METODE PROUČEVANJA ZDRAVJA PREBIVALSTVA

Transcription

1 METODE PROUČEVANJA ZDRAVJA PREBIVALSTVA Metode dela v socialni medicini (javnem zdravju): Metode za proučevanje zdravja prebivalstva Demografske metode Ekonometrične ne metode Metode merjenja globalnega zdravja prebivalstva Metode socialnomedicinskega ukrepanja Promocija zdravja Zdravstvena vzgoja Cepljenja Presejanja Ostale metode v socialni medicini Komunikološke ke metode Sociološke metode Koraki z dokazi podprtega javnega zdravja Z DOKAZI PODPRTO JAVNO ZDRAVJE Z dokazi podprto javno zdravje in proučevanje zdravja prebivalstva Z dokazi podprto javno zdravje in metode proučevanja zdravja prebivalstva

2 EPIDEMIOLOŠKE METODE. Uvod Opredelitev izraza EPIDEMIOLOGIJA : E P I D E M I O L O G I J A EPI med DEMOS ljudstvo LOGOS veda Veda, ki preučuje uje pojave (povezane( z zdravjem) ) med ljudstvom. Opredelitev epidemiologije kot vede: Problemi pri opredeljevanju: Opredelitev epidemiologije kot vede ni enostavna, saj ni niti jedro nekega medicinskega področja kot je to na primer anatomija, niti ni usmerjena v nek določen organski sistem, kot na primer kardiologija. Neprestano se spreminja in se prilagaja vedno večjemu obsegu zdravstvenih problemov. Veliko orodij,, ki jih uporablja, je prilagojenih iz drugih disciplin kot so na primer matematika, statistika in ekonomija. Uporabljamo jo lahko pri širokem obsegu problemov,, od širjenja nalezljivih bolezni v prebivalstvu, preko kliničnega nega preučevanja evanja problemov, pa vse do načrtovanja novih strategij za zdravstveno varstvo prebivalstva. Zato obstaja več opredelitev epidemiologije. Lahko bi celo rekli, da obstaja toliko opredelitev epidemiologije e kot je epidemiologov, kajti vsak od njih bi znal opisati na svoj način, kaj dela. Še e dve opredelitvi: Delitev epidemiologije na veje: Jekel JF, Elmore JG, Katz DL. Epidemiology, biostatistics and preventive medicine. WB Saunders Company 6: 7. Epidemiologija je temeljna znanost preventivne medicine/javnega zdravja. Last JM. A dictionary of epidemiology. Oxford University Press, New York 88: 4. Epidemiologija je veda, ki preučuje uje porazdelitev in determinante stanj in pojavov, povezanih z zdravjem ljudi v opredeljeni populaciji in umeščanje rezultatov teh proučevanj v obvladovanje zdravstvenih problemov. Epidemiologija je ORODJE ZA PREUČEVANJE EVANJE PROBLEMOV, povezanih z zdravjem prebivalstva. Možnosti razvrščanja anja: glede na to, ali pojav samo opazujemo, ali posegamo v njegov naravni potek glede na to, ali pojav samo opisujemo, ali ga skušamo tudi analizirati (povezovati z drugimi pojavi, ki jih imamo za vzroke za opazovani pojav) glede na metode,, ki jih pri tem uporabljamo glede na zdravstvene probleme,, ki jih preučujemo ujemo glede na to, ali pojav šele preučujemo, ujemo, ali pa že e vplivamo nanj glede na zgodovinski razvoj...

3 opazovalna eksperimentalna opisna analitična Potrebno razlikovati med: raziskovalna intervencijska evalvacijska EPIDEMIOLOGIJA klasična moderna epidemiologijo o kot vedo o širjenju nalezljivih boleznih epidemiologijo o kot metodološko vedo splošna specifična (za posamezne bolezni) javnozdravstvena klinična Zgodovinski mejniki: Prisotnost epidemiološkega načina razmišljanja zasledimo že e za časa Hipokrata (400 p.n.š.).) preko Graunta (7. stoletje) in Snowa (. stoletja) do današnjih njih dni. Epidemiologija je od. stoletja naprej priznana kot samostojna znanstvena medicinska veda,, ki ima svojo lastno filozofijo, zamisli in metode. Disciplina je vzcvetela po koncu II. svetovne vojne. Pomembni utemeljitelji epidemiologije kot vede: Hipokrat (približno p.n.š.).) John Graunt (60-674) William Farr (807-88) John Snow (8-858) Hipocrates iz Kosa (približno p.n.š.).) zdravnik oče e medicine eden prvih utemeljiteljev logičnega razmišljanja v medicini številna dela vsebujejo pomembna epidemiološka opazovanja v njegovi razpravi O zraku, vodi in in zemlji zasledimo splošno misel, da okolje in vedenjske navade gostitelja vplivajo na pojav bolezni John Graunt (60-674) galanterist (trgovec z drobnim modnim blagom), ekonomist član majhne skupnosti učenjakov u in znanstvenikov-naravoslovcev, naravoslovcev, ki je delovala v okviru londonske družbe Royal Society prvi je kvantificiral vzorce rojevanja, umiranja in pojavljanja bolezni, zaznal neenakost med spoloma, visoko umrljivost otrok, razlike med m urbanimi in ruralnimi območji, periodične spremembe... imamo ga za očeta o vitalne statistike preučeval eval je Bills of Mortality (tedenski in letni povzetki krstov in pogrebov iz cerkvenih registrov za London in nekatera druga mesta v Angliji, začetek 58) in kot rezultat tega preučevanja evanja objavil zelo pomembno analizo podatkov o umrljivosti - Natural and political observations mentioned in a following index and made upon the Bills of Mortality (London,66) 6)

4 William Farr (807-88) diplomant medicine delal več kot 40 let v Registrar General v General Register Office of England začel sistematično zbirati in analizirati britansko statistiko umrljivosti (Britain s s Mortality Statistics) imamo ga za očeta o moderne vitalne statistike in stalnega nadzora nad zdravstvenim stanjem prebivalstva (surveillance) razvil je veliko temeljnih postopkov, ki se še e danes uporabljajo v vitalni statistiki in klasifikaciji bolezni ter številne epidemiološke koncepte in tehnike, ki se uporabljajo še e danes - odnos med incidenco in prevalenco, koncept mere osebe-leta (pearson-years), retrospektivni in prospektivni pristop, opazovano in pričakovano število dogodkov... njegove številne tevilne prispevke vitalni statistiki in epidemiologiji vsebuje monografija Vital Statistics (London, 885) John Snow (8-858) splošni zdravnik in anesteziolog vodil je vrsto klasičnih epidemioloških študij o koleri med letoma 84 in 854 in jih objavil v delu On the Mode of Communication of Cholera (London: Churchill, 855) osrednji del tega poročila je natančen opis epidemije kolere v londonskem predelu Soho leta 854. Med to epidemijo je v obdobju 0 dni umrlo preko 500 ljudi. Na zemljevidu mesta je skrbno označil vsako smrt posebej in zaznal zgostitev v predelu Broad Street okoli ene e izmed vodnih črpalk delo imamo za prvo popolno epidemiološko delo, ki med drugim vsebuje tudi nedvoumno trditev o bakterijskem prenosu te bolezni in to 0 0 let pred tem, ko je Koch odkril vibrio kolere John Snow (8-858) Značilnosti epidemiologije v Sloveniji: še e vedno prevladuje klasična epidemiologija (epidemiologija nalezljivih bolezni) močna je intervencijska epidemiologija na področju preprečevanja evanja nalezljivih bolezni močna je epidemiologija rakavih bolezni (Register raka za Slovenijo) epidemiologija ostalih nenalezljivih bolezni in dejavnikov tveganja zanje v naglem razvoju (od začetka 0. let CINDI program, od leta 00 monitoriranje srčno no- in možgansko ganskožilnih bolezni ter dejavnikov tveganja zanje) pospešeno eno se razvija metodološki del epidemiologije (epidemiološka metodologija). Osnove epidemioloških meritev 4

5 . Matematične osnove epidemioloških meritev IZRAŽANJE ANJE POGOSTOSTI POJAVOV V EPIDEMIOLOGIJI absolutna pogostost - absolutna frekvenca najbolj osnovna mera pogostosti uprabna pri načrtovanju zdravstvenega varstva (npr. številu postelj) relativna pogostost - relativna frekvenca omogoča a neposredno primerjavo med dvema ali več skupinami opazovancev mere relativne pogostosti so različne oblike razmerij Stanje kajenja v raziskavi»dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije (z zdravjem povezan vedenjski slog) 00 v celotnem vzorcu in po spolu. TIPI MER RELATIVNE POGOSTOSTI POJAVOV V EPIDEMIOLOGIJI RAZMERJE SPOL Skupaj KAJENJE moški ženske ne da Skupaj števec JE vsebovan v imenovalcu DELEŽ DELEŽ S POMNOŽEVALCEM (npr. odstotek) STOPNJA kot prava stopnja števec NI vsebovan v imenovalcu STOPNJA kot epidemiološka stopnja Razmerja, pri katerih je števec vsebovan v imenovalcu Delež Ndogodki delež = Nvsi možni dogodki Ndogodki = število dogodkov opazovanega pojava (del celote) Nvsi možni dogodki = število vseh možnih dogodkov opazovanega pojava (celota) Delež s pomnoževalcem Ndogodki delež s pomnoževalcem = K Nvsi možni dogodki Ndogodki = število dogodkov opazovanega pojava (del celote) Nvsi možni dogodki = število vseh možnih dogodkov opazovanega pojava (celota) K = pomnoževalec (00, 000, 0.000, ) 5

6 Odstotek Stopnja (rate( rate) ) v epidemiološkem pomenu Ndogodki v obdobju opazovanja stopnjaepidemiolo ška = K Nvsi možni dogodki v obdobju opazovanja Ndogodki odstotek = 00 Nvsi možni dogodki Ndogodki = število dogodkov opazovanega pojava (del celote) Nvsi možni dogodki = število vseh možnih dogodkov opazovanega pojava (celota) Ndogodki = število dogodkov opazovanega pojava (del celote) Nvsi možni dogodki = število vseh možnih dogodkov opazovanega pojava (celota) K = pomnoževalec (00, 000, 0.000, ) Ndogodki v trenutku opazovanja stopnjaepidemiolo ška = K Nvsi možni dogodki v trenutku opazovanja Ndogodki = število dogodkov opazovanega pojava (del celote) Nvsi možni dogodki = število vseh možnih dogodkov opazovanega pojava (celota) K = pomnoževalec (00, 000, 0.000, ) Razmerja, pri katerih števec ni vsebovan v imenovalcu Stopnja (prava stopnja) DELEŽ 4/804 = 0,7 Ndogodki stopnja = Nne-dogodki Ndogodki = število dogodkov opazovanega pojava (del celote) SPOL Skupaj KAJENJE moški ženske ne DELEŽ 4/804 = 0,7 DELEŽ S POMNOŽEVALCEM 4/804*00 =,7% Ndogodki = število dogodkov opazovanega pojava (del celote) da Skupaj EPIDEMIOLOŠKA STOPNJA 4/804*000 = 7 na 000 PRAVA STOPNJA 4/670 = 0,. Pomembna izhodišča a za izračunavanje epidemioloških mer epidemiološke mere uporabljamo v epidemiologiji kot kazalnike zdravstvenega stanja prebivalstva način opazovanja dogajanja transverzalno - presek longitudinalno - dinamika v času kaj predstavlja števec in kaj imenovalec v enačbi kazalnika (populacija, bolniki ) kaj je opazovana enota (oseba, epizoda bolezni ) 6

7 . Pomembni pojmi za razumevanje epidemioloških meritev Opazovani dogodek in izpostavljenost opazovani dogodek, izid (outcome) zdravstveno stanje ali dogodek, povezan z zdravjem (smrt) vloga posledice izpostavljenost (exposure) dogodek, ki vpliva na drug dogodek vloga vzroka izpostavljenost v eni raziskavi je lahko izid v drugi (natančna opredelitev odnosov) Primer, kontrola, kohorta primer največkrat oseba v populaciji/opazovani skupini z identificirano boleznijo, ki jo opazujemo ni nujno le oseba, lahko epizoda bolezni kontrola osebe, s katerimi primerjamo primere kohorta cohors latinsko - množica, truma, desetina rimske legije širši i epidemiološki pomen: skupina oseb, ki jo sledimo skozi časovno obdobje ali izbrana skupina oseb s skupno izkušnjo (npr. izpostavljenost istemu dejavniku tveganja) ožji epidemiološki pomen: starostna kohorta - komponenta populacije, rojena znotraj določenega enega časovnega intervala Verjetnost, tveganje, obeti Verjetnost V statističnem pomenu je kvantifikacija verjetja (likelihood( likelihood), da se dogodek, ki ga opazujemo, zgodi. Ndogodki p dogodek = Nvsi možni dogodki pdogodek = verjetnost za dogodek opazovanega pojava (probability) Ndogodki = število dogodkov opazovanega pojava (del celote) Nvsi možni dogodki = število vseh možnih dogodkov opazovanega pojava (celota) Kakšen tip razmerja je verjetnost? Tveganje (v( v statističnem pomenu) Tveganje (v( v epidemiološkem pomenu) tveganje = pne = pdogodek dogodek T negativen zdravstveni pojav = pnegativen zdravstveni pojav pne-dogodek = verjetnost za ne-dogodek opazovanega pojava pdogodek = verjetnost za dogodek opazovanega pojava Tnegativen zdravstveni pojav = tveganje za negativen zdravstveni pojav pnegativen zdravstveni pojav = verjetnost za negativen zdravstveni pojav Kakšen tip razmerja je tveganje? 7

8 Obeti obeti za biti nekadilec: 670/4 =, Tza negativen zdravstveni pojav O za negativen zdravstveni pojav = - Tza negativen zdravstveni pojav Onegativen zdravstveni pojav = obeti za negativen zdravstveni pojav Tnegativen zdravstveni pojav = tveganje za negativen zdravstveni pojav Ndogodki O za negativen zdravstveni pojav = Nne - dogodki Onegativen zdravstveni pojav = obeti za negativen zdravstveni pojav Ndogodki = število dogodkov negativnega zdravstvenega pojava (del celote) Ndogodki = število dogodkov negativnega zdravstvenega pojava (del celote) SPOL Skupaj KAJENJE moški ženske ne da Skupaj verjetnost za biti kadilec: 4/804 = 0,7 ali,7% tveganje za biti kadilec: 4/804 = 0,7 ali,7% STOPNJA KAJENJA 4/804*000 = 7 na 000 obeti za biti kadilec: 4/670 = 0, Kakšen tip razmerja je obet? Ločimo med tveganjem / obeti za različne vrste dogodkov in za različne načine opazovanj: pojavljanje novih primerov bolezni - tveganje / obeti za zbolet - incidenčno no tveganje oziroma incidenčni ni obeti stanje primerov bolezni v trenutku opazovanja - tveganje / obeti za imeti bolezen (biti bolan) - prevalenčno no tveganje oziroma prevalenčni ni obeti tveganje / obeti za biti izpostavljen delovanju dejavnika tveganja.4 Uporaba mer relativne pogostosti pojavov v epidemiologiji Mere pogostosti pojavov (frequency measures) Mere povezanosti med pojavi (mesures of association) Mere potencialnega učinkau pojavov na ljudi (measures of potencial impact). Mere pogostosti pojavov 8

9 . Uvod Najpomembnejša a značilnost, ki loči i dve veliki skupini mer pogostosti zdravstvenih pojavov presek skozi dogajanje stanje (presečno ali transverzalno opazovanje) NAČIN OPAZOVANJA razvoj dogajanja v času dinamika (longitudinalno opazovanje) Osnove javnega zdravja Splošna enačba družine prevalenčnih nih mer Družina prevalenčnih nih mer Družina incidenčnih nih mer vsi primeri P = Npop P= prevalenca vsi primeri = število vseh oseb z boleznijo v času opazovanja Npop = število vseh oseb v populaciji v času opazovanja OPOZORILO: ne velja za vse mere znotraj te družine Splošna enačba družine incidenčnih nih mer Razlika med obema družinama mer: novi primeri I = Nogr I= incidenca novi primeri = število na novo zbolelih oseb v obdobju opazovanja Nogr = število vseh za zbolet ogroženih oseb v populaciji na začetku obdobja opazovanja Prevalenčne ne mere: opazujejo stanje pojava (presek) kot posnetek s fotografskim aparatom Incidenčne ne mere: opazujejo dinamiko pojava (s( stalnim opazovanjem pojava novih primerov bolezni v krajših časovnih intervalih dlje časa) kot filmski posnetek OPOZORILO: ne velja za vse mere znotraj te družine

10 Razvrščanje anje mer: Prevalenčne ne mere: glede na način izražanja anja pogostosti pojava - na absolutne in relativne mere, glede na način opazovanja na točkovne in obdobne mere, glede na to, ali je števec vsebovan v imenovalcu - na mere tipa»tveganje«,, mere tipa»epidemiološka stopnja«, in mere tipa»obeti«. Razvrščanje anje mer: Incidenčne ne mere: glede na način izražanja anja pogostosti pojava - na absolutne in relativne mere, glede na celostnost opazovanja na kumulativne in parcialne mere, glede na časovno enoto na letne, mesečne itd. mere, glede na to, ali je števec vsebovan v imenovalcu - na mere tipa»tveganje«,, mere tipa»epidemiološka stopnja«,, mere tipa»obeti«. in mere tipa»stopnja osebe-čas as«. ZAČETEK 5-LETNEGA KONEC 5-LETNEGA Primer Zaporedna številka opazovanca LETO OPAZOVANJA. Prevalenca Značilnosti družine prevalenčnih nih mer: Prevalenca je skupno ime za mere, ki izražajo ajo stanje kateregakoli pojava v populaciji takrat, ko ga opazujemo (v času opazovanja) Prevalenčne ne mere merijo breme bolezni ali kakega drugega pojava v populaciji oziroma njegovo moč (praevaleo lat. zelo močan biti) v času opazovanja Čas opazovanja je najpogosteje trenutek, lahko tudi»krajše«obdobje ali»časovno okno«0

11 Razvrščanje anje prevalenčnih nih mer : Splošna enačba družine prevalenčnih nih mer absolutna relativna PREVALENCA prevalenčno tveganje stopnja prevalence v epidemiološkem pomenu prevalenčni obeti točkovna obdobna OPOZORILO: izraz»prevalenca«se lahko uporablja kot sinonim za različne prevalenčne ne mere, največkrat kot sinonim za stopnjo prevalence v epidemiološkem pomenu vsi primeri P = Npop P= prevalenca vsi primeri = število vseh oseb z boleznijo v času opazovanja Npop = število vseh oseb v populaciji v času opazovanja OPOZORILO: ne velja za vse mere znotraj te družine... Absolutna in relativna prevalenca Absolutna prevalenca ZAČETEK 5-LETNEGA TOČKA OPAZOVANJA KONEC 5-LETNEGA Zaporedna številka opazovanca Absolutna prevalenca leti po začetku opazovanja: LETO OPAZOVANJA

12 ZAČETEK 5-LETNEGA TOČKA OPAZOVANJA KONEC 5-LETNEGA Relativna prevalenca Zaporedna številka opazovanca LETO OPAZOVANJA Relativno prevalenco lahko izražamo amo kot: prevalenčno no tveganje stopnjo (epidemiološko) prevalence prevalenčne ne obete Prevalenčno no tveganje Nb + trenutek PT = Npop trenutek PT= prevalenčno tveganje (tveganje za imeti bolezen) trenutek = število oseb z boleznijo v trenutku opazovanja Npop trenutek = število vseh oseb v populaciji v trenutku opazovanja Absolutna prevalenca leti po začetku opazovanja: Relativna prevalenca (kot prevalenčno no tveganje) leti po začetku opazovanja:.. Točkovna (trenutna) in obdobna prevalenca /0 = 0,450 ali (/0) 00 = 45%

13 ZAČETEK 5-LETNEGA TOČKA OPAZOVANJA KONEC 5-LETNEGA Točkovna (trenutna) prevalenca Zaporedna številka opazovanca LETO OPAZOVANJA Točkovna prevalenca leti po začetku opazovanja: absolutna: relativna: /0=0,450 Obdobna prevalenca ZAČETEK 5-LETNEGA OBDOBJE OPAZOVANJA KONEC 5-LETNEGA ZAČETEK 5-LETNEGA OBDOBJE OPAZOVANJA KONEC 5-LETNEGA 4 4 Zaporedna številka opazovanca Zaporedna številka opazovanca LETO OPAZOVANJA LETO OPAZOVANJA

14 Točkovna prevalenca leti po začetku opazovanja: absolutna: relativna: /0=0,450 Obdobna prevalenca v. letu opazovanja: absolutna: relativna: /0=0,450 Obdobna prevalenca v prvem polletju. leta opazovanja (primer št.0 štejemo k drugemu polletju): absolutna: 7 relativna: 7/0=0,50... Prevalenca (relativna) tipa tveganje in prevalenca tipa obeti Nb + trenutek PT = Npop trenutek Relativno prevalenco lahko izražamo amo kot: prevalenčno no tveganje stopnjo (epidemiološko) prevalence prevalenčne ne obete PT= prevalenčno tveganje (tveganje za imeti bolezen) trenutek = število oseb z boleznijo v trenutku opazovanja Npop trenutek = število vseh oseb v populaciji v trenutku opazovanja trenutek P ST = K Npoptrenutek PST = stopnja prevalence NB+ trenutek = število oseb z boleznijo v trenutku opazovanja NPOP trenutek = število vseh oseb v populaciji v trenutku opazovanja K = pomnoževalec (00, 000, 0.000, ) trenutek P O = Nb trenutek PO= prevalenčni obeti (obeti za imeti bolezen) NB+ trenutek = število oseb z boleznijo v trenutku opazovanja NB- trenutek = število oseb brez bolezni v trenutku opazovanja Relativna prevalenca leti po začetku opazovanja: kot prevalenčno no tveganje /0 = 0,450 ali (/0) 00 = 45% kot prevalenčna na (epidemiološka) stopnja (/0) 000 = 450 (na 000 prebivalcev jih zboli 450) kot prevalenčni ni obeti / = 0,88 (na enega zdravega prebivalca je 0,88 bolnega) / =, (na enega bolnega prebivalca je, zdravega). Incidenca 4

15 Značilnosti družine incidenčnih nih mer: absolutna relativna kumulativna delna (parcialna) Incidenca je skupno ime za mere, ki merijo pojavljanje novih primerov bolezni (incido in morbum lat. oboleti) v populaciji Gre torej za nove primere pojava (bolezni) v populaciji posameznikov, ki so na začetku določenega časovnega intervala brez pojava,, vendar pa so izpostavljeni (at risk) tveganju za njegov nastanek S stalnim sledenjem incidence v zaporednih kratkih časovnih intervalih ih (eno leto) izražamo amo dinamiko opazovanega pojava v času,, zaradi česar je osnovni kazalec dinamike pojava (naraščanje, anje, upadanje, nespremenljivost) letna mesečna itd. INCIDENCA incidenčno tveganje stopnja incidence v epidemiološkem pomenu incidenčni obeti stopnja incidence osebe-čas groba aktuarna gostotna Splošna enačba družine incidenčnih nih mer I= incidenca novi primeri I = Nogr... Absolutna in relativna incidenca novi primeri = število na novo zbolelih oseb v obdobju opazovanja Nogr = število vseh za zbolet ogroženih oseb v populaciji na začetku obdobja opazovanja OPOZORILO: ne velja za vse mere znotraj te družine ZAČETEK 5-LETNEGA KONEC 5-LETNEGA Absolutna incidenca Zaporedna številka opazovanca LETO OPAZOVANJA 5

16 Absolutna incidenca v 5-letnem 5 obdobju: Relativna incidenca ZAČETEK 5-LETNEGA KONEC 5-LETNEGA Zaporedna številka opazovanca Relativno incidenco lahko izražamo amo kot: incidenčno no tveganje stopnjo (epidemiološko) incidence incidenčne ne obete gostoto incidence (incidenco osebe-čas,, stopnjo incidence kot pravo stopnjo) LETO OPAZOVANJA Incidenčno no tveganje Absolutna incidenca v 5-letnem 5 obdobju: novi primeri IT = Nogr IT= incidenčno tveganje (tveganje za zbolet za opazovano boleznijo) NB+ novi primeri = število na novo zbolelih oseb v obdobju opazovanja NOGR = število vseh za zbolet ogroženih oseb na začetku obdobja opazovanja Relativna incidenca (kot indidenčno no tveganje) v 5-5 letnem obdobju: /0 = 0,50 ali (/0) 00 = 5% 6

17 ... Kumulativna (ponavadi večletna) in parcialna (ponavadi letna) incidenca Kumulativna incidenca ZAČETEK 5-LETNEGA KONEC 5-LETNEGA Zaporedna številka opazovanca novi primeri v celotnem obdobju opazovanja ITkum = Nogr ITkum = kumulativno incidenčno tveganje (tveganje za zbolet za opazovano boleznijo) NB+ novi primeri v celotnem obdobju opazovanja = število na novo zbolelih oseb v celotnem obdobju opazovanja NOGR = število vseh za zbolet ogroženih oseb na začetku obdobja opazovanja LETO OPAZOVANJA Absolutna kumulativna incidenca v 5-letnem 5 obdobju: Letna incidenca Relativna kumulativna incidenca (kot indidenčno no tveganje) v 5-letnem 5 obdobju: /0 = 0,50 ali (/0) 00 = 5% 7

18 ZAČETEK 5-LETNEGA OBDOBJE OPAZOVANJA KONEC 5-LETNEGA Zaporedna številka opazovanca novi primeri v celotnem obdobju opazovanja ITkum = Nogr ITkum = kumulativno incidenčno tveganje (tveganje za zbolet za opazovano boleznijo) NB+ novi primeri v celotnem obdobju opazovanja = število na novo zbolelih oseb v celotnem obdobju opazovanja NOGR = število vseh za zbolet ogroženih oseb na začetku obdobja opazovanja novi primeri v enem letu ITlet = Nogr ITlet = letno incidenčno tveganje (tveganje za zbolet za opazovano boleznijo) NB+ novi primeri v enem letu = število na novo zbolelih oseb v enem letu opazovanja NOGR = število vseh za zbolet ogroženih oseb na začetku obdobja opazovanja LETO OPAZOVANJA ZAČETEK 5-LETNEGA OBDOBJE OPAZOVANJA KONEC 5-LETNEGA Absolutna letna incidenca v. letu opazovanja: Relativna letna incidenca (kot indidenčno no tveganje) v. letu opazovanja: /4 = 0,4 ali (/4) 00 =,4% Zaporedna številka opazovanca LETO OPAZOVANJA Relativna letna incidenca (kot indidenčno no tveganje) v:. letu opazovanja: 6/0 = 0,00 ali (6/0) 00 = 0%. letu opazovanja: /4 = 0,4 ali (/4) 00 =,4%. letu opazovanja: 7/ = 0,66 ali (7/) 00 = 6,6% 4. letu opazovanja: /4 = 0,750 ali (/4) 00 = 75% 5. letu opazovanja: 0/ = 0,000 ali (0/) 00 = 0%.. Incidenca (relativna) tipa tveganje in incidenca tipa obeti oziroma prava stopnja 8

19 Relativno incidenco lahko izražamo amo kot: incidenčno no tveganje stopnjo (epidemiološko) incidence incidenčne ne obete gostoto incidence (incidenco osebe-čas,, stopnjo incidence kot pravo stopnjo) novi primeri IT = Nogr IT= incidenčno tveganje (tveganje za zbolet za opazovano boleznijo) NB+ novi primeri = število na novo zbolelih oseb v obdobju opazovanja NOGR = število vseh za zbolet ogroženih oseb na začetku obdobja opazovanja novi primeri I ST = K Nogr IST= stopnja incidence NB+ novi primeri = število na novo zbolelih oseb v obdobju opazovanja NOGR = število vseh za zbolet ogroženih oseb na začetku obdobja opazovanja K = pomnoževalec (00, 000, 0.000, ) novi primeri I O = Nb IO= incidenčni obeti (obeti za zbolet) NB+ novi primeri = število na novo zbolelih oseb v obdobju opazovanja NB- trenutek = število oseb, ki v obdobju opazovanja niso zboleli Relativna kumulativna incidenca v 5-letnem 5 obdobju: kot incidenčno no tveganje /0 = 0,50 ali (/0) 00 = 5% kot incidenčna na (epidemiološka) stopnja (/0) 000 = 50 (na 000 prebivalcev jih v 5 letih zboli 50) kot incidenčni ni obeti / =,000 (na enega zdravega prebivalca je po 5 letih bolnih) / = 0,05 (na enega bolnega prebivalca je 0,05 zdravega) Gostota incidence novi primeri GI = OC GI = gostota incidence NB+ novi primeri = število na novo zbolelih oseb v obdobju opazovanja OC = osebe-čas Gostota incidence je razmerje med številom novih primerov, ki se pojavijo znotraj opazovalnega koledarskega obdobja, in količino ino osebe-čas, enota pa je»čas - «interpretacija: na eno enoto oseb-časa se pojavi toliko in toliko novih primerov pojava, ki ga opazujemo gostota incidence je incidenčna na mera, ki lahko nastopa kot samostojna mera, ali pa kot vmesna stopnja za izračun»incidenčnega nega tveganja«začetek 5-LETNEGA KONEC 5-LETNEGA Osebe-čas Količina ina osebe-čas (person-time, person-time at risk) je količina, ina, v katero je zajeta informacija o številu oseb, ki so na začetku opazovanja zdrave, a ogrožene za pojav bolezni in času, ko so te osebe dejansko ogrožene Matematično je vsota časov, ko so posamezni opazovanci ogroženi za pojav bolezni (oziroma, ko so izpostavljen tveganju za nastanek bolezni), kar pomeni, da gre za vsoto časov od začetka opazovanja do trenutka, ko se pri njih pojavi bolezen gostota incidence je incidenčna na mera, ki lahko nastopa kot samostojna mera, ali pa kot vmesna stopnja za izračun un»incidenčnega nega tveganja«zaporedna številka opazovanca LETO OPAZOVANJA

20 Zap. št. Pojav bolezni Čas ogroženosti* (leta) 0,75 0,5 0,50 4, ,00 6 0,5 7,50 8,5 0,75 0,50,50,5,5 4,50 5,75 6,5 7,50 8 0,50,5 0,5 Skupaj Zboleli: Osebe-leta:,00 Relativna kumulativna incidenca v 5-letnem 5 obdobju: kot gostota incidence (incidenca osebe-čas, incidenčna na stopnja) / = 0,487 Če e GI pomnožimo s 000, dobimo vrednost 487, ki pomeni, da na 000 prebivalcev na leto opazovanja zboli 487 prebivalcev. * čas, ko je posameznik izpostavljen tveganju za nastanek bolezni ZAČETEK 5-LETNEGA OBDOBJE OPAZOVANJA KONEC 5-LETNEGA..4.4 Incidenčno no tveganje izračunano po preprosti, aktuarni ali gostotni metodi Zaporedna številka opazovanca LETO OPAZOVANJA Preprosti način 0

21 novi primeri v enem letu I Tlet = Nogr ITlet = letno incidenčno tveganje (tveganje za zbolet za opazovano boleznijo) N B+ novi primeri v enem letu = število na novo zbolelih oseb v enem letu opazovanja NOGR = število vseh za zbolet ogroženih oseb na začetku obdobja opazovanja novi primeri v celotnem obdobju opazovanja ITkum = Nogr ITkum = kumulativno incidenčno tveganje (tveganje za zbolet za opazovano boleznijo) N B+ novi primeri v celotnem obdobju opazovanja = število na novo zbolelih oseb v celotnem obdobju opazovanja NOGR = število vseh za zbolet ogroženih oseb na začetku obdobja opazovanja Leto Vstopili v interval Zboleli (B) Izgubljeni iz B/N0 opazovanja (N0) opazovanja (IZG)* (incidenca) , ,4. 6 0, , ,0000 Aktuarni način ITkum 6/0 = 0,8000 novi primeri I T = Nizg Nogr IT = incidenčno tveganje (tveganje za zbolet za opazovano boleznijo) N B+ novi primeri = število na novo zbolelih oseb obdobju opazovanja NIZG = število oseb, izgubljenih iz sledenja novi primeri v enem letu I Tlet = Nizg Nogr ITlet = letno incidenčno tveganje N B+ novi primeri v enem letu = število na novo zbolelih oseb v enem letu opazovanja NIZG = število oseb, izgubljenih iz sledenja I Tkum = [( T ) ( T )... ( T )] I let I let I let IT kum = kumulativno incidenčno tveganje ITlet = letno incidenčno tveganje za prvo leto opazovanja ITlet = letno incidenčno tveganje za drugo leto opazovanja ITlet n = letno incidenčno tveganje za n-to leto opazovanja

22 Leto Vstopili v interval Zboleli (B) Izgubljeni iz IZG/ N0-(IZG/) B/N0-(IZG/) opazovanja (N0) opazovanja (IZG) (incidenca) , ,4. 6 0,5 0,5 0, , ,5 0,5 0,0000 Gostotni način Leto B/N 0-(IZG/) letna incidenca produkt* -produkt Π opazovanja (letna incidenca) (-letna incidenca) (kumulativna incidenca). 0,000 0,7000 0,7000 0,000. 0,4 0,7857 0,5500 0, ,574 0,486 0,57 0, , 0,6667 0,57 0, ,0000,0000 0,57 0,848 * produkt količin -letna incidenca do vključno intervala, v katerem se nahajamo Incidenčne ne mere, izračunane po tej metodi so najbolj natančne ne od vseh tovrstnih mer, saj upoštevajo različno dolžino časa od začetka opazovanja do pojava bolezni pri vsakem od opazovancev v postopek izračunavanja je vpletena kot vmesna stopnja mera stopnja incidence osebe-čas ozioroma gostota incidence Leto Osebe-leta Zboleli (B) GI exp (-GI()) - exp(-gi()) opazovanja (OL) (B/OL) (incidenca). 7,00 6 0,5 0,707 0,74.,50 0,400 0,7866 0,4. 6,5 6 0,600 0,8 0,67 4.,5 0,4444 0,64 0, ,75 0 0,0000,0000 0,0000 Leto Letna GI Kumulativa exp (SUM -GI()) exp(sum -GI()) - opazovanja -GI (SUM -GI())* (incidenca). 0,5-0,5 0,706 0,74. 0,400-0,5 0,557 0,447. 0,600 -,55 0,6 0,7884 Relativna kumulativna incidenca v 5-letnem 5 obdobju: tveganje izračunano po preprosti metodi (najmanj natančna) na) 0,800 ali 80,0% tveganje izračunano po aktuarni metodi (srednje natančna) na) 0,84 ali 84,% tveganje izračunano po gostotni metodi (najbolj natančna) na) 0,864 ali 86,4% 4. 0,4444 -,7 0,57 0, ,0000 -,7 0,57 0,864 * vsota količine -GI do vključno intervala, v katerem se nahajamo

23 ..5.5 Posebne incidenčne ne mere Umrljivost Umrljivost je ena najpomembnejših mer v epidemiologiji in demografiji Matematično je razmerje med številom umrlih oseb v opazovanem koledarskem letu in srednjim številom prebivalstva v istem letu Po svoji naravi je incidenčna na mera tipa»tveganje«,, saj z njo opazujemo število novih primerov smrti v prebivalstvu v odnosu glede na celotno za smrt ogroženo prebivalstvo Ns STUM = K Nogr STUM = stopnja umrljivosti NS = število primerov smrti v obdobju opazovanja NOGR = število vseh za umret ogroženih oseb na sredini koledarskega leta K = pomnoževalec..6.6 Odnos med prevalenco in incidenco incidenca priselitev okrevanje smrt odselitev prevalenca

24 4.. Mere povezanosti med pojavi i in mere potencialnega učinkau 4. Mere povezanosti z njimi merimo povezanost med pojavi (običajno je to povezanost med opazovanim zdravstvenim pojavom in dejavniki tveganja zanje) da a bi povezanost lahko ovrednotili, primerjamo pogostost opazovanega izida v skupini oseb, izpostavljenih domnevnemu dejavniku tveganja, s pogostostjo v skupini neizpostavljenih oseb osnovni gradnik mer povezanosti so mere pogostosti pojavov Primer NIZKA PORODNA KAJENJE MATERE MED NOSEČNOSTJO Skupaj TEŽA Ne Da Ne Da Skupaj

25 . Tveganje za roditi otroka z NPT v celotni skupini: 5/800 = 0,064. Tveganje za roditi otroka z NPT med kadilkami (izpostavljenimi): 6/07 = 0,077. Tveganje za roditi otroka z NPT med nekadilkami (neizpostavljenimi): 5/5 = 0, Absolutne in relativne mere povezanosti. Obeti za roditi otroka z NPT v celotni skupini: 5/74 = 0,068. Obeti za roditi otroka z NPT med kadilkami (izpostavljenimi): 6/ = 0,084. Obeti za roditi otroka z NPT med nekadilkami (neizpostavljenimi): 5/558 = 0,06 Absolutne mere temeljijo na izračunavanju razlike med merama pogostosti izida med dvema skupinama podajo informacijo o absolutnem učinku u izpostavljenosti med dvema primerjanima skupinama, na primer med izpostavljenimi v primerjavi z neizpostavljenimi Razlika med dvema tveganjema (presežek ek tveganja) RLIT = razlika med dvema incidenčnima tveganjema ITIZP+= incidenčno tveganje med izpostavljenimi ITIZP- = incidenčno tveganje med neizpostavljenimi RL IT = ITizp+ ITizp Razlika med tveganjem za roditi otroka z NPT v skupini mater kadilk in tveganjem za roditi otroka z NPT v skupini mater nekadilk: 0,077-0,050 = 0,08 Matere kadilke imajo za 0,08 (ali za,8%) večje tveganje za roditi otroka z NPT kot matere nekadilke. 5

26 Relativne mere temeljijo na izračunavanju razmerja mer pogostostjo izida (npr. incidence) med dvema skupinama opazovancev (izpostavljenimi in neizpostavljenimi) razmerje nakazuje verjetje (likelihood) razvitja bolezni med opazovanci, izpostavljenimi delovanju dejavnika tveganja v primerjavi z neizpostavljenimi njegovemu delovanju Relativno tveganje (razmerje med dvema tveganjema) ITizp+ R IT = ITizp RIT = relativno incidenčno tveganje, razmerje incidenčnih tveganj ITIZP+ = incidenčno tveganje med izpostavljenimi ITIZP- = incidenčno tveganje med neizpostavljenimi Razmerje med tveganjem za roditi otroka z NPT v skupini mater kadilk in tveganjem za roditi otroka z NPT v skupini mater nekadilk: 0,077 / 0,050 =, Matere kadilke imajo za,-krat večje tveganje za roditi otroka z NPT kot matere nekadilke. Razmerje obetov (relativni obeti) I Oizp+ R I O = I Oizp RIO = razmerje incidenčnih obetov, relativni incidenčni obeti IOIZP+ = incidenčni obeti med izpostavljenimi IOIZP- = incidenčni obeti med neizpostavljenimi Razmerje med obeti za roditi otroka z NPT v skupini mater kadilk in obeti za roditi otroka z NPT v skupini mater nekadilk: 0,088 / 0,067 =,4 Matere kadilke imajo za,4-krat večje obete za roditi otroka z NPT kot matere nekadilke. 6

27 4. Mere potencialnega učinka kvantificirajo možne posledice, ki nastanejo zaradi izpostavljenosti posameznika ali populacije delovanju dejavnika tveganja so količine, ine, ki merijo učinek u dejavnika na frekvenco pojava, povezanega z zdravjem prebivalcev gradimo jih lahko neposredno na merah pogostosti pojavov, lahko pa na merah povezanosti med njimi, nekatere mere pa izrazimo lahko celo s pomočjo drugih mer učinkau 4.. Absolutne in relativne mere potencialnega učinkau Absolutne mere merijo v absolutnem smislu, za koliko se pogostost bolezni poveča a (ali zmanjša, a, če e gre za varovalni dejavnik) ob prisotnosti opazovanega dejavnika tveganja razmerje nakazuje verjetje (likelihood) razvitja bolezni med opazovanci, izpostavljenimi delovanju dejavnika tveganja v primerjavi z neizpostavljenimi njegovemu delovanju 7

28 Razlika med dvema tveganjema ali pripisljivo tveganje P IT = RLIT = ITizp+ ITizp PIT = pripisljivo incidenčno tveganje RLIT = razlika med dvema incidenčnima tveganjema ITIZP+= incidenčno tveganje med izpostavljenimi ITIZP- = incidenčno tveganje med neizpostavljenimi Razlika med tveganjem za roditi otroka z NPT v skupini mater kadilk in tveganjem za roditi otroka z NPT v skupini mater nekadilk: 0,077-0,050 = 0,08 Tveganje mater kadilk za roditi otroka z NPT je 0,077, od tega ga kajenju med nosečnostjo nostjo lahko pripišemo 0,08. Relativne mere Razmerja med merami pogostosti merijo v relativnem smislu, za kolikokrat se pogostost bolezni poveča a (ali zmanjša, a, če e gre za varovalni dejavnik) ob prisotnosti opazovanega dejavnika tveganja Običajno jih izražamo amo kot deleže e ali kot odstotke Pripisljivi delež ITizp+ ITizp P DITizp = ITizp+ PDITIZP = pripisljivi delež incidenčnega tveganja med izpostavljenimi ITIZP+= incidenčno tveganje med izpostavljenimi ITIZP- = incidenčno tveganje med neizpostavljenimi Pripisljivi delež tveganja kajenju: (0,077-0,050) / 0,077 = 0,6 ali,6% Tveganje mater kadilk za roditi otroka z NPT je 0,077, od tega ga lahko pripišemo kajenju med nosečnostjo nostjo,6%. Za toliko bi tudi lahko zmanjšali ali tveganje za opazovani pojav, če e bi matere med nosečnostjo nostjo ne kadile. 8