UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za psihologijo DIPLOMSKA SEMINARSKA NALOGA. Saša Zorjan

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za psihologijo DIPLOMSKA SEMINARSKA NALOGA Saša Zorjan Maribor, 2011

2

3 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za psihologijo Diplomska seminarska naloga SAMOPODOBA IN SAMOSPOŠTOVANJE: STABILNOST SAMOSPOŠTOVANJA V ODNOSU DO NARCISIZMA IN SUBJEKTIVNEGA BLAGOSTANJA Bachelor thesis SELF CONCEPT AND SELF ESTEEM: SELF ESTEEM STABILITY IN RELATION TO NARCISSISM AND SUBJECTIVE WELL-BEING Mentorica: doc. dr., Katja Košir Saša Zorjan Maribor, 2011

4 Lektorica: Anja Miklavčič, prof. slovenščine

5 Zahvala Zahvaljujem se mentorici, doc. dr. Katji Košir, za napotke in strokovno pomoč pri izdelavi diplomske seminarske naloge. Prav tako se zahvaljujem vsem udeleţencem, ki so s svojim sodelovanjem v raziskavi pripomogli k nastanku diplomske seminarske naloge. Zahvaljujem se moji druţini, ki mi je študij omogočila in mi bila v veliko pomoč in oporo. Posebna zahvala gre mojemu partnerju za oporo in spodbudo med celotnim študijem.

6

7 Povzetek Namen diplomske seminarske naloge je bil preveriti odnos med stabilnostjo samospoštovanja, narcisizmom in subjektivnim blagostanjem. V raziskavi je sodelovalo 178 udeleţencev (77% ţensk in 23% moških). Povprečna starost udeleţencev je 20, v razponu od 18 do 26 let. Pri zbiranju podatkov sem uporabila naslednje lestvice in vprašalnike: vprašalnik narcisizma NPI, lestvice psihičnega zdravja in zadovoljstva PWBS, lestvico nestabilnosti samospoštovanja ISES in lestvico samospoštovanja RSES. Raziskava je bila zastavljena longitudinalno, sodelovanje in reševanje vprašalnikov je bilo zahtevano 14 dni zapored. Rezultati niso pokazali statistično pomembnih razlik v doseţenih točkah na lestvici narcisizma glede na stabilnost samospoštovanja tako pri posameznikih z nizkim kot pri posameznikih z visokim samospoštovanjem. Izkazalo se je, da posamezniki z visoko izraţenim narcisizmom bistveno bolj precenjujejo stabilnost svojega samospoštovanja v primerjavi z drugimi. Prav tako se je izkazalo, da statistično pomembnih razlik v doseţenih točkah na lestvici psihičnega zdravja in zadovoljstva glede na samospoštovanje tako pri visokem kot nizkem samospoštovanju ni. Preverjala sem tudi vpliv stabilnosti samospoštovanja na odnos med stopnjo samospoštovanja in subjektivnim blagostanjem. Čeprav je interakcija stabilnosti in stopnje samospoštovanja dodatno pojasnila večji del variabilnosti v subjektivnem blagostanju, razlika v pojasnjeni variabilnosti ni bila statistično pomembna. Rezultati v diplomski seminarski nalogi so, če izključimo nekaj izjem, v večini nakazovali pričakovane trende, vendar razlike ponekod niso bile statistično pomembne. Vsekakor se na tem področju pojavlja potreba po dodatnih raziskavah. Ključne besede Stabilnost samospoštovanja, samospoštovanje, narcisizem, blagostanje.

8 Abstract The purpose of this bachelor thesis was to examine the relationship between selfesteem stability, narcissism and subjective well-being. A total of 178 participants (77% female and 23% male) participated in this study. The average age of the participants was 20, with the ages ranging from 18 to 26 years. The participants completed the following scales and questionnaires: Narcissistic Personality Inventory (NPI), Psychological Well-being Scales (PWBS), Instability of Self-esteem scale (ISES) and Rosenberg Self-esteem scale (RSES). This was a longitudinal study, with the participants required to participate for a sequence of 14 days. The results showed that there were no significant differences in the scores on the narcissism scale with regard to self-esteem stability. The same applied to participants with high and low self-esteem. The results did show that individuals that scored higher on the narcissism scale significantly overestimated the stability of their self-esteem, as compared to the other participants. The study also showed that there were no significant differences in the scores on the psychological well-being scales according to self-esteem stability, for both participants with high and low self-esteem. The effects of self-esteem stability on the relationship between self-esteem level and subjective well-being were also assessed. Although the interaction of self-esteem level and stability provided and additional explaination for a larger share of variability in subjective well-being, the difference in the explained variability was not significant. The results of this bachelor thesis did, excluding some exceptions, indicate the trends that were expected, however the differences were, in most cases, not significant. Further research of this field is, at any rate, still required. Key words Self-esteem stability, self-esteem, narcissism, well-being.

9 KAZALO VSEBINE 1 Uvod OPREDELITEV SAMOSPOŠTOVANJA Krhko proti gotovemu samospoštovanju Stabilnost samospoštovanja OPREDELITEV NARCISIZMA OPREDELITEV SUBJEKTIVNEGA BLAGOSTANJA CILJI IN HIPOTEZE Metoda UDELEŢENCI PRIPOMOČKI Vprašalnik narcisizma NPI Lestvice psihičnega zdravja in zadovoljstva PWBS Lestvica nestabilnosti samospoštovanja ISES Lestvica samospoštovanja RSES POSTOPEK Rezultati STABILNOST SAMOSPOŠTOVANJA IN NARCISIZEM Razlike v narcisizmu glede na stopnjo in stabilnost samospoštovanja Narcisizem in točnost ocene stabilnosti samospoštovanja STABILNOST SAMOSPOŠTOVANJA IN SUBJEKTIVNO BLAGOSTANJE Razlike v subjektivnem blagostanju glede na stopnjo in stabilnost samospoštovanja Stabilnost samospoštovanja kot moderator odnosa med stopnjo samospoštovanja in subjektivnim blagostanjem Interpretacija STABILNOST SAMOSPOŠTOVANJA IN NARCISIZEM Razlike v narcisizmu glede na stopnjo in stabilnost samospoštovanja Narcisizem in točnost ocene stabilnosti samospoštovanja STABILNOST SAMOSPOŠTOVANJA IN SUBJEKTIVNO BLAGOSTANJE i

10 1.1.1 Razlike v subjektivnem blagostanju glede na stopnjo in stabilnost samospoštovanja Stabilnost samospoštovanja kot moderator odnosa med stopnjo samospoštovanja in subjektivnim blagostanjem Zaključek UPORABNOST IN GLAVNE UGOTOVITVE POMANJKLJIVOSTI IN OMEJITVE MOŢNOSTI NADALJNJIH RAZISKAV Literatura Priloge... 1 ii

11 KAZALO TABEL Tabela 1: Aritmetične sredine, standardne deviacije, minimalne in maksimalne vrednosti ter normalnost porazdelitve spremenljivk Tabela 2: Spearmanovi koeficienti korelacije spremenljivk Tabela 3: Korelacijska matrika povprečja samospoštovanja ter dimenzij in skupnega rezultata na vprašalniku narcisizma Tabela 4: Primerjava posameznikov z visokim samospoštovanjem glede na stabilnost samospoštovanja v izraženosti narcisizma Tabela 5: Primerjava posameznikov z nizkim samospoštovanjem glede na stabilnost samospoštovanja v izraženosti narcisizma Tabela 6: Povprečje razlik v oceni in dejanski stabilnosti samospoštovanja Tabela 7: Primerjava posameznikov z visokim samospoštovanjem glede na stabilnost samospoštovanja v subjektivnem blagostanju Tabela 8: Primerjava posameznikov z nizkim samospoštovanjem glede na stabilnost samospoštovanja v subjektivnem blagostanju Tabela 9: Povzetek analize hierarhične regresije iii

12 KAZALO SLIK IN GRAFA Slika 1: Grafični prikaz računskega procesa določanja pod- oziroma precenjevanja stabilnosti samospoštovanja Slika 2: Grafični prikaz odnosa med spremenljivkami Graf 1: Vpliv stopnje samospoštovanja na subjektivno blagostanje, moderiran s strani stabilnosti samospoštovanja iv

13 1 Uvod 1.1 Opredelitev samospoštovanja Samospoštovanje je konstrukt, ki je ţe dolga leta predmet psiholoških študij. Kljub temu je operacionalizacija in konceptualizacja samospoštovanja še vedno neprepričljiva in še vedno ne dokončno oblikovana. Med raziskovalci, ki se ukvarjajo s preučevanjem samospoštovanja, ni konsenza niti v definiciji niti v postopkih za merjenje samospoštovanja (Kobal Grum in Avsec, 2007). Samospoštovanje lahko definiramo na več načinov, vse definicije samospoštovanja pa lahko v grobem razdelimo na dve perspektivi: strukturno in procesno. Strukturna perspektiva (ki tudi prevladuje) zagovarja stališče, da je samospoštovanje osebnostna lastnost, za katero je značilna precejšnja stabilnost v času in v različnih situacijah. Najpogosteje se za merjenje samospoštovanja uporablja splošni faktor, ki predstavlja samospoštovanje kot osebnostno lastnost, neodvisno od konteksta in vsebine. Tako na primer Rosenberg (1989; v Kobal Grum in Avsec, 2007) definira samospoštovanje kot pozitivno oziroma negativno stališče do sebe. Nekateri raziskovalci pa zagovarjajo procesni pristop k samospoštovanju (Markus in Kunda, 1986). V tem primeru lahko na samospoštovanje gledamo kot na variabilno stališče o sebi, ki večinoma odraţa temeljno oziroma standardno evalvacijo sebe, vendar upošteva manjše odklone od te osnove kot funkcijo spreminjanja vlog, pričakovanj, akcij in drugih situacijskih karakteristik. Procesni pristop k samospoštovanju lahko primerjamo s konceptom stabilnosti samospoštovanja, ki se v zadnjem desetletju vedno pogosteje pojavlja v raziskavah (Kernis, 2005). Kljub določeni meri nejasnosti v konceptualizaciji samospoštovanja, se le-ta v psiholoških študijah izjemno pogosto pojavlja. Čeprav so raziskave, ki preučujejo samospoštovanje, pogoste, pa ostaja vloga le-tega v psihološkem funkcioniranju nejasna. Raziskovalci so namreč ugotovili, da se samospoštovanje z nekaterimi fenomeni, kot so na primer učna uspešnost, delikventno vedenje in subjektivno blagostanje, povezuje tako negativno kot pozitivno (Skaavlik in Hagtvet, 1990; v Kernis, 2005). Ob pregledu literature iz področja stopnje samospoštovanja (angleško self-esteem level) hitro ugotovimo, da le-ta ni dober prediktor izidov, 1

14 kot so učna uspešnost, poklicni uspeh, zloraba škodljivih substanc in kriminaliteta (Baumeister, Campbell, Kreuger, in Vohs, 2003). Še posebej veliko kontradiktornih ugotovitev se pojavlja na področju visoke stopnje samospoštovanja. Raziskave so namreč ugotovile, da so posamezniki z visokim samospoštovanjem zelo defenzivni, ko se soočijo s potencialnimi groţnjami za njih same ter precenjujejo lastne sposobnosti, kar povzroči padec uspešnosti (Baumeister, Heatherton, in Tice, 1993). Te ugotovitve pa se zelo razlikujejo od kliničnega in humanističnega pogleda na samospoštovanje (Rogers, 1959; v Kernis, 2005). Predpostavlja se namreč, da negativne povratne informacije oziroma slab nastop na posameznika, ki je sam s sabo resnično zadovoljen ter ima visoko samospoštovanje, ne morejo vplivati. Posamezniki z visokim samospoštovanjem se torej na»napade«naj ne bi odzivali defenzivno, ampak jih potencialno ogroţajoči dogodki ne bi ogroţali. Stopnja samospoštovanja sama po sebi torej prikazuje nepopolno sliko vloge samospoštovanja v psihološkem in medosebnem funkcioniranju Krhko proti gotovemu samospoštovanju V novejše raziskave s področja samospoštovanja se vključuje dodatni vidik samospoštovanja: krhko proti gotovemu (angleško fragile vs secure) samospoštovanju (Kernis in Lakey, 2010). Vidik gotovega samospoštovanja torej ne zamenja stopnje samospoštovanja, ampak se k njej le priključi. Tako se posamezniki, katerih stopnja samospoštovanja je enaka (nizka/visoka), lahko po gotovosti samospoštovanja bistveno razlikujejo. Posledično se bodo bistveno razlikovali tudi njihovi odzivi na dogajanje okoli njih in njihovo zaznavanje sveta okoli njih. To lahko lepo prikaţemo pri posameznikih z visokim samospoštovanjem, ki se razlikujejo glede na stabilnost tega. Posamezniki z gotovim visokim samospoštovanjem so zadovoljni sami s sabo, imajo občutke lastne vrednosti, ki so dobro zasidrani in relativno stabilni. Sprejemajo svoje slabosti in nimajo potrebe po superiornosti nad drugimi. Samospoštovanje jim je»dano«in si jim ga ni potrebno prisluţiti ali potrjevati dan za dnem. Nasprotno pa krhko visoko samospoštovanje vključuje pozitivne, vendar plitve občutke lastne vrednosti, ki pogosto nihajo iz dneva v dan. Pri 2

15 posameznikih z nestabilnim visokim samospoštovanjem so občutki njihove lastne vrednosti pogosto odvisni od zunanjih kriterijev odličnosti, kot so na primer nadpovprečni doseţki na učnem in športnem področju, privlačnost ali popularnost. Občutki njihove lastne vrednosti se lahko ob pomanjkanju konstantnih zunanjih potrditev hitro zniţajo (Kernis in Lakey, 2010). Ob predpostavki, da obstajata dve vrsti samospoštovanja in ne le stopnja samospoštovanja, kot se je predvidevalo pred tem, se pojavi vprašanje merjenja krhkega oziroma gotovega samospoštovanja. Da bi se izognili neposrednemu spraševanju posameznikov o tem, kako zaznavajo lastno samospoštovanje, so raziskovalci razvili nekoliko bolj posredne metode za merjenje obeh vidikov samospoštovanja (Kernis in Lakey, 2010): - Stabilnost samospoštovanja. Pri tem gre za oceno stopnje kratkoročnih nihanj v stopnji samospoštovanja. - Pogojno samospoštovanje. Stopnjo pogojnega samospoštovanja ocenjujejo prek poročanj posameznikov o tem, do kakšne stopnje je njihovo samospoštovanje odvisno od doseganja zunanjih standardov odličnosti. - Diskrepanca med eksplicitnim in implicitnim samospoštovanjem. Pri tem se implicitno samospoštovanje meri prek asociacij, povezanih s posameznikom, do katerih pride avtomatično in z malo truda Stabilnost samospoštovanja Stabilnost samospoštovanja je Rosenberg (1986; v Kernis in Lakey, 2010) definiral kot barometrično (angleško barometric) samospoštovanje, s čimer je imel v mislih kratkoročna nihanja v stopnji samospoštovanja. Stabilnost samospoštovanja se torej nanaša na velikost kratkoročnih nihanj, ki jih ljudje doţivljamo v naših kontekstualno odvisnih vrednostnih sodbah o samih sebi. Skladno s to definicijo se stabilnost samospoštovanja izračuna kot standardna deviacija posameznikovih vsakodnevnih rezultatov na lestvici samospoštovanja. Večja standardna deviacija nakazuje na bolj nestabilno samospoštovanje, medtem ko manjša standardna deviacija nakazuje na večjo stabilnost samospoštovanja. Nestabilnost samospoštovanja nakazuje na krhke in ranljive občutke o samem sebi, ki so pod močnim vplivom spremenljivih zunanjih informacij ter percepcij 3

16 le-teh (Kernis, 2005). Pomembna vloga stabilnosti samospoštovanja v psihološkem funkcioniranju je ţe zelo jasna. Bolj nestabilno samospoštovanje se povezuje z več depresivnosti pri posameznikih, ki doţivijo neuspeh (Roberts in Monroe, 1992), manj jasno samopodobo (Kernis, Paradise, Whitaker, Wheatman in Goldman, 2000), večjo reaktivnostjo občutkov o samem sebi glede na vsakodnevne pozitivne in negativne dogodke (Greenier idr., 1999; v Kernis in Lakey, 2010) in niţjo intrinzično motivacijo (Waschull in Kernis, 1996). Te in podobne ugotovitve nakazujejo na to, da imajo posamezniki z nestabilnim samospoštovanjem krhke občutke lastne vrednosti, ki so močno odvisni od dogodkov, ki so za posameznika pomembni. Za pozitivno oceno lastne vrednosti so ti posamezniki nujno odvisni od zunanjega sveta in zunanje postavljenih kriterijev vrednosti posameznika. Pozitivna samopodoba in pozitivno samospoštovanje za njih ne obstajata brez posameznikov okoli njih, ki jim njihovo vrednost potrjujejo znova in znova. Iz teh razlogov so posamezniki z bolj nestabilnim samospoštovanjem zelo defenzivni in bolj nagnjeni k pretirani samopromociji (Kernis in Lakey, 2010). Poleg psiholoških aspektov ima lahko stabilnost samospoštovanja tudi pomembno napovedno vrednost pri merah samospoštovanja. Na tem mestu je pomembno, da izpostavimo dejstvo, da posamezniki s stabilnim samospoštovanjem manj variirajo v njihovi stopnji samospoštovanja na vsakodnevni ravni kot posamezniki z nestabilnim samospoštovanjem. To pomeni, da za posameznike s stabilnim samospoštovanjem obstaja večja verjetnost, da bodo njihove trenutne globalne samoocene (torej trenutno samospoštovanje) bolj kongruentne z njihovo stopnjo samospoštovanja. Vsak prediktivni odnos, ki ga najdemo med stopnjo samospoštovanja in kakšnim drugim konstruktom (na primer narcisizem, subjektivno blagostanje), je torej močnejši zaradi teh posameznikov. Pri posameznikih z nestabilnim samospoštovanjem pa se lahko njihove trenutne globalne samoocene zelo razlikujejo od njihove stopnje samospoštovanja. Posledično je prediktivni odnos med stopnjo samospoštovanja in drugimi spremenljivkami bolj šibak ravno zaradi takih posameznikov (Kernis, Grannemann in Mathis, 1991). 4

17 1.2 Opredelitev narcisizma Ob naštevanju karakteristik posameznikov z nestabilnim samospoštovanjem (podpoglavje Stabilnost samospoštovanja) lahko velikokrat naletimo na paralele z definiranjem posameznikov z visoko izraţeno osebnostno potezo narcisizma. Enako kot posamezniki z nestabilnim visokim samospoštovanjem se tudi posamezniki z visoko izraţenim narcisizmom bolj reaktivno odzivajo na dogodke, ki so pomembni za oceno samega sebe (Bosson, Lakey, Campbell, Zeigler-Hill, Jordan in Kernis, 2008). Visoko izraţena osebnostna poteza narcisizma se povezuje z nerealno visokimi pogledi na lastno inteligentnost, moč, fizično privlačnost, na prepričanje o lastni unikatnosti in upravičenosti do privilegijev. Narcisizem se prav tako povezuje z grandioznimi prepričanji o samem sebi ter z visoko stopnjo samospoštovanja (Campbell in Buffardi, 1998). Študije vedno znova tudi potrjujejo precenjevanje pozitivnih lastnosti s strani posameznikov z bolj izraţenim narcisizmom ter njihovo netočnost samozaznav (Buffardi in Campbell, 2008). Centralna predpostavka pri visoki izraţenosti osebnostne poteze narcisizma je namreč uporaba socialnih odnosov za regulacijo lastnega samospoštovanja oziroma pozitivnega vrednotenja samega sebe. Posamezniki z visoko izraţeno potezo narcisizma so torej bolj odvisni od zunanjih socialnih odnosov ter povratnih informacij kot tisti z nizko izraţeno potezo narcisizma. To je v neki meri pogojeno z visoko emocionalno reaktivnostjo, ki je pri posameznikih z visoko izraţenim narcisizmom povezana s povratnimi informacijami, ki se nanašajo na posameznika (Rhodewalt, Madrian in Cheney, 1998). Bolj kot od samih zunanjih dogodkov so posamezniki z bolj izraţenim narcisizmom odvisni od povratnih informacij o njih samih. To napeljuje na predpostavko, da bodo vrednostne sodbe narcisistov o njih samih v splošnem pozitivne, vendar hkrati zelo nestabilne. Sklepamo lahko torej, da bodo imeli posamezniki z bolj izraţenim narcisizmom manj stabilno (visoko) samospoštovanje kot tisti z manj izraţenim narcisizmom. V dosedanjih študijah so rezultati precej nekonsistentni, saj so določene študije pozitiven odnos med narcisizmom in stabilnostjo samospoštovanja potrdile (Rhodewalt, Madrian in Cheney, 1998), medtem ko 5

18 druge študije niso našle povezave (Webster, Kirkpatrick, Nezlek, Smith in Paddock, 2007; Bosson, Lakey, Campbell, Zeigler-Hill, Jordan in Kernis, 2008). Pri posameznikih z nizko stopnjo samospoštovanja razlik v narcisizmu, glede na stabilnost samospoštovanja, ni pričakovati, saj je ena od osnovnih karakteristik narcisizma prav visoko samospoštovanje oziroma visoko vrednotenje samega sebe (Buffardi in Campbell, 2008). 1.3 Opredelitev subjektivnega blagostanja Pojem blagostanja je osrednji konstrukt pozitivne psihologije. Skupaj s pojmi sreče, dobrega počutja, optimizma, zadovoljstva z ţivljenjem in ţivljenjskega smisla se nanaša na glavne vidike človekovega optimalnega izkustva in optimalnega delovanja (Musek, 2008). Preučevanje blagostanja ima dve pomembni tradiciji oziroma smeri: hedonsko smer, ki subjektivno blagostanje opredeljuje kot občutje zadovoljstva z ţivljenjem, visok pozitivni in nizek negativni afekt. Druga, eudaimonska smer pa blagostanje konceptualizira prek dimenzij psihičnega blagostanja in psihičnega zdravja. Psihično blagostanje naj bi zajemalo več kategorij, kot je subjektivna ocena emocionalnega in kognitivnega zadovoljstva (Musek, 2008). Ključna avtorica pri novejši konceptualizaciji eudaimonskega koncepta blagostanja je avtorica lestvic psihičnega zdravja in zadovoljstva (Psychological well-being scales) Ryff (1989). Z njene strani je bil koncept psihičnega blagostanja odgovor na pomanjkanje teoretičnih temeljev konceptov (subjektivnega) blagostanja, kar je vodilo do zanemarjanja pomembnih facet psihološkega zdravja. Po mnenju avtorice je potrebno, poleg pozitivnih aspektov emocionalnega in kognitivnega doţivljanja, pri razumevanju blagostanja upoštevati tudi dimenzije zadovoljujočih odnosov, osebne rasti in ţivljenjskega smisla, brez katerih ne moremo opredeliti psihičnega zdravja. Z vidika konceptualizacije je torej konstrukt psihičnega blagostanja širši ter poleg emocionalnega in kognitivnega aspekta blagostanja (subjektivno blagostanje po hedonski tradiciji) vključuje še druge. Nejasnosti pri opredelitvah koncepta blagostanja so sproţile veliko raziskav, ki preučujejo prekrivanje med dimenzijami hedonskega in eudaimonskega modela blagostanja. Tako je Musek (2008) v svoji študiji nakazal obstoj močnega 6

19 generalnega faktorja blagostanja, ki je pojasnil več kot 50 odstotkov variance tako pri spremenljivkah subjektivnega blagostanja kot pri spremenljivkah psihološkega blagostanja. Tako naj bi bilo (subjektivno/psihično) blagostanje v veliki meri utemeljeno na globalni, splošni dimenziji. V tej diplomski seminarski nalogi se opiram na novejše ugotovitve o povezanosti obeh tradicij blagostanja (hedonske in eudaimonske) (Musek, 2008). Izraz subjektivno blagostanje pa uporabljam z vidika merjenja blagostanja, ki je v obeh tradicijah zaradi samoporočanja še vedno subjektivno in se nanaša na zaznave tistega, ki lestvico/vprašalnik izpolnjuje. Psihološko funkcioniranje posameznika (blagostanje) se povezuje z veliko različnimi dejavniki. Eden od najpomembnejših je samospoštovanje. Samospoštovanje se močno povezuje z zadovoljstvom v ţivljenju in posameznikovim blagostanjem, kar je še veliko bolj očitno v individualističnih kulturah (Musek, 2005). Pozitivno zvezo med tema konstruktoma konsistentno potrjujejo rezultati različnih študij (Baumeister, Campbell, Krueger in Vohs, 2003). S subjektivnim blagostanjem posameznika se povezuje tudi stabilnost samospoštovanja. Posamezniki z visokim nestabilnim (krhkim) samospoštovanjem niso popolnoma prepričani o lastni vrednosti ter so njihove ocene o samih sebi pogosto posledica»kriterijev odličnosti«, kot so uspeh na področju šolanja, športa ali privlačnost. Če v kakšni aktivnost ne uspejo, se takoj vrednotijo veliko slabše kot sicer (Kernis in Lakey, 2010). Nestabilnost samospoštovanja in nihanja v vrednostnih sodbah o samem sebi se negativno povezujejo s psihološkim zdravjem in blagostanjem (Paradise in Kernis, 1999; v Kernis in Lakey, 2010). Ker ima subjektivno blagostanje drugačen odnos s stopnjo samospoštovanja ter stabilnostjo samospoštovanja, moramo pri preučevanju povezanosti subjektivnega blagostanja in stabilnosti samospoštovanja nujno upoštevati tudi stopnjo samospoštovanja. Odnos med stabilnostjo samospoštovanja in subjektivnim blagostanjem se je v preteklih študijah preučeval preteţno pri posameznikih z visokim 7

20 samospoštovanjem. Pri njih se torej pričakuje, da bo s stabilnostjo samospoštovanja naraščalo tudi subjektivno blagostanje (Paradise in Kernis, 1999; v Kernis in Lakey, 2010). Pri posameznikih z nizko stopnjo samospoštovanja pa je ta odnos nekoliko drugačen. Povezava stopnje samospoštovanja in subjektivnega blagostanja je potrjena s številnimi študijami (Baumeister, Campbell, Krueger in Vohs, 2003). Pri posameznikih z nizkim samospoštovanjem torej pričakujemo niţje subjektivno blagostanje. Odnos med stabilnostjo samospoštovanja in subjektivnim blagostanjem pa pri posameznikih z nizkim samospoštovanjem ni jasen, saj na tem področju primanjkuje raziskav. Sama predvidevam, da lahko pričakujemo, da bodo imeli posamezniki s stabilnim nizkim samospoštovanjem niţje subjektivno blagostanje od posameznikov z nestabilnim nizkim samospoštovanjem. Stabilno nizko samospoštovanje namreč pomeni negativno vrednotenje samega sebe, ki skozi čas perzistira, medtem ko nestabilno nizko samospoštovanje dopušča moţnost, da se ti posamezniki občasno vrednotijo višje in bolje. Posledično bi lahko sklepali, da bodo imeli slednji nekoliko višje subjektivno blagostanje. Kot sem omenila ţe prej, je vsak prediktivni odnos, ki ga najdemo med stopnjo samospoštovanja in kakšnim drugim konstruktom, močnejši zaradi posameznikov s stabilnim samospoštovanjem. Posledično lahko pričakujemo, da bo stabilnost samospoštovanja moderator odnosa med stopnjo samospoštovanja in subjektivnim blagostanjem. 8

21 1.4 Cilji in hipoteze Stabilnost samospoštovanja ima pomembno vlogo pri psihološkem funkcioniranju posameznikov. Kljub temu da se pomembnost stabilnosti samospoštovanja bolj poudarja šele v zadnjem desetletju, se je na to temo zvrstilo ţe kar nekaj raziskav. V sklopu diplomske seminarske naloge sem se osredotočala na pregled odnosa med stabilnostjo samospoštovanja ter narcisizmom in subjektivnim blagostanjem. Glede na teoretično ozadje in raziskave, ki so preučevale odnos stabilnosti samospoštovanja z nekaterimi drugimi indikatorji, sem zastavila naslednje hipoteze. H1: Stopnja samospoštovanja se bo pozitivno povezovala z narcisizmom. H2: Posamezniki s stabilnim visokim samospoštovanjem bodo v povprečju dosegali niţje rezultate na lestvici narcisizma kot posamezniki z nestabilnim visokim samospoštovanjem. H3: Posamezniki s stabilnim nizkim samospoštovanjem se v povprečju ne bodo pomembno razlikovali v rezultatih na lestvici narcisizma od posameznikov z nestabilnim nizkim samospoštovanjem. H4: Posamezniki z bolj izraţenim narcisizmom bodo bolj precenjevali stabilnost svojega samospoštovanja kot posamezniki z manj izraţenim narcisizmom. H5: Posamezniki s stabilnim visokim samospoštovanjem bodo v povprečju dosegali višje rezultate na lestvici psihičnega zdravja in zadovoljstva kot posamezniki z nestabilnim visokim samospoštovanjem. H6: Posamezniki s stabilnim nizkim samospoštovanjem bodo v povprečju dosegali niţje rezultate na lestvici psihičnega zdravja in zadovoljstva kot posamezniki z nestabilnim nizkim samospoštovanjem. H7: Stabilnost samospoštovanja je statistično pomemben moderator odnosa med stopnjo samospoštovanja in subjektivnim blagostanjem. 9

22 2 Metoda 2.1 Udeleženci V raziskavo sem vključila 199 študentov Univerze v Mariboru (91,6%) in Univerze v Ljubljani (8,4%). Udeleţence, ki vprašalnikov niso rešili vseh 14 dni, sem iz nadaljnjih analiz izločila. V analize sem vključila 178 udeleţencev (89,4%), od tega 77% ţenskega in 23% moškega spola. Povprečna starost udeleţencev je 20 let (SD = 1,58), v razponu od 18 do 26 let. Udeleţenci so študenti različnih smeri, med njimi je največ študentov sociologije (40,5%), sledijo študenti psihologije (34,3%), predšolske vzgoje (9,1%), računalništva in informatike (2,3%) in drugih smeri (manj kot 2%) arhitektura, računalništvo in informatika, farmacija, elektrotehnika, politologija, ekonomija, ekologija, glasba, zdravstvena nega, nemški jezik in knjiţevnost, medicina, informacijske tehnologije, kemijsko inţenirstvo, menedţment in fizioterapija. Študenti Filozofske fakultete na Univerzi v Mariboru (74,7%) so za sodelovanje v raziskavi dobili dodatnih 5 odstotkov pri zaključni oceni pri vajah iz psihologije. Drugi udeleţenci so sodelovali prostovoljno. 2.2 Pripomočki Vprašalnik narcisizma NPI Avtorja vprašalnika sta Robert Raskin in Howard Terry (1988). Uporabila sem priredbo v slovenskem jeziku. Vprašalnik sestavlja 40 parov postavk tipa prisilne izbire (na primer: A Nisem prepričan/-a, da bi bil/-a dober vodja., B Vidim se kot dobrega vodjo.). Vsak odgovor, ki se nanaša na narcisizem, je vrednoten z eno točko. Višji rezultat na lestvici pomeni bolj izraţeno osebnostno potezo narcisizma. Vprašalnik vsebuje 7 dimenzij 1 : - Avtoritativnost. Dimenzija vsebuje 8 postavk, ki se nanašajo na posameznikov naravni talent/ţeljo po vplivanju na druge (α 1 = 0,61; α 2 = 0,73). 1 V oklepaju navajam koeficiente zanesljivosti (Cronbachov α); α 1 je koeficient, ki sem ga na svojem vzorcu izračunala sama, α 2 pa je koeficient, ki ga navaja avtor vprašalnika. 10

23 - Ekshibicionizem. Dimenzija ima 6 postavk, ki izraţajo teţnjo posameznika, da bi bil v središču pozornosti (α 1 = 0,52; α 2 = 0,63). - Superiornost. Ta dimenzija ima 5 postavk in se nanaša na posameznikovo prepričanje o svoji posebnosti in večvrednosti (α 1 = 0,58; α 2 = 0,54). - Upravičenost. Dimenzija vsebuje 6 postavk, ki izraţajo posameznikovo mišljenje, da si zasluţi več od drugih in ni zadovoljen, dokler ne dobi tistega, kar si zasluţi (α 1 = 0,49; α 2 = 0,50). - Izkoriščevalnost. Vsebuje 6 postavk in se nanaša na manipulacijo z drugimi ljudmi (α 1 = 0,48; α 2 = 0,52). - Samozadostnost. Dimenzija ima 6 postavk in izraţa prepričanje, da posameznik ve, kaj počne in da se lahko zanese nase (α 1 = 0,46; α 2 = 0,50). - Nečimrnost. Ta dimenzija ima 3 postavke in se nanaša na posameznikovo prizadevanje, da bi pri drugih ljudeh vzbudil občudovanje in pozornost (α 1 = 0,65; α 2 = 0,64). Koeficient zanesljivosti celotnega vprašalnika NPI je na mojih podatkih 0,81. Avtorja vprašalnika navajata nekoliko višji koeficient zanesljivosti (α = 0,83) Lestvice psihičnega zdravja in zadovoljstva PWBS Avtorica lestvice je Carol Ryff (1989). Uporabila sem priredbo v slovenskem jeziku. Lestvico sestavlja 84 postavk, s katerimi merimo kognitivni vidik subjektivnega zadovoljstva (na primer: Ko pomislim na svoje življenje, sem zadovoljen s tem, kako so se stvari obrnile.). Lestvica vsebuje pozitivne in negativne postavke, pri katerih mora posameznik na šeststopenjski lestvici (od 1 do 6) oceniti, v kolikšni meri te zanj drţijo. Lestvica vsebuje 6 dimenzij, vsaka od lestvic pa vsebuje 14 postavk: - Avtonomnost. Ta dimenzija se nanaša na neodvisnost, samoaktualizacijo, na uravnavanje vedenja od znotraj in na vrednotenje glede na lastne, notranje standarde (α 1 = 0,83; α 2 = 0,86). - Obvladovanje okolja. Nanaša se na občutek kompetentnosti pri obvladovanju okolja in na sposobnosti nadzorovanja kompleksne mnoţice zunanjih aktivnosti (α 1 = 0,74; α 2 = 0,90). 11

24 - Osebna rast. Nanaša se na občutek kontinuiranega razvoja, na odprtost za nove izkušnje, na občutek realiziranja svojih potencialov ter na spreminjanje v smeri večjega vpogleda vase in boljše učinkovitosti (α 1 = 0,79; α 2 = 0,87). - Ţivljenjski smisel. Ta dimenzija se nanaša na zavedanje občutka usmerjenosti v ţivljenju, na občutek, da obstaja smisel ţivljenja in na posedovanje prepričanj, ki dajejo ţivljenju smisel (α 1 = 0,87; α 2 = 0,90). - Pozitivni medosebni odnosi. Nanaša se na tople, zaupne in zadovoljive odnose z drugimi, na skrb za dobro drugih, na sposobnost za empatijo, vdanost in intimnost (α 1 = 0,87; α 2 = 0,91). - Sprejemanje sebe. Ta dimenzija se nanaša na pozitivno stališče do sebe, zavedanje in sprejemanje različnih aspektov sebe in na pozitiven pogled na svoje preteklo ţivljenje (α 1 = 0,89; α 2 = 0,93). Koeficient zanesljivosti na celotni lestvici je bil na mojih podatkih 0,95, medtem ko Ryffova teh vrednosti ne navaja Lestvica nestabilnosti samospoštovanja ISES 2 Avtorji lestvice so Henri Chabrol, Amélie Rousseau in Stacey Callahan (2006). Vprašalnik je izvorno v angleškem jeziku in je bil za namene raziskave preveden v slovenski jezik po metodi translacije in retranslacije. Lestvica vsebuje 4 postavke, ki se nanašajo na različne vidike nestabilnosti samospoštovanja (na primer: Ob nekaterih priložnostih se počutim zelo nekoristno, ob drugih priložnostih pa zelo koristno.). Udeleţenci na štiristopenjski lestvici (od 0 do 3) ocenijo, v kolikšni meri trditev drţi za njih. Višji rezultat na lestvici nestabilnosti samospoštovanja pomeni bolj nestabilno samospoštovanje, medtem ko niţji rezultat predstavlja bolj stabilno samospoštovanje. Koeficient zanesljivosti lestvice ISES je bil na mojih podatkih 0,79. Avtorji lestvice so dobili nekoliko višji koeficient zanesljivosti (α = 0,89). 12

25 2.2.4 Lestvica samospoštovanja RSES 2 Avtor lestvice je Morris Rosenberg (1965; v Zeigler-Hill, 2006). Vsebuje 10 postavk (na primer: Imam številne dobre lastnosti.). Udeleţenci pri vsaki postavki na štiristopenjski lestvici (od 0 do 3) ocenijo, v kolikšni meri trditev drţi za njih. Koeficient zanesljivosti je na mojih podatkih 0,89. Rosenberg (1965; v Zeigler- Hill, 2006) navaja nekoliko niţji koeficient zanesljivosti (α = 0,82). Lestvica samospoštovanja je v osnovi namenjena oceni stopnje samospoštovanja, vendar jo lahko ob longitudinalnem merjenju uporabimo tudi kot mero stabilnosti samospoštovanja (Kernis, 2005). V nadaljevanju je podrobneje opisan proces ocene stopnje in stabilnosti samospoštovanja s pomočjo lestvice samospoštovanja RSES. Stopnja samospoštovanja. Stopnjo samospoštovanja sem s pomočjo te lestvice pridobila na dva načina. Prvo oceno udeleţenčeve stopnje samospoštovanja sem dobila z rezultatom na lestvici RSES prvi dan sodelovanja v raziskavi. Drugo oceno stopnje samospoštovanja pa sem pridobila prek izračuna povprečja vsakodnevnih doseţenih rezultatov na lestvici RSES. V raziskavah se pojavljata oba pristopa (Kernis, Grannemann in Mathis, 1991). Visoko število točk pomeni pozitivnost posameznikove globalne ocene o sebi (Avsec, 2007). Stabilnost samospoštovanja. Stabilnost samospoštovanja sem ocenila s pomočjo vsakodnevnih rezultatov na lestvici samospoštovanja RSES. Za vsakega od udeleţencev sem nato izračunala standardno deviacijo vsakodnevnih rezultatov na lestvici samospoštovanja. Višja standardna deviacija predstavlja bolj nestabilno samospoštovanje. 2 Za namene izboljšane preglednosti in razumljivosti rezultatov sem v analizah uporabila obratne vrednosti spremenljivk nestabilnosti samospoštovanja (rezultat na vprašalniku ISES in lestvici RSES). Tako višja vrednost pri obema merama pomeni stabilnejše samospoštovanje, niţja vrednost pa bolj nestabilno samospoštovanje. 13

26 2.3 Postopek Za zbiranje podatkov sem z uporabo spletne aplikacije Google Dokumenti (angleško Google Docs) ustvarila skupni vprašalnik, ki je vseboval vse instrumente, omenjene v podpoglavju Pripomočki in dodatna vprašanja o demografskih spremenljivkah udeleţencev. Zbiranje podatkov je potekalo od do Udeleţenci so v raziskavi sodelovali 14 dni. Vprašalnike so reševali vse dni zaporedoma, ob pribliţno istem času, v večernih urah dneva. Vsak od udeleţencev je vsak dan reševanja prejel elektronsko pošto z opomnikom in podatkom o tem, katere vprašalnike naj reši tisti dan. Za zagotavljanje anonimnosti in moţnosti longitudinalnega spremljanja rezultatov je vsak udeleţenec prejel šifro ali pa si jo je izbral sam. Pred vsakim reševanjem vprašalnika je bil zahtevan vpis šifre. Na začetku reševanja (prvi dan) je vsak od udeleţencev podal podatke o spolu, starosti, univerzi in fakulteti, ki jo obiskuje, ter smeri študija. Za tem so rešili 4 vprašalnike, ki so podrobneje opisani v podpoglavju Pripomočki. Naslednjih 13 dni so udeleţenci reševali Rosenbergovo lestvico samospoštovanja. Lestvica je bila za longitudinalno rabo modificirana tako, da je bilo udeleţencem naročeno, naj odgovarjajo v skladu s trenutnim počutjem in ne na splošno. Na koncu vsakokratnega reševanja je bilo dodano še vprašanje o datumu in času reševanja. V nadaljnjo analizo sem vključila le tiste udeleţence, ki so vprašalnike reševali vseh 14 dni zaporedoma. Podatke sem obdelala z uporabo programov Microsoft Office Excel 2010 in SPSS

27 3 Rezultati Osrednje spremenljivke v diplomski seminarski nalogi so stopnja samospoštovanja, stabilnost samospoštovanja, narcisizem in subjektivno blagostanje. V tabeli 1 so prikazane osnovne deskriptivne statistike navedenih spremenljivk. Prikazani so tudi podatki za izračun normalnosti porazdelitve (Kolmogorov-Smirnov Z in p statistična pomembnost). Rezultati so pokazali, da sta normalno porazdeljeni le spremenljivki Stabilnost SŠ in PWBS SS (p > 0,05). Tabela 1 Aritmetične sredine (M), standardne deviacije (SD), minimalne in maksimalne vrednosti ter normalnost porazdelitve spremenljivk Spremenljivke M SD min max Z p 1. Stopnja SŠ 21,74 4,86 3,00 30,00 0,102 0, Povprečje SŠ 22,49 4,65 4,50 30,00 0,062 0, Stabilnost SŠ SD 2,29 2,23 0,00 12,02 0,183 0, Stabilnost SŠ SP 7,51 2,21 0,00 12,00 0,192 0, NPI SS 14,13 6,26 1,00 36,00 0,077 0, PWBS SS 379,87 45,84 247,39 472,00 0,049 0,200 Opombe: min = minimalna vrednost; max = maksimalna vrednost; Stopnja SŠ = rezultat na vprašalniku samospoštovanja prvi dan sodelovanja v študiji; Povprečje SŠ = povprečje vsakodnevnih rezultatov na vprašalniku samospoštovanja; Stabilnost SŠ SD = standardna deviacija vsakodnevnih rezultatov na vprašalniku samospoštovanja; Stabilnost SŠ SP = rezultat na vprašalniku stabilnosti samospoštovanja; NPI SS = skupni rezultat na vprašalniku narcisizma; PWBS SS = skupni rezultat na lestvici psihičnega zdravja in zadovoljstva. V tabeli 2 so prikazane korelacije med osrednjimi spremenljivkami, vključenih v analize. Tabela 2 Spearmanovi koeficienti korelacije spremenljivk Stopnja SŠ 2. Povprečje SŠ 0,92** 3. Stabilnost SŠ SD - 0,05-0,15 4. Stabilnost SŠ SP 0,41** 0,38** - 0,06 5. PWBS SS 0,43** 0,45** 0,05 0,19** 6. NPI SS 0,32** 0,28** - 0,16** 0,19** 0,20* Opombe: stopnja SŠ = rezultat na vprašalniku samospoštovanja prvi dan sodelovanja v študiji; Povprečje SŠ = povprečje vsakodnevnih rezultatov na vprašalniku samospoštovanja; Stabilnost SŠ SD = standardna deviacija vsakodnevnih rezultatov na vprašalniku samospoštovanja; Stabilnost SŠ SP = rezultat na vprašalniku stabilnosti samospoštovanja; NPI SS = skupni rezultat na vprašalniku narcisizma; PWBS SS = skupni rezultat na lestvici psihičnega zdravja in zadovoljstva. * p < 0,05. **p < 0,01. 15

28 Spremenljivka Stabilnost SŠ SD statistično pomembno korelira le s skupnim rezultatom na vprašalniku narcisizma, medtem ko z drugimi spremenljivkami ne korelira statistično pomembno. Vse preostale spremenljivke med seboj korelirajo statistično pomembno pozitivno. Odnosu posameznih spremenljivk z narcisizmom in s subjektivnim blagostanjem se bom podrobneje posvetila nekoliko kasneje. Na tej točki pa ţelim izpostaviti nekaj zanimivosti. Kot je razvidno iz podpoglavja Pripomočki, sem za oceno stabilnosti samospoštovanja uporabila dve meri, in sicer vprašalnik nestabilnosti samospoštovanja ISES, ter izračun standardnih deviacij vsakodnevnih rezultatov na vprašalniku samospoštovanja RSES. Ker naj bi obe meri merili isti konstrukt (stabilnost samospoštovanja), je bilo pričakovano, da bosta meri med seboj visoko korelirali. V tabeli 2 lahko vidimo, da ni tako, saj meri korelirata statistično nepomembno negativno. Ker je računanje standardnih deviacij vsakodnevnih rezultatov na lestvici samospoštovanja RSES ţe utrjena in validirana mera stabilnosti samospoštovanja v raziskavah, sem se odločila, da bom v rezultatih uporabila slednje kot pokazatelja stabilnosti samospoštovanja. Odnos med obema merama stabilnosti samospoštovanja je podrobneje prikazan v podpoglavju Rezultatov: Narcisizem in točnost ocene stabilnosti samospoštovanja. Tudi stopnjo samospoštovanja sem pridobila na dva različna načina. Pri prvem sem kot stopnjo samospoštovanja upoštevala rezultat prve meritve z lestvico samospoštovanja RSES (reševanje prvi dan), pri drugem načinu pa sem za vsakega posameznika izračunala povprečje vseh rezultatov lestvice samospoštovanja RSES, kot to predlagajo nekateri avtorji (na primer Kernis, Grannemann in Mathis, 1991). Kot je razvidno iz tabele 2, ti dve meri med seboj zelo visoko korelirata. V nadaljnjih poglavjih bom zato zaradi večje preglednosti prikazala rezultate ene mere (povprečja). 16

29 3.1 Stabilnost samospoštovanja in narcisizem Eden od osrednjih ciljev diplomske seminarske naloge je osvetliti odnos med stabilnostjo samospoštovanja in narcisizmom. Prav tako je pomembno, da pregledamo odnos med narcisizmom in stopnjo samospoštovanja, ki je ključna pri okarakteriziranju narcisizma. V tabeli 3 so prikazane korelacije med stopnjo samospoštovanja, rezultati posameznih dimenzij in skupnega rezultata na vprašalniku narcisizma NPI. Tabela 3 Korelacijska matrika povprečja samospoštovanja ter dimenzij in skupnega rezultata na vprašalniku narcisizma Povprečje SŠ 2. NPIss 0,28** 3. NPIa 0,34** 0,72** 4. NPIe 0,13* 0,57** 0,26** 5. NPIsu 0,18** 0,67** 0,42** 0,26** 6. NPIu - 0,05 0,59** 0,28** 0,30** 0,27** 7. NPIi 0,16* 0,59** 0,35** 0,33** 0,25** 0,23** 8. NPIs 0,29** 0,53** 0,36** 0,02 0,40** 0,20** 0,18** 9. NPIn 0,17** 0,46** 0,18** 0,31** 0,23** 0,13* 0,21** 0,10 Opombe: povprečje SŠ = povprečje vsakodnevnih rezultatov na vprašalniku samospoštovanja; NPIss = skupni rezultat na lestvici narcisizma; NPIa = avtoritativnost, NPIe = ekshibicionizem, NPIsu = superiornost, NPIu = upravičenost, NPIi = izkoriščevalnost; NPIsa = samozadostnost, NPIn = nečimrnost. * p < 0,05. **p < 0,01 (enosmerno testiranje). Podatki so normalno porazdeljeni le pri spremenljivki povprečje SŠ (glej tabelo 1), zato sem povezanost narcisizma s stopnjo samospoštovanja preverjala s Spearmanovim koeficientom korelacije (glej tabelo 3). Iz tabele 3 je razvidno, da stopnja samospoštovanja statistično pomembno pozitivno korelira s skupnim rezultatom na vprašalniku narcisizma (korelacija je označena s krepkim tiskom). Prav tako statistično pomembno pozitivno korelira z vsemi dimenzijami vprašalnika narcisizma, razen z dimenzijo upravičenost, ki z mero samospoštovanja korelira statistično nepomembno negativno. 17

30 3.1.1 Razlike v narcisizmu glede na stopnjo in stabilnost samospoštovanja Za potrebe preverjanja razlik je bilo potrebno udeleţence najprej razdeliti v štiri skupine glede na dimenziji stabilnosti samospoštovanja in stopnjo samospoštovanja. Udeleţence sem v skupine razdelila glede na mere srednjih vrednosti (mediano) stabilnosti (M E = 1,41) in stopnje samospoštovanja (M E = 22). Udeleţenci, ki so dosegli rezultat, ki je bil pod mediano, so bili uvrščeni v skupino nizke stabilnosti oziroma stopnje samospoštovanja. Tisti, katerih rezultat je bil nad mediano, pa so bili uvrščeni v skupino visoke stabilnosti oziroma stopnje samospoštovanja. Razlike v izraţenosti narcisizma glede na stabilnost samospoštovanja sem nato preverjala ločeno pri posameznikih z visokim oziroma nizkim samospoštovanjem. Tabela 4 Primerjava posameznikov z visokim samospoštovanjem glede na stabilnost samospoštovanja v izraženosti narcisizma (N posameznikov s stabilnim visokim samospoštovanjem je 46, N posameznikov z nestabilnim visokim samospoštovanjem je 46) SŠ 1 min max M SD U p NPIa Stabilno 0,00 8,00 3,89 1,88 Nestabilno 1,00 8,00 4,28 1,80 992,50 0,283 NPIe Stabilno 0,00 7,00 2,11 1,68 Nestabilno 0,00 5,00 1,96 1,40 NPIsu Stabilno 0,00 5,00 2,20 1,51 Nestabilno 0,00 5,00 2,17 1,51 NPIu Stabilno 0,00 5,00 2,11 1,39 Nestabilno 0,00 5,00 1,74 1,34 NPIi Stabilno 0,00 5,00 1,96 1,32 Nestabilno 0,00 5,00 1,80 1,41 NPIs Stabilno 0,00 5,00 2,20 1,38 Nestabilno 0,00 5,00 2,15 1,32 NPIn Stabilno 0,00 3,00 1,04 1,11 Nestabilno 0,00 3,00 1,26 1, ,50 0, ,00 0, ,50 0, ,00 0, ,50 0, ,00 0,323 NPIss Stabilno 3,00 36,00 15,50 6, ,50 0,947 Nestabilno 7,00 30,00 15,37 5,38 Opombe: SŠ = samospoštovanje, min = najmanjši rezultat na lestvici narcisizma (NPI); max = največji rezultat na NPI; M = povprečni rezultat na NPI; SD = standardna deviacija NPI; NPIa = avtoritativnost, NPIe = ekshibicionizem, NPIsu = superiornost, NPIu = upravičenost, NPIi = izkoriščevalnost; NPIsa = samozadostnost, NPIn = nečimrnost; NPIss = skupni rezultat na lestvici narcisizma. Prikazani so tudi podatki za izračun razlik med skupinami (Mann-Whitney U in p statistična pomembnost). 18

31 Razlike med posamezniki z visokim oziroma nizkim samospoštovanjem glede na stabilnost samospoštovanja v izraţenosti narcisizma sem zaradi tega, ker porazdelitev podatkov ni bila normalna, preverjala z neparametrično alternativo t testu za neodvisne vzorce Mann-Whitney U testom. Iz tabele 4 je razvidno, da so pri skupnem rezultatu in na vseh dimenzijah lestvice narcisizma, razen na dimenzijah avtorirativnost in nečimrnost, posamezniki s stabilnim visokim samospoštovanjem v povprečju dosegali nekoliko višje rezultate kot posamezniki z nestabilnim visokim samospoštovanjem. Kljub temu se je izkazalo, da razlike niso statistično pomembne. Tabela 5 Primerjava posameznikov z nizkim samospoštovanjem glede na stabilnost samospoštovanja v izraženosti narcisizma (N posameznikov s stabilnim nizkim samospoštovanjem je 46, N posameznikov z nestabilnim nizkim samospoštovanjem je 40) SŠ min max M SD U p NPIa Stabilno 0,00 6,00 2,43 1,34 Nestabilno 0,00 7,00 3,40 1,95 629,00 0,011 NPIe Stabilno 0,00 6,00 1,65 1,40 Nestabilno 0,00 6,00 2,13 1,73 NPIsu Stabilno 0,00 4,00 1,61 1,20 Nestabilno 0,00 4,00 1,95 1,32 NPIu Stabilno 0,00 6,00 1,98 1,61 Nestabilno 0,00 6,00 2,20 1,56 NPIi Stabilno 0,00 4,00 1,33 1,10 Nestabilno 0,00 5,00 1,93 1,47 NPIs Stabilno 0,00 5,00 1,63 1,20 Nestabilno 0,00 6,00 1,63 1,64 NPIn Stabilno 0,00 3,00 0,95 1,03 Nestabilno 0,00 3,00 0,98 0,97 784,50 0, ,00 0, ,50 0, ,00 0, ,50 0, ,50 0,409 NPIss Stabilno 1,00 25,00 11,48 5,10 705,00 0,062 Nestabilno 2,00 28,00 14,20 6,90 Opombe: SŠ = samospoštovanje, min = najmanjši rezultat na lestvici narcisizma (NPI); max = največji rezultat na NPI; M = povprečni rezultat na NPI; SD = standardna deviacija NPI; NPIa = avtoritativnost, NPIe = ekshibicionizem, NPIsu = superiornost, NPIu = upravičenost, NPIi = izkoriščevalnost; NPIsa = samozadostnost, NPIn = nečimrnost; NPIss = skupni rezultat na lestvici narcisizma. Prikazani so tudi podatki za izračun razlik med skupinami (Mann-Whitney U in p statistična pomembnost). 19

32 Razlike med posamezniki s stabilnim oziroma nestabilnim nizkim samospoštovanjem so se izkazale za statistično pomembne le na eni dimenziji vprašalnika narcisizma. Posamezniki s stabilnim nizkim samospoštovanjem so dosegali statistično pomembno niţje rezultate kot posamezniki z nestabilnim nizkim samospoštovanjem na dimenziji avtoritativnost (p < 0,05). Ta razlika je označena s krepkim tiskom (glej tabelo 5). Posamezniki s stabilnim nizkim samospoštovanjem so dosegali niţje rezultate tudi na skupnem rezultatu ter drugih dimenzijah lestvice narcisizma, razen na dimenziji superiornost, kjer so v povprečju dosegali iste rezultate. Te razlike se niso izkazale za statistično pomembne Narcisizem in točnost ocene stabilnosti samospoštovanja Korelacija med obema merama stabilnosti samospoštovanja je zelo nizka in statistično nepomembna (glej tabelo 2). To kaţe na določena odstopanja v stabilnosti samospoštovanja, ko je le-ta merjena bolj posredno (prek izračuna standardnih deviacij rezultatov večkratnih merjenj) od tega, ko je merjena bolj neposredno (samoporočanje). Zaradi tega sem se odločila preveriti tudi razlike v točnosti ocene stabilnosti samospoštovanja med posamezniki z bolj oziroma manj izraţenim narcisizmom. Glede na mere srednjih vrednosti narcisizma sem to spremenljivko razdelila na dva dela; in sicer na nizko in visoko izraţen narcisizem. Kljub temu da sta oba rezultata stabilnosti samospoštovanja posledica samoporočanja udeleţencev, predvidevam, da je izračunana standardna deviacija večkratnih merjenj samospoštovanja z lestvico RSES (v nadaljevanju SŠ SD ) boljši indikator dejanske stabilnosti kot pa rezultat na lestvici stabilnosti samospoštovanja ISES (v nadaljevanju SŠ SP ). Posledično sem spremenljivko SŠ SD določila kot dejansko stabilnost samospoštovanja, spremenljivko SŠ SP pa kot samooceno stabilnosti samospoštovanja. Zaradi primerljivosti rezultatov sem obe meri samospoštovanja (SŠ SD in SŠ SP ) standardizirala in pridobila z vrednosti teh spremenljivk. Od standardizirane 20

33 spremenljivke dejanske stabilnosti samospoštovanja SŠ SD sem nato odštela standardizirane vrednosti spremenljivke samoocene stabilnosti samospoštovanja SŠ SP in tako izračunala pod- oziroma precenjevanje stabilnosti samospoštovanja. Če je rezultat razlike pozitiven, to pomeni podcenjevanje stabilnosti samospoštovanja (posameznik ima bolj stabilno samospoštovanje, kot to sam ocenjuje); medtem ko negativen rezultat predstavlja precenjevanje stabilnosti samospoštovanja (posameznik ima manj stabilno samospoštovanje, kot to sam ocenjuje) (glej sliko 1). Slika 1. Grafični prikaz računskega procesa določanja pod- oziroma precenjevanja stabilnosti samospoštovanja Za ugotovitev razlik v oceni in dejanski stabilnosti samospoštovanja sem preverila povprečje razlik pri posameznikih z nizkim oziroma manj izraţenim narcisizmom in pri posameznikih z visokim oziroma bolj izraţenim narcisizmom. Tabela 6 Povprečje razlik v oceni in dejanski stabilnosti samospoštovanja Narcisizem Nizek Visok M 0,30-0,28 SD 1,21 1,61 min - 3,20-5,28 max 3,07 2,74 Opombe: nizek narcisizem = skupni rezultat < 14 na vprašalniku NPI; visok narcisizem = skupni rezultat 14 na vprašalniku NPI; M = aritmetična sredina; SD = standardna deviacija; min = minimalna vrednost; max = maksimalna vrednost. Posamezniki so bili v skupini (nizek/visok narcisizem) razdeljeni glede na mediano. 21

34 Iz tabele 6 je razvidno, da posamezniki z bolj izraţenim narcisizmom v povprečju precenjujejo stabilnost svojega samospoštovanja (negativen predznak), medtem ko posamezniki z manj izraţenim narcisizmom v povprečju podcenjujejo stabilnost svojega samospoštovanja (pozitiven predznak). Vidimo, da je povprečje razlik med dejansko stabilnostjo samospoštovanja in oceno le-te znatno višje pri posameznikih z manj izraţenim narcisizmom kot pri posameznikih z bolj izraţenim narcisizmom. Razlika je statistično pomembna (U = 3170,00; z = - 2,289; p = 0,022), kar sem preverila z Mann-Whitney U testom. 22

35 3.2 Stabilnost samospoštovanja in subjektivno blagostanje Razlike v subjektivnem blagostanju glede na stopnjo in stabilnost samospoštovanja Drugi pomemben cilj te diplomske seminarske naloge je osvetliti odnos med stabilnostjo samospoštovanja in subjektivnim blagostanjem. Zanimale so me razlike v subjektivnem blagostanju glede na stabilnost samospoštovanja. Udeleţence sem razdelila v skupine glede na stabilnost oziroma stopnjo samospoštovanja na enak način, kot je to opisano v podpoglavju Rezultati: Razlike v narcisizmu glede na stopnjo in stabilnost samospoštovanja. Ker odnos med stabilnostjo samospoštovanja in subjektivnim blagostanjem variira glede na stopnjo samospoštovanja, sem razlike preverjala posebej za posameznike z visoko in nizko stopnjo samospoštovanja. Tabela 7 Primerjava posameznikov z visokim samospoštovanjem glede na stabilnost samospoštovanja v subjektivnem blagostanju (N posameznikov s stabilnim visokim samospoštovanjem je 46, N posameznikov z nestabilnim visokim samospoštovanjem je 46) SŠ min max M SD U p PWBSa Stabilno 45,00 79,00 60,61 8,89 Nestabilno 47,00 78,00 64,22 7,52 793,00 0,038 PWBSok Stabilno 51,00 75,00 63,17 6,33 Nestabilno 47,00 78,00 64,43 6,35 PWBSor Stabilno 54,00 80,00 67,69 6,44 Nestabilno 38,00 83,00 70,17 8,95 PWBSsţ Stabilno 44,00 84,00 68,39 8,23 Nestabilno 48,00 83,00 69,61 9,23 PWBSsse Stabilno 52,00 83,00 68,54 7,21 Nestabilno 51,00 83,00 70,28 7,01 PWBSmo Stabilno 37,00 83,00 71,72 9,10 Nestabilno 50,00 82,00 68,66 8,03 942,50 0, ,00 0, ,00 0, ,00 0, ,50 0,052 PWBSss Stabilno 339,97 472,00 402,38 34,78 981,50 0,550 Nestabilno 247,00 458,00 393,74 44,77 Opombe: SŠ = samospoštovanje, min = najmanjši rezultat na lestvici psihološkega blagostanja (PWBS); max = največji rezultat na PWBS; M = povprečni rezultat na PWBS; SD = standardna deviacija PWBS; PWBSa = avtonomnost, PWBSok = obvladovanje okolja, PWBSor = osebnostna rast, PWBSsţ = smisel ţivljenja, PWBSsse = sprejemanje sebe; PWBSmo = medosebni odnosi, PWBSss = skupni rezultat. Prikazani so tudi podatki za izračun razlik med skupinami (Mann- Whitney U in p statistična pomembnost). 23