar ne več v sorazmerju z uporabo produkcijskega faktorja. To se zgodi po točki, v kateri mejni produkt doseže svoj maksimum Po tej točki začne mejni produkt upadati

39 Prilagajanje ponudbe povpraševanju v času Obdobja Popolni konkurent Tržno ravnotežje, Stroški, Prihodki, Dolgoročno ravnotežje Nepopolni konkurent Prihodki, Tržno ravnotežje

40 Obdobja ponudbe Zelo kratko obdobje Ponudnik ne more dokončati proizvodnje Ponudi lahko le tisto, kar ima na zalogi Kratko obdobje Ponudnik lahko zaključi proizvodnjo Obseg ponudbe lahko poveča ali zmanjša Ne more spremeniti proizvodnih zmogljivosti Dolgo obdobje Ponudnik lahko spremeni vse produkcijske faktorje Investicije v nova delovna sredstva Preusmeritev v drugo dejavnost Fiksnih produkcijskih faktorjev na dolg rok ni

41 Obdobja ponudbe Zelo kratek rok v: Krojaški obrti Proizvodnji kruha Produkciji koruze

42 Popolni konkurent Popolni konkurent je relativno majhen ponudnik, ki se sooča s tekmovanjem mnogih drugih prodajalcev, ki ponujajo enako blago kot on. Prodajalci solate ponujajo na določen dan 6 ton tega pridelka. Tržno povpraševanje predstavlja funkcija: Q D p a) Opredelite funkcijo tržne ponudbe b) Izračunajte ravnotežno ceno in količino c) Ponazorite tržni položaj grafično a) Q S =6 ton b) Q D Q S p p 460 6

43 Popolni konkurent Oblikovanje ponudbe nepokvarljivega blaga v zelo kratkem roku Ponudba ni popolnoma toga (neelastična) Blago lahko spravi in ga ponovno ponudi, ko bo cena ugodnejša Q S je omejena s skladiščnimi kapacitetami Q S omejujejo tudi drugi dejavniki (npr. potreba po denarju) Pri pokvarljivem blagu je ponudba toga (navpična krivulja) ponudnik vse ponudi na trg, ne glede na ceno (sicer se pokvari) Na zelo kratek rok so ponudniki price taker-ji nimajo vpliva na ceno

44 Stroški v kratkem obdobju Stroški kot celota TC = FC + VC TC; total costs, celotni stroški FC; fixed costs; stalni stroški VC; variable costs; spremenljivi stroški Stroški na enoto AC povprečni stroški (average costs) AVC povprečni spremenljivi stroški AFC povprečni stalni stroški MC mejni stroški (marginal costs) MC = AC optimalni obseg proizvodnje TC FC VC AC ; AFC Q Q TCn TCn MC TC' Q Q n n FC Q ; AVC VC Q

45 Stroški v kratkem obdobju Domača naloga FC =.500, VC pa so podani v tabeli Izračunajte preostale vrste stroškov in narišite grafe stroškov kot celote in stroškov na enoto! Q VC FC TC AVC / , , 78,6 8,8 83,3 375 AFC / ,3 87,5 66,7 50 AC / , , 39,9 406, MC /

46 Prihodki popolnega konkurenta Celotni prihodki (TR; total revenues): TR = p Q p; cena na enoto Q; prodana količina Povprečni prihodek (AR; average revenues) je cena: TR AR Q Mejni prihodek (MR; marginal revenues) je cena: TR MR Q n n -TR - Q n- n- p Q Q n n - p Q - Q n- n- p Qn - Q Q - Q n n- n- p p Q Q p Popolni konkurent prodaja blago po ceni. AR = TR = Q MR = Sprememba TR in MR pri spremembi cene

47 Kratkoročno ravnotežje popolnega konkurenta Popolni konkurent na kratek rok želi čim večji dobiček. Dobiček (total profit) je razlika med celotnimi prihodki in celotnimi stroški: TPF = TR TC V kratkem obdobju je proizvajalec pripravljen delati z izgubo, če krije vsaj celotne spremenljive stroške Če TR > VC krije tudi del FC

48 Kratkoročno ravnotežje popolnega konkurenta Prag donosnosti: q in q ; tu je TPF = 0 Med tema točkama ima ponudnik dobiček Največji dobiček je v točki q M Izračunamo kot tangentno na krivuljo TC, ki je vzporedna z TR Smerni koeficient tangente predstavlja MC oz. ceno (načelo tržnega ravnotežja popolnega konkurenta)

49 Kratkoročno ravnotežje popolnega konkurenta p max. dobiček; q ravnotežna količina p ni dobička ne izgube pod p 3 se ne splača proizvajati; izguba je enaka FC med p 3 in p je cona, kjer se mu kratkoročno splača poslovati, saj krije VC in del FC

50 Kratkoročno ravnotežje popolnega konkurenta Najdonosnejši obseg produkcije; max TPF; MC = p; Q = 7 Kaj če pade cena na, 7 oz. na? Kakšen bi bil njegov poslovni rezultat? Ali bi se mu splačalo poslovati? Q FC VC TC MC AC AFC AVC p TR TPF ,0 50,0, ,5 5,0, ,3 6,7, ,8,5, , 0,0 3, ,8 8,3 4, , 7, 6, ,0 6,3 7, ,3 5,6 9, , 5,0, MC AC AFC AVC p

51 Kratkoročno ravnotežje popolnega konkurenta Domača naloga Tržna cena se dvigne iz p na p. Vrišite ravnotežni količini Koliko znašata izguba in dobiček pri obeh cenah Vrišite najnižjo ceno, pri kateri se še splača proizvajati Vrišite ceno, pri kateri nima ne izgube ne dobička Dobiček na enoto pri p Izguba na enoto pri p

52 Kratkoročno ravnotežje popolnega konkurenta MC = p ne prinaša vedno dobička Največji dobiček kot celota; p > AC Najmanjša izguba kot celota; p < AC

53 Dolgoročno ravnotežje popolnega konkurenta Dolgo obdobje Ponudnik lahko spremeni vse produkcijske faktorje Investicije v nova delovna sredstva Preusmeritev v drugo dejavnost Fiksnih produkcijskih faktorjev na dolg rok ni; vse se lahko spremeni

54 Krivuljo dolgoročnih povprečnih stroškov dobimo, če združimo več kratkoročnih AC krivulj Na dolgi rok podjetje lahko izbira kapacitete, s tem se AC zmanjšujejo in povečujejo trg optimizira tudi število ponudnikov U oblika nastane kot posledica značilnosti različnih obsegov in način proizvodnje. Majhna proizvodnja veliki stroški na enoto Masovna proizvodnja nižanje stroškov na enoto; interne koristi Nadaljnjo povečanje proizvodnje interne škode (težko obvladljivi procesi), višanje stroškov na enoto

55 Dolgoročno ravnotežje popolnega konkurenta V dolgem obdobju je cilj popolnega konkurenta dobiček. Povečanje tržnega deleža, nastop na novih tržiščih Dolgoročno ne more poslovati z izgubo; izgubo mora kriti iz premoženja bankrot, prestop v drugo dejavnost Dolgoročna ravnotežna cena popolnega konkurenta je enaka minimumu povprečnih stroškov Ta cena zajema tudi že normalni dobiček Normalna cena popolnega konkurenta Ekstra dobiček; presežek dobička nad normalnim dobičkom Popolni konkurent; AR = p; konstanta (vodoravna črta) Dolgo obdobje; ni fiksnih stroškov, vse se spreminja Cena je v dolgoročnem ravnotežju; p = min(ac); p = MC Kupci imajo dolgoročno najnižjo ceno Ponudnik zadovoljuje pogoj doseganja maksimalnega dobička

56 Tržno ravnotežje nepopolnega konkurenta Nepopolni trg: Oligopol, monopol Nepopolni konkurent lahko vpliva na ceno Zmanjša ponujeno količino poveča ceno in obratno

57 Tržno ravnotežje nepopolnega konkurenta Cilj poslovanja nepopolnega konkurenta je maksimalni dobiček Pri izbiranju najdonosnejšega obsega mora upoštevati načelo MC = MR (Cournotova točka) Razlike v krivuljah stroškov in prihodkov popolnega in nepopolnega konkurenta: TR pri popolnem konkurentu je naraščajoča premica, pri nepopolnem pa degresivno naraščajoča krivulja Cena je pri popolnem konkurentu konstantna (vodoravna premica; p = AR = MR), pri nepopolnem konkurentu je padajoča premica (krivulji AR in MR prav tako) Krivulji stroškov sta pri popolnem in nepopolnem konkurentu zelo podobni

58 Tržno ravnotežje nepopolnega konkurenta Kako vemo, da gre za nepopolnega konkurenta?

59 Literatura Ostan I. (00), Ekonomija- Uvod v ekonomiko prometa Ostan I. (008), Naloge z rešitvami iz MIKROEKONOMIJE