UČNI NAČRTI POJASNILO: V nadaljevanju so predstavljeni učni načrti predmetov, ki jih UP FAMNIT ponuja v okviru izbirnosti med članicami UP v študijskem letu 2011/12. Ker izvedbeni predmetnik za študijsko leto 2011/12 še ni potrjen, nosilci za vse predmete še niso znani (na učnem načrtu so navedeni nosilci predmetov v študijskem letu 2010/11 oziroma, če se predmet v 2010/11 ni izvajal, zadnji potrjeni nosilci predmetov). Ostali podatki o predmetih so dostopni v Informacijskem paketu UP 2011/12. PREDMET: RAČUNALNIŠKI PRAKTIKUM Osnovni podatki o predmetu 1. Ime predmeta: Računalniški praktikum 2. Nosilec predmeta: doc. dr. Branko Kavšek 3. Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 6 4. Učni jezik: slovenski Podatki o umeščenosti predmeta 5. Študijski program: Računalništvo in informatika 6. Stopnja študijskega programa: dodiplomski univerzitetni študijski program 1. stopnje 7. Obvezni ali izbirni predmet: obvezni 8. Letnik: 1 9. Semester: / 10. Študijska smer: 11. Steber programa: veščine Obveznosti 12. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): Oblika število ur število KT izvaja Seminarske vaje 30 1 učitelj / sodelavec Laboratorijske vaje 60 2 sodelavec SKUPAJ 90 3 13. Samostojno študentovo delo: Oblika število ur število KT Projektno delo 45 1,5 Domače naloge 30 1 Priprava na izpit in izpit 15 0,5 SKUPAJ 90 3 Cilji in kompetence 14. Predznanje, ki ga mora imeti študent: 1
Predmet ne zahteva predznanja 15. Učni cilji predmeta in kompetence: a. Cilji: Študentje se spoznajo s fakultetnim računalniškim omrežjem ter mehanizmi podajanja snovi prek spleta. Študentje spoznajo mehanizme menjave gesla, pošiljanja elektronske pošte, prijavljanja in uporabe fakultetnih dopisnih seznamov. Študentje spoznajo osnove dela v prosto-kodnem operacijskem sitemu Linux ter osnove reševanja problemov v programskem jeziku C. b. Splošne kompetence: Spodbujanje skupinskega sodelovanja ter s tem razvijanje organizacijskih in komunikacijskih sposobnosti študentov. Razvijanje sposobnosti opazovanja, iskanja informacij ter kritične presoje dane problematike. c. Predmetno-specifične kompetence: Razvijanje sposobnosti identifikacije problema in priprave rešitve. Spodbujanje ustvarjalnosti in iznajdljivosti pri iskanju možnih rešitev danega problema. Razvijanje sposobnosti analitičnega mišljenja. Študent/-ka se spozna z uporabo modernih orodij in tehnik za reševanje in predstavitev problemov in konceptov. Vsebina predmeta in literatura 16. Opis vsebine. 17. Literatura: Fakultetno računalniško omrežje in splošna pravila uporabe. Opis fakultetnega računalniškega omrežja, načinov prijave, postopka menjave gesla, načina dostopa do e-pošte ter dopisnih seznamov in dostopa do snovi v elektronski obliki. Osnove dela v operacijskem sistemu Linux. Opis operacijskega sistema Linux ter slovenske različice Pingo. Opis dela v ukazni lupini BASH. Programski jezik C. Opis sintakse programskega jezika C ter njegove uporabe za reševanje konkretnih problemov. a. Osnovna literatura: Košir, R. Maurer, R. Papež, P. Peterlin, M. Tomšič: LINUX z namizjem KDE. 2. izdaja. Založba Pasadena. 2003. F. Bratkovič: Uvod v C. Založba FE in FRI. 1998. b. Dopolnilna literatura: c. Dodatna literatura: 2
Jerry Peek, Tim O'Reilly, Mike Loukides: UNIX PowerTools, Second Edition. 1997. Brian W. Kernighan and Dennis M. Ritchie: The C Programming Language, Second Edition. Prentice Hall, Inc., 1988. 18. Predvideni študijski dosežki: a. Znanje in razumevanje: Študentje poznajo zgradbo fakultetnega računalniškega omrežja Poznajo postopke prijavljanja na fakultetne računalnike, menjave gesla, prijavljanja in uporabe dopisnih seznamov. Poznajo operacijski sistem Linux in ukazno lupino BASH. Poznajo programski jezik C. b. Uporaba: Sposobni so se prijaviti in odjaviti iz fakultetnih računalnikov Znajo zamenjati svoje geslo, znajo pošiljati in sprejemati e-pošto ter uporabljati dopisne sezname. Znajo delati v operacijskem sistemu Linux, tako v ukazni lupini BASH kot z grafičnim vmesnikom KDE. Znajo uporabljati programski jezik C za reševanje problemov. c. Refleksija: Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja 19. Uporabljene metode poučevanja in učenja: Seminarske vaje, laboratorijske vaje, konzultacije. 20. Uporabljeni načini preverjanja znanja: krajše domače naloge, dalše domače naloge oz. mini projekti, pisni izpit (lahko se nadomesti z dvema kolokvijema), ustni izpit. Pogoji in viri 21. Delitev na skupine. Zaradi potrebe po uporabi računalniške tehnologije so skupine sestavljene iz 15 študentov. 22. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta. En računalnik na 1 študenta. 23. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta. 1 habilitiran visokošolski učitelj in 1 habilitiran visokošolski sodelavec na skupino Evalvacija 24. Metode in oblika evalvacije: študentska anketa. 3
PREDMET: PROGRAMIRANJE I Osnovni podatki o predmetu 1. Ime predmeta: Programiranje I 2. Nosilec predmeta: doc. dr. Branko Kavšek 3. Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 6 4. Učni jezik: slovenski Podatki o umeščenosti predmeta 5. Študijski program: Računalništvo in informatika 6. Stopnja študijskega programa: dodiplomski univerzitetni študijski program 1. stopnje 7. Obvezni ali izbirni predmet: obvezni 8. Letnik: 1 9. Semester: / 10. Študijska smer: 11. Steber programa: Programiranje Obveznosti 12. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): Oblika število ur število KT izvaja Predavanja 45 1,5 učitelj Laboratorijske vaje 45 1,5 sodelavec SKUPAJ 90 3 13. Samostojno študentovo delo: oblika število ur število KT Priprava na izpit in izpit 39 1,3 Domače naloge 51 1,7 SKUPAJ 90 3 Cilji in kompetence 14. Predznanje, ki ga mora imeti študent: Ni potrebno. 15. Učni cilji predmeta in kompetence: a. Cilji: Študenti se spoznajo z osnovnimi gradniki programskih jezikov. Študenti se spoznajo z osnovnimi podatkovnimi strukturami in algoritmi. Študenti razvijejo zmožnosti obvladovanja programskih jezikov, tehnik, razvojnih orodij in metodologij za razvoj sistemov. 4
b. Splošne kompetence: Spodbujanje abstraktnega mišljenja ter organizacijskih sposobnosti študentov. Spodbujanje učenja in sodelovanja v ekipah. Spodbujanje projektno naravnanega dela. c. Predmetnospecifične kompetence: Razvijanje sposobnosti identifikacije problema in priprave rešitve. Spodbujanje ustvarjalnosti in iznajdljivosti pri iskanju možnih rešitev danega problema. Razvijanje sposobnosti analitičnega mišljenja. Uporabljati algoritmični pristop: za reševanje danega problema razviti algoritem. Vsebina predmeta in literatura 16. Opis vsebine. 17. Literatura: Osnovni programski gradniki. Osnovna sintaksa programskega jezika Java. Spremenljivke, tipi in stavki. Enostavne vhodno izhodne operacije. Odločitveni stavki. Kontrolne strukture. Funkcije in podajanje parametrov. Programi. Strukturna dekompozicija. Osnovne podatkovne strukture. Enostavni tipi. Polja. Zapisi. Nizi in obdelava nizov. Predstavitev podatkov v računalniškem pomnilniku. Zaseganje pomnilnika. Povezane strukture. Sklad. Vrsta. Seznam. Drevo. Algoritmi in reševanje problemov. Kaj je algoritem? Strategije reševanja problemov. Vloga algoritmov v procesu reševanja problemov. Strategije za implementacijo algoritmov. Iskanje programskih napak. Rekurzija. Koncept rekurzije. Rekurzivne matematične funkcije. Deli in vladaj. Rekurzivno vračanje po sledi. Implementacija rekurzije. Dogodkovno gnano programiranje. Dogodki. Izjeme. Proženje izjem. Lovljenje izjem. Rokovalniki. Proženje dogodkov. Odzivi na dogodek. a. Osnovna literatura: Michael T. Goodrich, Roberto Tamassia: Data structures and algorithms in Java. New York, J. Wiley & Sons, 2001. Herbert Schildt: Java 2: the complete reference, Berkeley, Osborne/McGraw-Hill, 2001. Uroš Mesojedec, Borut Fabjan: Java2: temelji programiranja, Ljubljana, Založba Pasadena, 2004 a. Dopolnilna literatura: Mitchell, J.C: Concepts in programming languages, Cambridge University Press, 2003 b. Dodatna literatura: 18. Predvideni študijski dosežki: a. Znanje in razumevanje: Študent/-ka osvoji osnove programiranja. Študent/-ka dobro osvoji vsaj en programski jezik. 5
Študent/-ka osvoji veščine in koncepte, ki so osnova programiranja za poljuben problem in poljubno okolje uporabe. Študent/-ka osvoji osnovno znanje o podatkovnih strukturah in algoritmih. b. Uporaba: Sposoben/-na je učinkovito vključiti sodobno informacijsko tehnologijo v izobraževalni proces. Sposoben/-na je načrtovanja poljubnega problema in same izvedbe v izbranem programskem jeziku. c. Refleksija: Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja 19. Uporabljene metode poučevanja in učenja: Predavanja, vaje, domače naloge, seminarji, konzultacije. 20. Uporabljeni načini preverjanja znanja: 10 krajših domačih nalog, 2 seminarja, pisni izpit (lahko se nadomesti z dvema kolokvijema), ustni izpit. Pogoji in viri 21. Delitev na skupine. Zaradi potrebe po uporabi računalniške tehnologije so skupine sestavljene iz 15 študentov. 22. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta. En računalnik na 1 študenta. 23. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta. 1 habilitiran visokošolski učitelj in 1 habilitiran visokošolski sodelavec na skupino Evalvacija 25. Metode in oblika evalvacije: študentska anketa. PREDMET: OBLIKOVANJE VEČPREDSTAVNOSTNIH VSEBIN Osnovni podatki o predmetu 1. Ime predmeta: Oblikovanje večpredstavnostnih vsebin 2. Nosilec predmeta: doc. dr. Branko Kavšek 6
3. Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 6 4. Učni jezik: slovenščina Podatki o umeščenosti predmeta 5. Študijski program: Računalništvo in informatika 6. Stopnja študijskega programa: dodiplomski univerzitetni študijski program 1. stopnje 7. Obvezni ali izbirni predmet: izbirni 8. Letnik: 2. ali 3. 9. Semester: / 10. Študijska smer: 11. Steber programa: sistemi Obveznosti 12. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): Oblika število ur število KT izvaja Predavanja 45 1,5 učitelj Laboratorijske vaje 45 1,5 sodelavec SKUPAJ 90 3 13. Samostojno študentovo delo: oblika število ur število KT Priprava na izpit 0 0 Izpit 0 0 Pregled literature 12 0,4 Domače naloge 30 1 Seminarji 48 1,6 SKUPAJ 90 3 Cilji in kompetence 14. Predznanje, ki ga mora imeti študent: Opravljeni predmeti: Računalniški praktikum Vpis v letnik. 15. Učni cilji predmeta in kompetence: a. Cilji: Študent/-ka se spozna z osnovami večpredstavnostnih sistemov. Študent/-ka pridobi osnovno znanje o uporabi večpredstavnostnih sistemov. Študent/-ka spozna tehnike oblikovanja večpredstavnostnih vsebin. b. Splošne kompetence: 7
Razvijanje zmožnosti obvladovanja kompleksnega sistema za delo z večpredstavnostjo. Razvijanje zmožnosti obvladovanja večpredstavnostnih sistemov. c. Predmetnospecifične kompetence: Razvijanje sposobnosti oblikovanja večpredstavnostnih vsebin. Vsebina predmeta in literatura 16. Opis vsebine. Večpredstavnost v zadnjem času postaja najbolj razširjena oblika za posredovanje informacij uporabnikom, ki niso računalniški strokovnjaki. Sodobna računalniška in komunikacijska tehnologija omogočata prepletanje in integracijo različnih pojavnih oblik informacije, kot so besedilo, grafika, slike visoke ločljivosti, zvok in video. Izjemne možnosti, ki jih nudi ta tehnologija, so našle uporabo tudi v izobraževanju. Lahko bi rekli, da se je začela doba virtualizacije izobraževanja. Prav to je razlog, da bo predmet poudarjal koncepte in izzive večpredstavnosti v izobraževanju ter ne le tehnološke vidike, ampak tudi vsebinske in metodološke vidike uporabe večpredstavnosti v izobraževalne procesu. Vsebina: Osnove večpredstavnostnih sistemov. Digitalizacija. Uporaba večpredstavnostnih sistemov. Razvoj večpredstavnostnih sistemov. Uporaba večpredstavnostnih sistemov za oblikovanje večpredstavnostnih vsebin. Uporaba večpredstavnostnih sistemov ter večpredstavnostnih vsebin v različnih sistemih. 17. Literatura: a. Osnovna literatura: Sorel Reisman: Multimedia Computing, Idea Group Publishing, 1996. Sanjaya Mistra, Ramesh C. Sharma: Interactive Multimedia in Education and Training, Idea Group Publishing, 2004. b. Dopolnilna literatura: Karen S. Ivers, Ann E. Barron: Multimedia Projects in Education: Designing, Producing, and Assesing, Libraries Unlimited, 2nd edition, 2002. c. Dodatna literatura: 8
18. Predvideni študijski dosežki: a. Znanje in razumevanje: b. Uporaba: c. Refleksija: Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja 19. Uporabljene metode poučevanja in učenja: Predavanja, avditorne vaje, laboratorijske vaje in projekt. 20. Uporabljeni načini preverjanja znanja: domače naloge ocena projekta. Pogoji in viri 21. Delitev na skupine. Zaradi potrebe po uporabi računalniške tehnologije so skupine sestavljene iz 15 študentov. 22. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta. Računalniška učilnica; en računalnik na 1 študenta. Ustrezna programska oprema za delo z večpredstavnostnimi vsebinami. Povezava računalnikov v lokalno in posredno v globalno omrežje (internet). Ustrezna večpredstavnostna oprema (kamera, mikrofon, zvočniki). 23. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta. 1 habilitiran visokošolski učitelj in 1 habilitiran visokošolski sodelavec na skupino študentov Evalvacija 24. Metode in oblika evalvacije: študentska anketa. 9
PREDMET: MENEDŽMENT INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJ Osnovni podatki o predmetu 1. Ime predmeta: Menedžment informacijskih tehnologij 2. Nosilec predmeta: prof. dr. Cene Bavec 3. Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 6 4. Učni jezik: slovenski Podatki o umeščenosti predmeta 5. Študijski program: Računalništvo in informatika 6. Stopnja študijskega programa: dodiplomski univerzitetni študijski program 1. stopnje 7. Obvezni ali izbirni predmet: obvezni 8. Letnik: 3 9. Semester: / 10. Študijska smer: 11. Steber programa: sistemi Obveznosti 12. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): Oblika število ur število KT izvaja Predavanja 60 2,0 učitelj Laboratorijske vaje 30 1,0 sodelavec SKUPAJ 90 3 13. Samostojno študentovo delo: oblika število ur število KT Priprava na izpit in izpit 39 1,3 Študij literature 6 0,2 Projektno delo 45 1,5 SKUPAJ 90 3 Cilji in kompetence 14. Predznanje, ki ga mora imeti študent: Uspešno opravljene obveznosti pri predmetih. Programsko inženirstvo (mogoče tudi sistemi III) 15. Učni cilji predmeta in kompetence: a. Cilji: Študenti bodo dopolnili teoretična spoznanja s področja računalništva s praktičnimi znanji, ki so potrebna za uspešno uvajanje in vodenje zahtevnih informacijskih projektov na izbranih aplikativnih področjih. 10
Seznanili se bodo s temelji managementa informacijskih tehnologij ter z metodologijami za sistemsko analizo, načrtovanjem ter organizacijo informacijskih sistemov in sistemov za podporo odločanju. Teoretičen del predmeta bo usmerjen v inovativne odločitvene in organizacijske modele in paradigme, ki jih je spodbudil razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije. Praktični del predmeta bo usmerjen v študij izbranih primerov iz prakse in na pripravi scenarijev za uvajanje informacijskih tehnologij in na vodenju razvojnih projektov. Razvije sposobnost obvladovanja kompleksnih problemov. Razvije zmožnosti razvoja kompleksnih IKT sistemov. b. Splošne kompetence: Spodbujanje skupinskega sodelovanja ter s tem razvijanje organizacijskih in komunikacijskih sposobnosti študentov. Razvijanje sposobnosti opazovanja, iskanja informacij ter kritične presoje dane problematike. c. Predmetno specifične kompetence: Razvijanje sposobnosti za sodelovanje z uporabniki informacijskih tehnologij ter skupna identifikacija problemov in rešitev. Spodbujanje ustvarjalnosti in iznajdljivosti pri iskanju uporabniško usmerjenih rešitev za dane probleme. Razvijanje sposobnosti analitičnega in sistemskega mišljenja. Zmožnost opisati dano situacijo s pravilno uporabo matematičnih in računalniških simbolov in zapisov. Reševanje problemov z uporabo modernih tehnologij. Vsebina predmeta in literatura 16. Opis vsebine. Informacijska tehnologija in organizacija. Temelji informacijske družbe. Vpliv informacijske tehnologije na odločanje in vrednotenje odločitev v organizaciji. Virtualizacija sodobnih organizacij in osnove teorije virtualnih organizacij. Preklopno načelo in metamanagement. 17. Literatura: Računalniško podprti informacijski sistemi in sistemi za podporo o odločanju. Temelji e- poslovanja. Spletne tehnologije v poslovnem in upravnem okolju. Osnovna arhitektura informacijskih sistemov. Računalniško podprti sistemi za podporo odločanju v poslovnem in upravnem okolju. Zunanje izvajanje (outsourcing) informacijskih storitev. Študij primerov iz prakse. Sistemski pristop k projektiranju informacijskih sistemov. Strukturiranje in modeliranje informacijskih sistemov. Projektiranje informacijskih sistemov. Sistemska analiza. Informacijske tehnologije in reinženiring organizacijskih procesov. Posebna poglavja iz informacijskega inženirstva in študij primerov. Virtualna (navidezna) podjetja. Primeri informacijskih sistemov iz prakse. Uporaba informacijskih tehnologij in večpredstavnih sistemov v izobraževanju. a. Osnovna literatura: 11
Rob Aalders, Peter Hind: The IT Manager's Survival Guide, John Wiley & Sons; 1st edition (April 27, 2002), ISBN: 047084454X Peter Weill, Jeanne Ross: IT Governance: How Top Performers Manage IT Decision Rights for Superior Results, Harvard Business School Press (June 1, 2004), ISBN: 1591392535 b. Dopolnilna literatura: c. Dodatna literatura: 18. Predvideni študijski dosežki: a. Znanje in razumevanje: Študent/-ka pozna metode načrtovanja in razvijanja sodobnih informacijskih sistemov. Pozna nekatera sodobna razvojna orodja in trende na področju razvijanja informacijskih sistemov. b. Uporaba: Sposoben/-na je učinkovito vključiti sodobno informacijsko tehnologijo v poslovne, upravne in izobraževalne organizacije. Sposoben/-na je načrtovanja poljubnega problema tako s procesnega kot tudi s podatkovnega vidika. c. Refleksija: Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja 19. Uporabljene metode poučevanja in učenja: Predavanja, vaje, individualne konzultacije. 20. Uporabljeni načini preverjanja znanja: krajše domače naloge, projekt z implementacijo konkretne informacijske rešitve ter javna predstavitev rezultatov projekta na vajah oz. predavanjih, pisni izpit (lahko se nadomesti z dvema kolokvijema), ustni izpit. Pogoji in viri 21. Delitev na skupine. Zaradi potrebe po uporabi računalniške tehnologije so skupine sestavljene iz 15 študentov. 22. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta. En računalnik na enega študenta. 23. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta. 1 habilitiran visokošolski učitelj in 1 habilitiran visokošolski sodelavec na skupino študentov 12
Evalvacija 26. Metode in oblika evalvacije: študentska anketa. PREDMET: RAČUNALNIŠKA OMREŽJA Osnovni podatki o predmetu 1. Ime predmeta: Računalniška omrežja 2. Nosilec predmeta: doc. dr. Peter Rogelj 3. Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 6 4. Učni jezik: slovenski Podatki o umeščenosti predmeta 5. Študijski program: Računalništvo in informatika 6. Stopnja študijskega programa: dodiplomski univerzitetni študijski program 1. stopnje 7. Obvezni ali izbirni predmet: obvezni 8. Letnik: 2 9. Semester: / 10. Študijska smer: 11. Steber programa: veščine Obveznosti 12. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): Oblika število ur število KT izvaja Predavanja 45 1,5 učitelj Laboratorijske vaje 45 1,5 sodelavec SKUPAJ 90 3 13. Samostojno študentovo delo: oblika število ur število KT Priprava na izpit 48 1,6 Izpit 6 0,2 Pregled literature 15 0,5 Domače naloge 21 0,7 Seminarji 0 0 SKUPAJ 90 3 Cilji in kompetence 14. Predznanje, ki ga mora imeti študent: Uspešno opravljene obveznosti pri predmetih Sistemi 1, Sistemi 2, Programiranje 1 in Programiranje 2. 13
15. Učni cilji predmeta in kompetence: a. Cilji: 2. Študentje se spoznajo z osnovami računalniških omrežij. Pridobljeno znanje vključuje tako teoretične osnove, začenši z modelom OSI in kasnejšim osredotočenjem na model TCP/IP, kot tudi praktično delo. Študent/-ka se spozna z uporabo modernih orodij in tehnik za reševanje in predstavitev problemov in konceptov. a. Splošne kompetence: Prenos teoretičnih znanj v prakso. Osvajanje inženirskega pristopa k reševanju problemov s pomočjo računalniških tehnologij. b. Predmetnospecifične kompetence: Sposobnost samostojnega osnovnega praktičnega obvalodovanja računalniških omrežij v smislu administriranja in razvoja aplikacij. Vsebina predmeta in literatura 16. Opis vsebine. Računalniška omrežja Osnovne definicije in klasifikacija omrežij. Referenčna modela OSI in TCP/IP. Fizični sloj (prenos signalov, zaznavanje in odpravljanje napak). Linijski sloj (dostop do medija, kontrola pretoka). Mrežni sloj (datagrami, usmerjanje, nadzor zamašitve). Transportni sloj (nepovezavna in povezavna storitev, upravljalski protokoli, multipleksiranje). Predstavitveni sloj (prenosna sintaksa, kodiranje, varnost). Aplikacijski sloj (e-pošta, svetovni splet, večpredstavnost). Integracija komunikacijskih tehnologij (žičnih, brezžičnih in mobilnih), sodobne informacijske storitve (model odjemalec - strežnik, model vsak z vsakim / P2P), porazdeljeno procesiranje (spletne storitve). 17. Literatura: a. Osnovna literatura: Tanenbaum A.S.: Computer Networks. Prentice Hall, 2003. b. Dopolnilna literatura: D. Trček: Prosojnice s predavanj. PEF, 2004. c. Dodatna literatura: 18. Predvideni študijski dosežki: a. Znanje in razumevanje: Študent razume principe delovanja računalniških omrežij. b. Uporaba: Študent je sposoben samostojno administrirati omrežje v manj zahtevnem okolju in pisati osnovne omrežno usmerjene programske rešitve. c. Refleksija: Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja 14
19. Uporabljene metode poučevanja in učenja: predavanja, vaje, konzultacije. 20. Uporabljeni načini preverjanja znanja: krajše domače naloge, pisni izpit (lahko se nadomesti z dvema kolokvijema), izjemoma ustni izpit. Pogoji in viri 21. Delitev na skupine. Zaradi potrebe po uporabi računalniške tehnologije so skupine velike 15 študentov. 22. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta. En računalnik na 1 študenta. 23. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta. 1 habilitiran visokošolski učitelj in 1 habilitiran visokošolski sodelavec na skupino študentov Evalvacija 27. Metode in oblika evalvacije: študentska anketa. PREDMET: OSNOVE PODATKOVNIH BAZ Osnovni podatki o predmetu 1. Ime predmeta: Osnove podatkovnih baz 2. Nosilec predmeta: doc. dr. Iztok Savnik 3. Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 6 4. Učni jezik: slovenščina Podatki o umeščenosti predmeta 5. Študijski program: Računalništvo in informatika 6. Stopnja študijskega programa: dodiplomski univerzitetni študijski program 1. stopnje 7. Obvezni ali izbirni predmet: obvezni 8. Letnik: 2. 9. Semester: / 10. Študijska smer: / 11. Steber programa: veščine Obveznosti 12. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): 15
Oblika število ur število KT izvaja Predavanja 45 1,5 učitelj Laboratorijske vaje 45 1,5 sodelavec SKUPAJ 90 3 13. Samostojno študentovo delo: oblika število ur število KT Priprava na izpit in izpit 39 1,3 Domače naloge 51 1,7 SKUPAJ 90 3 Cilji in kompetence 14. Predznanje, ki ga mora imeti študent: Opravljeni predmeti: Programiranje I, Računalniški praktikum Priporočeni predmeti: / 15. Učni cilji predmeta in kompetence: a. Cilji: Študent/-ka se spozna z novejšimi tehnologijami na področju podatkovnih baz. Študent/-ka se nauči razvoja samostojnih aplikacij, ki slonijo na uporabi podatkovnih baz. Študent/-ka se spozna z uporabo modernih orodij in tehnik za reševanje in predstavitev problemov in konceptov. b. Splošne kompetence: 3. Razvijanje zmožnosti obvladovanja kompleksnih programskih sistemov. 4. Razvijanje zmožnosti za vodenje in razvoj aplikacij v praksi. c. Predmetnospecifične kompetence: Razvijanje analitičnih sposobnosti. Vsebina predmeta in literatura 16. Opis vsebine. Uvod Logični podatkovni modeli Model Entiteta-Razmerje, relacijski model, prevod ER v relacijski model, relacijska algebra in račun, SQL, SQL standard, SQL3, QBE. Implementacija SUPB Diski in datoteke, indeksne datoteke, indeksi, ISAM, B+ drevesa, razpršilni indeksi evaluacija relacijskih operacij, optimizacija poizvedb. Načrtovanje podatkovnih baz Logično načrtovanje PB, funkcijske odvisnosti, normalne oblike, fizično načrtovanje PB, denoramlizacija, izbor indeksov. 16
17. Literatura: Aplikacijski nivo Aplikacije, transakcije, smrtni objemi, obnavljanje PB. a. Osnovna literatura: Ramakrishnan, R., Gehrke, J.: Database Management Systems, 3rd Edition, McGraw Hill, 2004. b. Dopolnilna literatura: Korth, F.H., Silberschatz, A.: Database Systsms Concepts, McGraw Hill, 1991. Ullman, J.: Principles of Database and Knowledge-Base Systems, Volume 1, Computer Science Press, Rockville, 1988. 18. Predvideni študijski dosežki: a. Znanje in razumevanje: b. Uporaba: c. Refleksija: Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja 19. Uporabljene metode poučevanja in učenja: predavanja, avditorne vaje, laboratorijske vaje in projekt. 20. Uporabljeni načini preverjanja znanja: pisni izpit, ustni izpit in ocena projekta. Pogoji in viri 21. Delitev na skupine. Zaradi potrebe po uporabi računalniške tehnologije so skupine sestavljene iz 15 študentov. 22. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta. Računalniška učilnica; en računalnik na 1 študenta. Programsko orodje za načrtovanje programskih sistemov npr. System Architect. 23. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta. 1 habilitiran visokošolski učitelj in 1 habilitiran visokošolski sodelavec na skupino študentov Evalvacija 24. Metode in oblika evalvacije: študentska anketa. 17
PREDMET: ALGEBRA I MATRIČNI RAČUN Osnovni podatki o predmetu 1. Ime predmeta: Algebra I Matrični račun 2. Nosilec predmeta: doc. dr. Klavdija Kutnar 3. Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 6 4. Učni jezik: slovenski Podatki o umeščenosti predmeta 5. Študijski program: Matematika 6. Stopnja študijskega programa: dodiplomski univerzitetni študijski program 1. stopnje 7. Obvezni ali izbirni predmet: obvezni predmet 8. Letnik: 1 9. Semester: / 10. Študijska smer: 11. Steber programa: diskretni Obveznosti 12. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): oblika število ur število KT izvaja Predavanja 60 2 učitelj Seminarske vaje 30 1 učitelj, sodelavec SKUPAJ 90 3 13. Samostojno študentovo delo: Oblika število ur Število KT Priprave na izpit in izpit 30 1 Kolokviji 4 0.1 Domače naloge 26 0.9 Študij literature, projektna naloga 30 1 SKUPAJ 90 3 Cilji in kompetence 14. Predznanje, ki ga mora imeti študent: Za razumevanje predmeta je potrebno znanje srednješolske matematike. Znanje tega predmeta je potrebno pri večini drugih predmetov s področja matematike, naravoslovnih znanosti in računalništva. 15. Učni cilji predmeta in kompetence: a) Cilji: Študent spozna osnove računanja z matrikami, ki jih potrebuje pri nadaljnjem študiju. Na vajah pridobi praktično delovno znanje iz obravnavanega področja. b) Splošne kompetence: Študent se uči matematičnega razmišljanja in spoznava strogi matematični jezik. c) Predmetnospecifične kompetence: 18
18. Razumevanje pomena matrik ter z njimi povezanih računskih operacij. 19. Razumevanje pomena lastnih vrednosti in lastnih vektorjev matrike ter minimalnega polinoma matrike. Vsebina predmeta in literatura 16. Opis vsebine: Vektorji, analitična geometrija v prostoru. Matrike. Vrste matrik in osnovne operacije z matrikami. Rang matrike. Inverzna matrika. Sistemi linearnih enačb. Matrična interpretacija in izrek o rešljivosti. Elementarne matrike, Gaussova metoda. Determinante. Cramerjevo pravilo. 17. Literatura: a) Osnovna literatura: J. Grasselli, Linearna algebra, v I. Vidav, Višja matematika II, 1. Poglavje, DZS, Ljubljana, 1979. M. Kolar, B. Zgrablić, Več kot nobena, a manj kot tisoč in ena rešena naloga iz linearne algebre, Pedagoška fakulteta, Ljubljana, 1996. F. Križanič, Linearna algebra in linearna analiza, DZS, Ljubljana, 1993. S. Lang, Linear algebra, Springer Verlag, New York, 1993. b) Dopolnilna literatura: S. Axler, Linear algebra done right, Springer Verlag, New York, 1996. M. Dobovišek, D. Kobal, B. Magajna, Naloge iz algebre I, DMFAS, Ljubljana, 1990. E. Kramar, Rešene naloge iz linearne algebre, DMFAS, Ljubljana, 1994. c) Dodatna literatura: S. Lipschutz, 3000 Solved Problems in Linear Algebra, McGraw-Hill, New York, 1988. B. Evans, J. Johnson, Linear Algebra with Derive,: John Wiley & Sons, Inc., New York, 1994. I. Sakate, Linear Algebra, Marcel Dekker, New York, 1975. 18. Predvideni študijski dosežki:* Znanje in razumevanje: Študent/ka pozna osnovne pojme matematične algebre. Uporaba: Sposoben/-na je učinkovito operirati z vektorji in matrikami Refleksija: Zmožen/-na je ovrednotiti svoje poznavanje glede na uresničevanje zastavljenih ciljev. Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja 19. Uporabljene metode poučevanja in učenja: Predavanja, seminarske vaje, individualne naloge in projektno delo. 20. Uporabljeni načini preverjanja znanja: Pisni izpit (in največ trije kolokviji), ustni izpit, domače naloge. Pogoji in viri 21. Delitev na skupine. Skupine pri seminarskih vajah so velike največ 15 študentov. 22. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta. Predavalnica, projektor, računalniki, ustrezni programski paketi (Magma, Mathematica) 23. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta. 1 habilitiran visokošolski učitelj in 1 habilitiran visokošolski sodelavec na skupino 19
Evalvacija 24. Metode in oblika evalvacije: študentske ankete. PREDMET: ANALIZA I TEMELJI ANALIZE Osnovni podatki o predmetu 1. Ime predmeta: Analiza I Temelji analize 2. Šifra predmeta: / 3. Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Bojan Kuzma 4. Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 6 5. Učni jezik: slovenski Podatki o umeščenosti predmeta 6. Študijski program: Matematika 7. Stopnja študijskega programa: dodiplomski univerzitetni študijski program 1. stopnje 8. Obvezni ali izbirni predmet: obvezni predmet 9. Letnik: 1 10. Semester: / 11. Študijska smer: 12. Steber programa: zvezni steber Obveznosti 13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): Oblika število ur število KT izvaja Predavanja 60 2 učitelj Seminarske vaje 30 1 učitelj, sodelavec SKUPAJ 90 3 14. Samostojno študentovo delo: Oblika število ur Število KT Priprave na izpit 30 1 Kolokviji 4 0.1 Domače naloge 26 0.9 Študij literature, projektna naloga 30 1 SKUPAJ 90 3 Cilji in kompetence 15. Predznanje, ki ga mora imeti študent: Opravljena matura 16. Učni cilji predmeta in kompetence: Cilji: Študent spozna osnovne pojme in metode analize, predvsem na primeru funkcij ene realne spremenljivke. Na vajah pridobi praktično delovno znanje iz obravnavanega področja. 20
Splošne kompetence: Študent se uči matematičnega razmišljanja in spoznava strogi matematični jezik. Predmetnospecifične kompetence: Razumevanje realnih in kompleksnih števil ter z njimi povezanih računskih operacij. Razumevanje pomena zaporedij, limite in stekališč. Razumevanje pomena konvergence vrste in razlike med pogojno in absolutno konvergentnimi vrstami. Razumevanje zveznosti funkcije. Vsebina predmeta in literatura 17. Opis vsebine. Naravna števila. Racionalna števila. Realna števila. Kompleksna števila. Zaporedja realnih števil. Limite in stekališča zaporedij. Cauchyjev pogoj. Zgornja in spodnja limita. Monotona zaporedja. Izrek Bolzano-Weierstrass. Vrste. Konvergenčni kriteriji. Absolutno in pogojno konvergentne vrste. Funkcije realne spremenljivke, sodost, lihost, periodičnost. Limite funkcij, leva in desna limita. Zveznost. Zvezne funkcije na zaprtih omejenih intervalih. Metoda bisekcije za iskanje ničel. Elementarne funkcije. Ciklometrične funkcije. 18. Literatura: a) Osnovna literatura I. Vidav, Višja matematika I, II, III., DZS, Ljubljana, 1974. Murray R Spiegel, Schaum's outline of theory and problems of advanced calculus, Schaum Publishing CO, New York, 1963. J. Žerovnik, Matematika I.del, Fakulteta za strojništvo, Maribor, 2002. Dodatna literatura: S. Kurepa, Matematička analiza I, II., Tehnička knjiga, Zagreb, 1980. M. Dobovišek, M. Hladnik, M.Omladič, Rešene naloge iz analize, DMFA, Ljubljana 1980. B. Hvala, Zbirka izpitnih nalog iz analize, DMFA, Ljubljana,1996. P. Miličić, M. Uščumlić, Zbirka zadataka iz više matematike I, II., Naučna knjiga, Beograd, 1985. B. Demidovič, Sbornik zadač i upražnenij po matematičeskomu analizu, Nauka, Moskva, 1972. b) Dopolnilna literatura: H.S. Gaskill, P.P. Narayanaswami, Foundations of analysis, Harper & Row Publ., 1989. R. Courant, F. John, Introduction to calculus and analysis, Springer-Verlag, 1989. E. Fisher, Intermediate real analysis, Springer-Verlag, 1983. W. Rudin, Principles of mathematical analysis,mc Graw-Hill, New York, 1964. G. Fihtengol'c, Osnovy matematičeskogo analiza I, II, III., Fizmatgiz, Moskva 1956. 19. Predvideni študijski dosežki: * Znanje in razumevanje: Študent/ka pozna osnovne pojme matematične analize. Uporaba: Sposoben/-na je učinkovito operirati z realnimi in kompleksnimi števili, z zaporedji realnih ali kompleksnih števil, in pozna pojem elementarne funkcije. 21
Refleksija: Zmožen/-na je ovrednotiti svoje poznavanje matematične analize glede na uresničevanje zastavljenih ciljev. Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja 20. Uporabljene metode poučevanja in učenja: Predavanja, seminarske vaje, individualne naloge in projektno delo. 21. Uporabljeni načini preverjanja znanja: Pisni izpit (in največ trije kolokviji), ustni izpit, domače naloge. Pogoji in viri 22. Delitev na skupine. Skupine pri seminarskih vajah so velike največ 15 študentov. 23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta. Predavalnica, projektor, računalniki, ustrezni programski paketi (Magma, Mathematica) 24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta. 1 habilitiran visokošolski učitelj in 1 habilitiran visokošolski sodelavec na skupino Evalvacija 25. Metode in oblika evalvacije: študentske ankete. PREDMET: MATEMATIČNI PRAKTIKUM I Osnovni podatki o predmetu 1. Ime predmeta: Matematični praktikum I 2. Nosilec predmeta: doc. dr. Vito Vitrih 3. Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 6 4. Učni jezik: slovenski Podatki o umeščenosti predmeta 5. Študijski program: Matematika 6. Stopnja študijskega programa: dodiplomski univerzitetni študijski program 1. stopnje 7. Obvezni ali izbirni predmet: obvezni 8. Letnik: 1 9. Semester: / 10. Študijska smer: 11. Steber programa: veščine Obveznosti 12. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): oblika število ur število KT izvaja Predavanja 45 1.5 učitelj, sodelavec 22
Laboratorijske vaje 45 1.5 učitelj, sodelavec SKUPAJ 90 3 13. Samostojno študentovo delo: Oblika število ur Število KT Domače naloge 60 2 Študij literature, projektna naloga 30 1 SKUPAJ 90 3 Cilji in kompetence 14. Predznanje, ki ga mora imeti študent: Računalniški praktikum 15. Učni cilji predmeta in kompetence: Cilji: Študent spozna osnovna orodja za spremljanje predavanj in izdelavo vaj ter komunikacijo s profesorji, asistenti, kolegi, vodstvom univerze itd.. Splošne kompetence: Študent se uči uporabljati računalnik pri reševanju matematičnih problemov Predmetnospecifične kompetence: Razumevanje delovanja programov kot so npr. PowerPoint, TeX, npr. WinEdt, kot pomoč pri pisanju projektnih nalog. Vsebina predmeta in literatura 16. Opis vsebine: programi za predstavitve (npr. Power Point), delo s preglednicami (npr. Excel), urejevalniki besedil (npr. WinEdt, TextPad, Emacs, Auctech, Open Office, ), osnove TeX-a in LaTeX-a (Miktex, Tetex, GSview, Acrobat Reader...), osnovna orodja za izdelavo slik (pdf, eps), delo s formati slik, vključevanje slik v LaTex, skeniranje in uporaba digitalne kamere. 17. Literatura: a) Osnovna literatura: Batagelj V., Golli B.: TeX, Povabilo v TeX, LaTeX, BibTeX, PiCTeX. DMFA RS, Ljubljana 1990, Razpet M.: Sedi in piši z LaTeXom! DMFA, Ljubljana 1991, Lamport L.: LaTeX, a Document Preparation System, Addison Wesley, 1994, Kopka H., Daly P.W.: Guide to LaTeX, Addison-Wesley, 2004, b) Dopolnilna literatura: Mittelbach F., Goossens M., Braams J., Carlisle D. and Rowley C.: The LaTeX Companion, Addison-Wesley, 2004. Mittelbach F., Goossens M., Rahtz S.: The LaTeX Graphics Companion: Illustrating documents with TeX and PostScript, Addison-Wesley, 1997. Goossens M., Rahtz S.: The LaTeX Web Companion: Integrating TeX, HTML and XML, Addison-Wesley, 1999. c) Dodatna literatura: http://dante.ctan.org/ctan/help/uk-tex-faq/letterfaq.pdf 23
18. Predvideni študijski dosežki:* Znanje in razumevanje: Študent/ka pozna delovanje nekaterih računalniških programov. Uporaba: Sposoben/-na je učinkovito uporabljati pridobljeno znanje. Refleksija: Zmožen/-na je ovrednotiti svoje poznavanje obravnavane snovi glede na uresničevanje zastavljenih ciljev. Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja 19. Uporabljene metode poučevanja in učenja: Seminar, laboratorijske vaje, individualne naloge in projektno delo. 20. Uporabljeni načini preverjanja znanja: Domače naloge, izdelava in zagovor projekta. Pogoji in viri 21. Delitev na skupine. Pri laboratorijskih vajah so skupine velike 15 študentov, pri seminarskih pa 30 študentov. 22. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta. Predavalnica, projektor, računalniki, ustrezni programski paketi (Magma, Mathematica) 23. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta. 1 habilitiran visokošolski učitelj in 1 habilitiran visokošolski sodelavec na skupino Evalvacija 24. Metode in oblika evalvacije: študentske ankete. PREDMET: DISKRETNA MATEMATIKA I TEORIJA MNOŽIC Osnovni podatki o predmetu 1. Ime predmeta: Diskretna matematika I Teorija množic 2. Nosilec predmeta: doc. dr. Martin Milanič 3. Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 6 4. Učni jezik: slovenski Podatki o umeščenosti predmeta 5. Študijski program: Matematika 6. Stopnja študijskega programa: dodiplomski univerzitetni študijski program 1. stopnje 7. Obvezni ali izbirni predmet: obvezni 8. Letnik: 1 9. Semester: / 10. Študijska smer: 11. Steber programa: diskretni Obveznosti 12. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): oblika število ur število KT izvaja Predavanja 60 2 učitelj 24
Seminarske vaje 30 1 učitelj, sodelavec SKUPAJ 90 3 13. Samostojno študentovo delo: Oblika število ur Število KT Priprave na izpit 30 1 Kolokviji 4 0.1 Domače naloge 26 0.9 Študij literature, projektna naloga 30 1 SKUPAJ 90 3 Cilji in kompetence 14. Predznanje, ki ga mora imeti študent: Za razumevanje predmeta je potrebno znanje srednješolske matematike. 15. Učni cilji predmeta in kompetence: Cilji: Študent spozna osnove matematične logike in teorije množic, ki je temelj vseh vej matematike. Na vajah pridobi praktično delovno znanje iz obravnavanega področja. Splošne kompetence: Študent se uči matematičnega razmišljanja in spoznava strogi matematični jezik. Predmetnospecifične kompetence: Razumevanje pravil sklepanja. Razumevanje osnovnih pojmov teorije množic Razumevanje pojma funkcije in relacije Vsebina predmeta in literatura 16. Opis vsebine: Osnove matematične teorije, izjavni račun, pravilnostne tabele, predikatni račun. Formalni jeziki. Osnovni pojmi matematične logike. Načini zapisovanja množic. Osnovne relacije med množicami, osnovne operacije z množicami ali družinami množic. Potenčna množica. Relacije. Grafi. Ekvivalenčne relacije. Delna in linearna urejenost. Mreže in Boolova algebra. Dobra ureditev. Funkcije. Posebni tipi funkcij. Kategorije. Končne in neskončne, števne in neštevne množice. Kardinalna in ordinalna števila. Peanova aritmetika, matematična indukcija. Sistema aksiomov teorije množic NBG in ZFC. Aksiom izbire. Zornova lema. Osnove simbolnega računanja (Mathematica). 17. Literatura: a) Osnovna literatura: S. Lipschutz, Schaum's Outline of Theory and Problems of Set Theory and Related Topics, Schaum's Outline Series, McGraw-Hill, Inc., 1998. R. L. Vaught, Set Theory, An Introduction, Birkhauser, 1995. W. Sierpinski, Cardinal and Ordinal Numbers, PWN, Warszawa, 1958. P. Papić, Uvod u teoriju skupova, Hrvatsko matematičko društvo, Zagreb, 2000. J. R. Shoenfield, Mathematical Logic, Addison-Wesley, 1967. S. C. Kleene, Mathematical Logic, J. Wiley & Sons, New York, 1967. 25
N. Prijatelj, Osnove matematične logike (1. in 2. del), DMFA, Ljubljana, 1982, 1992. N. Prijatelj, Matematične strukture I, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1964. N. Prijatelj, Uvod v matematično logiko, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1969. V. Batagelj, S. Klavžar, DS1, Logika in množice, Izbrana poglavja iz matematike in računalništva, DMFAS, Ljubljana, 1991. I. A. Lavrov, L. L. Maksimova, Zadači po teoriji množestv, matematičeskoj logike i teoriji algorotmov, Nauka, Moskva, 1975. b) Dopolnilna literatura: c) Dodatna literatura: 18. Predvideni študijski dosežki:* Znanje in razumevanje: Študent/ka pozna osnovne pojme matematične logike. Uporaba: Sposoben/-na je učinkovito uporabljati pridobljeno znanje. Refleksija: Zmožen/-na je ovrednotiti svoje poznavanje obravnavane snovi glede na uresničevanje zastavljenih ciljev. Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja 19. Uporabljene metode poučevanja in učenja: Predavanja, seminarske vaje, individualne naloge in projektno delo. 20. Uporabljeni načini preverjanja znanja: Pisni izpit (in največ trije kolokviji), ustni izpit, domače naloge. Pogoji in viri 21. Delitev na skupine. Skupine pri seminarskih vajah so velike največ 15 študentov. 22. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta. Predavalnica, projektor, računalniki, ustrezni programski paketi (Magma, Mathematica) 23. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta. 1 habilitiran visokošolski učitelj in 1 habilitiran visokošolski sodelavec na skupino. Evalvacija 24. Metode in oblika evalvacije: študentske ankete PREDMET: DISKRETNA MATEMATIKA II KOMBINATORIKA Osnovni podatki o predmetu 1. Ime predmeta: Diskretna matematika II Kombinatorika 2. Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Štefko Miklavič 3. Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 6 4. Učni jezik: slovenski Podatki o umeščenosti predmeta 5. Študijski program: Matematika 6. Stopnja študijskega programa: dodiplomski univerzitetni študijski program 1. stopnje 7. Obvezni ali izbirni predmet: obvezni 26
8. Letnik: 1 9. Semester: / 10. Študijska smer: 11. Steber programa: splošni/aplikativni Obveznosti 12. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): oblika število ur število KT izvaja Predavanja 60 2 učitelj Seminarske vaje 30 1 učitelj, sodelavec SKUPAJ 90 3 13. Samostojno študentovo delo: Oblika število ur Število KT Priprave na izpit 30 1 Kolokviji 4 0.1 Domače naloge 26 0.9 Študij literature, projektna naloga 30 1 SKUPAJ 90 3 Cilji in kompetence 14. Predznanje, ki ga mora imeti študent: Za razumevanje predmeta je potrebno znanje srednješolske matematike ter opravljen predmet Teorija množic. 15. Učni cilji predmeta in kompetence: Cilji: Študent spozna osnove kombinatorike in osnove pomembnega področja kombinatorike - teorije grafov. Pridobljeno znanje je osnova za konkretno uporabo kombinatorike na drugih področjih. Splošne kompetence: Študent se uči matematičnega razmišljanja in spoznava strogi matematični jezik. Predmetnospecifične kompetence: za dani problem razviti ustrezen algoritem za reševanje tega problema, samozavestno se soočiti z danim matematičnim problemom ter poiskati njegovo rešitev. Vsebina predmeta in literatura 16. Opis vsebine: Princip vsote, produkta, štetje parov. Elementarna kombinatorika. Prirejanje. Prirejanje znotraj množice, obstoj 1-faktorja. Prirejanje med dvema množicama, Hallov izrek. Königov izrek, uporaba. Rekurzija. Rodovne funkcije. Linearna rekurzija s konstantnimi koeficienti. Uporaba v kombinatoriki. Princip vključitve in izključitve. Topovski polinom. Möbiusova inverzija. Delno urejene množice in Möbiusova funkcija. Izrek o inverziji. Načrti. Končne projektivne ravnine. Korekcijski kodi. Steinerjevi sistemi. Kirkmanov problem šolark. Ramseyev izrek. Dokaz in uporaba. Teorija Polye. Burnsidova lema. Izrek Polye. Graf, primeri grafov. Drevesa. Osnovne lastnosti, preštevanje dreves. Najcenejše drevo. Operacije nad grafi. Produkt grafov. Krovni grafi in napetostni grafi. Grafi in grupe. Grupa avtomorfizmov grafa. Cayleyevi grafi in Fruchtov izrek. Simetrični grafi. Planarnost in dualnost. Kriterij planarnosti. Vložitve grafov v druge ploskve. Dualnost in Eulerjev izrek. Barvanje grafov. Barvanje točk. Barvanje povezav. Kromatični polinom. Usmerjeni grafi. Eulerjevi usmerjeni grafi. Turnirji. Markovske verige. Povezanost. Mengerjev in Hallov izrek. Različice 27
Mengerjevega izreka in Ford-Fulkersonov izrek. Teorija matroidov. Definicije. Matroidi in grafi. Zgledi matroidov in uporaba. 17. Literatura: a) Osnovna literatura: I. Anderson, A first course in combinatorial mathematics, Clarendon Press, Oxford, 1974. R. Wilson, Introduction to graph theory, Longman, London, 1979. V. Batagelj, S. Klavžar, DS 2, Algebra in teorija grafov, DMFA, Ljubljana, 1992. M. Juvan, P. Potočnik, Teorija grafov in kombinatorika, DMFA, Ljubljana, 2000. R. J. Wilson, J. J. Watkins (Prevod: J. Žerovnik), Uvod v teorijo grafov, SIGMA, DMFA 1997. b) Dopolnilna literatura: N. Biggs, Discrete mathematics, Clarendon Press, Oxford, 1989. D. Veljan, Kombinatorika s teorijom grafova, Školska knjiga, Zagreb, 1989. c) Dodatna literatura: 18. Predvideni študijski dosežki:* Znanje in razumevanje: Študent/ka pozna nekatere kombinatrične pojme ter pojme iz teorije grafov, ki jih potrebuje v nadaljevanju študija. Uporaba: Sposoben/-na je učinkovito uporabljati pridobljeno znanje. Refleksija: Zmožen/-na je ovrednotiti svoje poznavanje obravnavane snovi glede na uresničevanje zastavljenih ciljev. Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja 19. Uporabljene metode poučevanja in učenja: Predavanja, seminar, individualne naloge in projektno delo. 20. Uporabljeni načini preverjanja znanja: Pisni izpit (lahko se nadomesti z največ tremi kolokviji), ustni izpit, seminarska naloga in njena predstavitev na seminarju ter domače naloge. Pogoji in viri 21. Delitev na skupine. Skupine so velike 30 študentov. 22. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta. Predavalnica, projektor, računalniki, ustrezni programski paketi (Magma, Mathematica) 23. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta. 1 habilitiran visokošolski učitelj in 1 habilitiran visokošolski sodelavec na skupino Evalvacija 24. Metode in oblika evalvacije: študentske ankete. 28
PREDMET: MIKROEKONOMSKA ANALIZA Osnovni podatki o predmetu 1. Ime predmeta: Mikroekonomska analiza 2. Nosilec predmeta: doc. dr. Aljaž Ule 3. Število ECTS kreditnih točk: 6 4. Učni jezik: slovenski Podatki o umeščenosti predmeta 5. Študijski program: Matematika v ekonomiji in financah 6. Vrsta in stopnja študijskega programa: dodiplomski univerzitetni študijski program 1. stopnje 7. Vrsta predmeta: obvezni 8. Letnik študija: 1. 9. Semester: / 10. Študijska smer: / 11. Steber programa: ekonomsko finančni steber Obveznosti 12. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): Oblika izvedbe Število ur Število KT Izvajalec Predavanja 60 2 Visokošolski učitelj Seminarske vaje 30 1 Visokošolski sodelavec SKUPAJ 90 3 13. Samostojno študentovo delo: Oblika aktivnosti Število ur Število KT Priprave na izpit in izpit 30 1 Kolokviji 4 0.1 Domače naloge 26 0.9 Študij literature 30 1 SKUPAJ 90 3 Cilji in kompetence 14. Predznanje, ki ga mora imeti študent: priporočeni predmeti: Analiza I 15. Učni cilji predmeta in kompetence: a) Cilji: Študent/-ka spozna področje in osnovne pojme mikroekonomije, najpomembnejša zakonitosti področja ter se teoretično in praktično usposobi za analitični pristop k ekonomski analizi. Študent/-ka prejme osnovni analitični in pojmovni aparat, potreben pri kasnejših ekonomskih predmetih. b) Splošne kompetence: 29
Poznavanje pristopov k matematičnem modeliranju ter analizi družbeno-ekonomskih fenomenov. c) Predmetnospecifične kompetence*: Poznavanje mikroekonomskih konceptov in zakonitosti ter njihove matematično-analitične obravnave. Vsebina predmeta in literatura 16. Opis vsebine. Uvod v ekonomsko razmišljanje o Institucija trga o Povpraševanje in ponudba Vedenje potrošnikov o Preference, funkcija koristnosti o Potrošnikova izbira o Posameznikovo in agregatno povpraševanje o Potrošnikov presežek Vedenje proizvajalcev o Proizvodnja in proizvodni stroški o Proizvodnja v popolni konkurenci Tržna struktura o Alokacijska učinkovitost in popolna konkurenca o Monopol in cenovna diskriminacija o Strateško odločanje in teorija iger o Monopolistična konkurenca in oligopol o Učinkovitost in tržni posegi Splošno ravnovesje Tržne nepopolnosti o zunanji učinki o javne dobrine o nepopolne informacije 17. Literatura: d) Osnovna literatura: Robert S. Pindyck & Daniel L. Rubinfeld, Microeconomics (sixth edition, 2005), Prentice Hall. e) Dopolnilna literatura*: Varian, Hal R. Intermediate Microeconomics: A Modern Approach, Sixth Edition, W.W. Norton, 2002. f) Dodatna literatura*: 18. Predvideni študijski dosežki: g) Znanje in razumevanje:* 30
Študent/-ka pozna osnovne pojme in koncepte predmetnega področja mikroekonomije, osnovne pristope k mikroekonomskem modeliranju in analizi, ter nekatera temeljna dognanja v mikroekonomiki. h) Uporaba:* Sposoben/-na je formalno modelirati in analizirati enostavne mikroekonomske situacije. i) Refleksija:* Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja 19. Metode poučevanja in učenja: Predavanja, vaje ter simulacije prek poskusov v razredu. 20. Načini preverjanja znanja: Pisni izpit Pogoji in viri 21. Delitev na skupine: Skupine pri seminarskih vajah praviloma ne presegajo 15 študentov. 22. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta. Predavalnica, projektor, računalnik. 23. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.* - 1 habilitiran visokošolski učitelj in - 1 habilitiran visokošolski sodelavec na skupino Evalvacija 28. Metode in oblika evalvacije: študentska anketa. PREDMET: MAKROEKONOMSKA ANALIZA Osnovni podatki o predmetu 1. Ime predmeta: Makroekonomska analiza 2. Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Janez Šušteršič 3. Število ECTS kreditnih točk: 6 4. Učni jezik: slovenski Podatki o umeščenosti predmeta 5. Študijski program: Matematika v ekonomiji in financah 6. Vrsta in stopnja študijskega programa: dodiplomski univerzitetni študijski program 1. stopnje 7. Vrsta predmeta: obvezni 8. Letnik študija: 1. 9. Semester: / 31