Avtizem. Šolski center Rogaška Slatina Steklarska ul Rogaška Slatina. Program: Gimnazija Šolsko leto: 2012/2013

Similar documents
Attempt to prepare seasonal weather outlook for Slovenia

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

ZDRAVLJENJE BOLNICE S VON WILLEBRANDOVO BOLEZNIJO TIPA 3 IN INHIBITORJI

Multipla korelacija in regresija. Multipla regresija, multipla korelacija, statistično zaključevanje o multiplem R

Usmerjenost v samopreseganje in dosežke vodenje samega sebe

DIPLOMSKO DELO LASTNOSTI, SPOSOBNOSTI IN ZNANJA, KI JIH POTREBUJE VODJA, DA BI USPEŠNO VODIL TIM

UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA LARA ŠTUPICA

KAKO DOSEČI ODLIČNOST V PODJETJU Z UPORABO ELEMENTOV NEVROLINGVISTIČNEGA PROGRAMIRANJA

MICROWAVE PLASMAS AT ATMOSPHERIC PRESSURE: NEW THEORETICAL DEVELOPMENTS AND APPLICATIONS IN SURFACE SCIENCE

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE. O neeksaknotsti eksaktnega binomskega intervala zaupanja

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA

VODENJE IN PROBLEMATIKA

STRAST PRI DELU Seminarska naloga pri predmetu Psihološka diagnostika in ukrepi v delovnem okolju

IZOBRAZEV ANJE V OBDOBJU POKLICNE SOCIALIZACIJE

Operacija: RAZVOJ MODELOV SVETOVANJA ZA RANLJIVE SKUPINE

Doc. dr. Jana Mali Socialno delo z osebmi z demenco,

>>INSIGHTS<< PRISTOP K UCNIM STILOM

Kako se svet vrti. Ken Page. Popotnikove izdaje. Veda čiste svetlobe Združene države Amerike

JEDRSKA URA JAN JURKOVIČ. Fakulteta za matematiko in fiziko Univerza v Ljubljani

UMESTITEV EKOLOŠKIH RAZISKAV MED OSTALE VRSTE RAZISKAV

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za razredni pouk DIPLOMSKO DELO. Kaja Bernard

UPORABNOST SPOZNANJ O OTROKOVEM TEM- PERAMENTU PRI DELU MEDICINSKE SESTRE V OTROŠKEM ZDRA VSTVU

Srđan Mahmutović s.p., Osenjakova 14, 1000 Ljubljana Davčna št: SI TRR: w w w. s p l e t n i k.

Obisk iz rezultatov iskanj na iskalniku Google

UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV

Družina kot učna izkušnia

Reševanje problemov in algoritmi

Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za psihologijo. Katedra za psihologijo dela SINDROM»PREVARANTA«

ENERGY AND MASS SPECTROSCOPY OF IONS AND NEUTRALS IN COLD PLASMA

KONFLIKTI MED ZAPOSLENIMI

ZNAČILNOSTI SVETOVALNEGA ODNOSA MED UČITELJEM IN UČENCEM V SLOVENSKI ŠOLSKI KULTURI (MAGISTRSKO DELO)

ENAČBA STANJA VODE IN VODNE PARE

Je filozofija dandanes še tolažnica?

POMEN ENERGETSKIH OBRAVNAV ZA OSEBNOSTNI RAZVOJ ZAPOSLENIH V TURISTIČNIH ORGANIZACIJAH

PREMAGOVANJE OVIR V KOMUNIKACIJI

VKLJUČEVANJE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI IZ CENTRA ZA USPOSABLJANJE ELVIRA VATOVEC V PLESNE IGRE

The consequences of quantum computing

MEDOSEBNI ODNOSI IN ŠOLA V NARAVI

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA MONIKA URŠIČ

Dejavniki neverbalne komunikacije v povezavi s prepričljivostjo posameznika

Michael Jackson OSEBNI HOROSKOP

AGRESIVNO VEDENJE OTROK V VRTCU: VZGOJITELJEVE ZAZNAVE IN NAČINI ODZIVANJA

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

(semiotic) in»semeiotičen«(semeiotic). S

POJAV DOLGČASA NA DELOVNEM MESTU

Seznanjanje s slovenščino kot jezikom okolja v predšolskem obdobju pri italijanski narodni skupnosti v Slovenski Istri

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TEJA MATEJA CIBER

Calculation of stress-strain dependence from tensile tests at high temperatures using final shapes of specimen s contours

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje na razredni stopnji

Rudarjenje razpoloženja na komentarjih rtvslo.si

DOSTOPNOST IN UPORABNOST SPLETNIH STRANI

Katalog kompetenc in njegova implementacija v malem podjetju

Verodostojnost in kvaliteta spletno dostopnih informacij

Vloga transferja in kontratransferja v vzgojnem procesu

OPTIMIRANJE IZDELOVALNIH PROCESOV

Acta Chim. Slov. 2003, 50,

Kardeljeva pl. 16 (pri Pedagoški fakulteti) 1000 Ljubljana tel: (01) ; Fax: (01)

OA07 ANNEX 4: SCOPE OF ACCREDITATION IN CALIBRATION

(Received )

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

Michel Foucault K A J JE RAZSVETLJENSTVO? (Was ist Aufklärung?)

ANALIZA SPLETNIH STRANI IN NJIHOVA UPORABNOST

Bras-Meglič / Rehabil. - l. XVI, št. 1 (2017)

SPECIALTY OPTICAL FIBRES FOR A SENSING APPLICATION. Uporaba posebnih optičnih vlaken za zaznavanje

Simulation of multilayer coating growth in an industrial magnetron sputtering system

matematika + biologija = sistemska biologija? Prof. Dr. Kristina Gruden Prof. Dr. Aleš Belič Doc. DDr. Jure Ačimovič

Življenje in delo Carla Gustava Junga Life and work of Carl Gustav Jung

1 Ternik Primož - Zasebni raziskovalec, Bresterniška ulica 163, Bresternica

VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR

SUBJEKTIVNI KRITERIJI VREDNOTENJA DELA MLAJŠIH SLOVENSKIH MANAGERJEV

Hipohamiltonovi grafi

Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko. Oddelek za fiziko. Seminar - 3. letnik, I. stopnja. Kvantni računalniki. Avtor: Tomaž Čegovnik

NAČINI REŠEVANJA KONFLIKTOV V TIMU ZDRAVSTVENE NEGE

Odgovornost za razvoj kariere na primeru podjetja Renault Nissan Slovenija, d.o.o.

A L A BA M A L A W R E V IE W

»MATEMATIČNI SPREHOD«S PREDŠOLSKIMI OTROKI

PRIMERJAVA TIMSKEGA DELA V IZBRANIH ORGANIZACIJAH

Socialna psihologija nima odgovora na to, v kakšnem razmerju naj bi bila socialnost z biologijo.

IZGORELOST SPECIALNIH IN REHABILITACIJSKIH PEDAGOGOV NA DELOVNEM MESTU NA KOROŠKEM IN V VELENJU

RIS2000 merjenje spletne obiskanosti

NAVEZANOST, RELACIJSKE POTREBE IN DEBELOST PRI MLADOSTNIKIH

UNIVERZA V LJUBLJANI

RAZGLEDI RAZMIŠLJANJA O GEOGRAFIJI. Igor V r i š e r *

USING THE DIRECTION OF THE SHOULDER S ROTATION ANGLE AS AN ABSCISSA AXIS IN COMPARATIVE SHOT PUT ANALYSIS. Matej Supej* Milan Čoh

D I P L O M S K A N A L O G A

Vloga posameznika pri spreminjanju javne uprave

Introduction of Branching Degrees of Octane Isomers

Matejka Grgič. Jezik: sistem, sredstvo in simbol. Identiteta in ideologija med Slovenci v Italiji

Odgovor rastlin na povečane koncentracije CO 2. Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin

NEVROTSKE MOTNJE IN VLOGA MEDICINSKE SESTRE V PROCESU ZDRA VLJENJA

Underground natural stone excavation technics in Slovenia. Tehnike podzemnega pridobivanja naravnega kamna v Sloveniji

Metode rangiranja spletnih strani

NIKJER-NIČELNI PRETOKI

Daniel J. Levitin TERENSKI VODNIK PO LAŽEH. Kritično razmišljanje v informacijski dobi

DELOVANJA GRUP IN BLOKI NEPRIMITIVNOSTI

IDENTIFIKACIJA KARIERNIH SIDER PRI VODILNIH MEDICINSKIH SESTRAH V SLOVENSKIH BOLNIŠNICAH

AKSIOMATSKA KONSTRUKCIJA NARAVNIH

Baroklina nestabilnost

Pojavi socialne resniènosti #

Transcription:

Šolski center Rogaška Slatina Program: Gimnazija Šolsko leto: 2012/2013 Seminarska naloga pri predmetu: PSIHOLOGIJA Avtizem Mentor: Mojca Roter Avtor: Žan Vipotnik Sladka Gora, 15.5.2013 1

1 KAZALO 1 KAZALO...2 2 POVZETEK...2 3 UVOD...3 4 Kaj je avtizem?... 5 5. 1 Področja...5 5.1.1 Težave s socialno komunikacijo...6 5.1.3 Težave na področju fleksibilnosti mišljenja...7 6 Značilnosti, ki so še povezane z avtizmom...8 6.1 Odvisnost od rutine...8 6.3 Posebni interesi... 9 7 Koga avtizem prizadene?...10 11 ZAKLJUČEK...13 12 VIRI...15 2 POVZETEK 2

V seminarski nalogi je podrobneje predstavljena bolezen avtizma, ki lahko prizadene ljudi ne glede na narodnost, kulturo, religijo in starost. V nalogi so predstavljena področja avtizma, značilnosti bolezni in prvi pokazatelji če je kdo v vaši bližini avtist. 3 UVOD 3

Tema moje seminarske naloge je avtizem. Predstavil bom področja bolezni, značilnosti le te, ter prve pokazatelje bolezni. Avtizem je zelo širok pojem in ga ni možno natančno opredeliti, saj se iz meseca v mesec pojavljajo novi znaki in razlage bolezni, zato ne moremo natančno reči, da je o avtizmu dandanes že vse odkrito. Avtizem med drugim zna tudi presenetiti,saj lahko gre iz ene skrajnosti v drugo. Medtem ko nekatere osebe z avtizmom samostojno živijo in se učijo morajo ostali vseskozi imeti ob sebi nekoga, ki jim pomaga in jih usmerja. 4

4 Kaj je avtizem? Avtizem je kompleksna pervazivna razvojna motnja z nevrološko-biološko osnovo ki se pojavi v otroštvu. Je vseživljenjska razvojna motnja, ki pa se začne kazati že v otroštvu. Kaže se predvsem kot kakovostno spremenjeno vedenje na področju socialne interakcije in verbalne ter neverbalne komunikacije. Obsega zelo širok spekter od težjih pa vse do lažjih oblik. Medtem, ko so nekateri ljudje z avtizmom sposobni živeti relativno vsakdanje življenje, potrebujejo drugi celo življenje strokovno pomoč. Leo Kanner je leta 1943 kot prvi uporabil termin avtizma(izposojen iz opisov shizofrenije) za opis posebnega vedenja pri otrocih. Hans Asperger pa je leta 1944 z besedo avtizem opisal bolj inteligentne in funkcionalne otroke. Avtizem je nevidna motnja, zato ljudje velikokrat mislijo, da je otrok poreden in nevzgojen, medtem, ko se odrasli ljudje z avtizmom zdijo okolici največkrat ''čudni''. Med motnje avtističnega spektra (MAS) uvrščamo: ~ klasični avtizem(kannerjev avtizem) ~ Aspergerjev sindrom ~ nespecifična razvojna motnja ~ Rettov sindrom ~ otroška dezintegrativna motnja Avtizem se pri vsakem posamezniku kaže drugače, vendar pa imajo vsi ljudje z avtizmom težave na treh glavnih področjih. 5 PODROČJA AVTIZMA Glavna področja, pri katerih imajo težave vsi ljudje z avtizmom imenujemo ''triada primanjkljajev'' 5. 1 Področja 5

~ težave s socialno komunikacijo ~ težave s socialno interakcijo ~ težave na področju fleksibilnosti mišljenja 5.1.1 Težave s socialno komunikacijo ŠCRS Ljudje z avtizmom imajo težave na področju verbalne kot tudi neverbalne komunikacije. Izmed njih mnogi zelo dobesedno razumejo govor in mislijo, da ljudje rečejo natančno to kar mislijo. Največkrat težje uporabljajo in razumejo: ~ intonacijo glasu in obrazno mimiko ~ šale in sarkazem ~ pogoste fraze in izreke, ki jih preveč dobesedno razumejo Primer: Tekel je kot nor. Nam to pove, da je nekdo zelo hitro tekel, medtem, ko avtist to razume dobesedno: da je tekel kot duševno bolan človek. Nekateri avtisti morda ne govorijo ali pa imajo omejen govor. Največkrat razumejo kaj se jim govori, vendar raje uporabljajo druga komunikativna sredstva(znakovni jezik, vizualni simboli). Spet drugi pa imajo dobro razvite jezikovne veščine, vendar lahko imajo težave z razumevanjem veščine sodelovanja v pogovoru. Največkrat ponavljajo kar je nekdo rekel ali pa neprestano govorijo le o tistem, kar jim je všeč. Avtistom je lažje, če z njimi govorimo na jasen, dosleden način ter jim damo čas, da "obdelajo" povedano informacijo. 5.1.2 Težave s socialno interakcijo 6

Avtisti imajo pogosto težave z prepoznavanjem in razumevanjem čustev in občutij drugih ljudi ter izražanjem njihovih lastnih. Posledično se zato težje vključijo v družbo. Težave: ~ ne iščejo potrditve, tolažbe drugih ljudi ~ ne razumejo nenapisanih družbenih pravil, ki se jih večina nas nauči mimogrede ~ lahko stojijo preblizu sogovornika ali pa načnejo neprimerno temo za pogovor ~ raje so sami, kot z drugimi ljudmi ~ lahko se zdi, da so brezčutni a to le zato, ker ne zmorejo prepoznati, kako se nekdo počuti ~ zdi se kot, da se ''čudno'' ali neprimerno obnašajo, ker imajo težave pri izražanju svojih čustev, potreb in občutij Težave na tem področju pomenijo tudi, da imajo avtisti težave pri vzpostavljanju prijateljstva. Želijo si, da bi se družili z drugimi, vendar ne vedo kako to storiti. 5.1.3 Težave na področju fleksibilnosti mišljenja Fleksibilnost mišljenja nam omogoča, da razumemo in predvidimo vedenje drugih ljudi, osmislimo stvari, vedenja, dogodke, ter da si lahko predstavljamo ter predvidimo situacije izven naše rutine. Avtisti pa imajo težave in sicer pri: ~ predvidevanju kaj se bo in kaj bi se lahko zgodilo ~ razumevanju in tolmačenju misli, dejanj in občutkov drugih ljudi ~ spremembah in načrtovanju prihodnjih dejanj ~ razumevanju koncepta nevarnosti (da jih tek po cesti ogroža) ~ sodelovanju v igri (lahko uživajo v domišljijski igri, vendar najraje neprestano ponavljajo isto dejanje ali sceno) ~ soočanju z novo ali neznano situacijo Težave z fleksibilnostjo mišljenja se ne sme zamenjevati s pomanjkanjem domišljije, saj je veliko avtistov zelo kreativnih in so lahko npr. izjemni umetniki, pisatelji ali glasbeniki. 7

6 Značilnosti, ki so še povezane z avtizmom 6.1 Odvisnost od rutine Ljudje z avtizmom imajo raje ustaljeno dnevno rutino, saj tako vedo, kaj se bo zgodilo vsak dan. Zaradi tega zna biti svet za njih zelo nepredvidljiv in zmeden, sploh če se rutina na kakršenkoli način prekine, spremeni. Rutina za njih pomeni, da se npr. želijo v šolo vedno peljati po isti poti ali pa da vedno jedo isto hrano za zajtrk. Prav tako, pa so za njih pomembna tudi pravila. Ko se enkrat naučijo kaj je prav in kaj narobe jim je težko sprejeti kakršnokoli spremembo ali drugačen pristop. 6.2 Senzorna občutljivost Avtisti so pogosto zelo senzorno občutljivi. Občutljivost se lahko nanaša na eno ali pa več čutil (vid,vonj,zvok,okus in dotik). Posameznik je lahko preobčutljiv (hipersenzibilnost) ali pa premalo občutljiv (hiposenzibilnost) na dražljaje. Primer: Za avtista so lahko zvoki, ki jih ostali ljudje sploh ne registrirajo nevzdržno glasni in moteči. To lahko povzroči anksioznost ali celo fizične bolečine. Ljudje, ki so hiposenzibilni morda ne čutijo bolečine ali zelo visoke/nizke temperature. Nekateri se vrtijo, mahajo z rokami ali zibajo, da vzpodbudijo določene občutke, vzpostavijo ravnotežje ali pa nadzorujejo stres. Ljudje s težavami senzorne občutljivosti imajo pogosto težave s čutnim zaznavanjem in zavedanjem lastnega telesa(propriopcepcija). Le ta nam omogoča, da vemo kje se nahaja naše telo. Ljudje, ki imajo s tem težave se težje premikajo in izogibajo oviram, težko ohranjajo razdaljo med ljudmi in opravljajo naloge fine motorike(npr:zavezovanje vezalk). 8

6.3 Posebni interesi Veliko avtistom ima že v mladosti zelo intenzivno razvite posebne interese, ki jih lahko sčasoma spremenijo ali pa jih ohranijo za vse življenje. Posebni interesi so lahko karkoli(risanje, glasba, vlaki...). Nekateri avtisti lahko sčasoma tudi delajo ali študirajo v skladu z njimi. Zgodi pa se tudi, da so interesi zelo nenavadni. Avtist je rad pobiral smeti, zato so ta njegov interes razvijali in razširili na področje recikliranja in skrbi za okolje. 6.4 Učne težave Avtisti imajo lahko tudi težave z učenjem. To vpliva na vse vidike njihovega življenja(učenje v šoli, učenje kako se umivati...). In tako kot se lahko avtizem pri vsakem posamezniku kaže drugače, tako lahko imajo ljudje različne stopnje težav pri učenju. To pomeni, da bodo nekateri lahko živeli dokaj samostojno(z določeno podporo), medtem, ko bodo drugi celo življenje rabili strokovno pomoč. S pravilno podporo se lahko vsi avtisti učijo in razvijajo svoje potenciale. 6.5 Druga pridružena stanja ~ motnja pozornosti(hiperaktivnost) ~ primanjkljaji na posameznih področjih učenja(disleksija, dispraksija) ~ motnja v duševnem razvoju ~... 9

7 Koga avtizem prizadene? Avtizem je bolj pogost kot mislimo. Svetovne raziskave kažejo, da ima eno izmed motenj avtističnega spektra 1% ljudi. To pomeni, da naj bi bilo v Sloveniji 20000 ljudi z vsaj eno motnjo avtističnega spektra in da se vsako leto rodi 180 novih otrok z avtizmom. Čeprav se zdi, da se avtizem večkrat pojavi pri dečkih, kot deklicah pa imajo avtizem lahko ljudje vseh narodnosti ter ljudje iz vseh verskih, kulturnih in socialnih okolij. Avtizem je vseživljensko stanje, saj otroci z avtizmom odrastejo in postanejo odrasli z avtizmom. 8 Vzroki za avtizem (kaj ga povzroči?) Natančen vzrok za pojav avtizma je neznan. Najprej so vzroke iskali v neustreznih razvojnih in družinskih pogojih. Bernard Rimland pa je leta 1964 avtizem opisal kot biološko motnjo in sicer v knjigi z naslovom: Infantile Autism: The Syndrome and Its Implications for a Neural Theory of Behavior Zelo pomembna popotnica knjigi je bil predgovor, ki ga je napisal Leo Kanner. Naslednja prelomnica so bile raziskave dvojčkov iz konca sedemdesetih let(child Psychol Psychiatry). Najnovejše raziskave pa kažejo, da na razvoj avtizma vpliva kombinacija imunskih, genetskih, presnovnih in okoljskih dejavnikov. Avtizma pa nikakor ne more povzročiti vzgoja in socialne okoliščine. 9 Zdravilo za avtizem? Zdravilo za avtizem trenutno ne obstaja, vendar pa vrsta učinkovitih metod, ki omogočajo učenje in razvoj posameznika. 10

10 Prvi znaki avtizma 10.1 Alarmni znaki, da ima otrok morda avtizem - otrok se ne odziva na svoje ime - ne zna vprašati, kaj želi - razvoj govora zaostaja - ne sledi navodilom - včasih zgleda, da je gluh - določene veščine osvaja zelo zgodaj - ima skromen očesni kontakt, izmika direkten pogled od oči sogovornika - je v svojem svetu - ostale izključuje iz svojega sveta - nima zanimanje do drugih otrok, vrstnikov - občasno ima krizo jeze in agresivnosti - včasih se zdi, da sliši, včasih pa da ne sliši - ne kaže s prstom in ne maha z roko - v začetku je izgovarjal nekaj besed, sedaj je obmolknil - ne smeje se v družabnem kontekstu - raje se igra sam - predmete raje zagrabi sam - je zelo samostojen - ostale izključuje iz svojega sveta - nima zanimanje do drugih otrok, vrstnikov - občasno ima krizo jeze in agresivnosti - je hiperaktiven, ne sodeluje in rad provocira - ne zna pravilno -smiselno uporabljati igrač - se zadržuje redno pri predmetih - stopa po prstih - se neobičajno navezuje na določene igrače 11

- razporeja natančno razne predmete v vrsto ŠCRS - je hipersensibilen na določene zvoke in določen tip blaga - ima čudne kretnje v gibanju 10.2 Zelo zaskrbljujoči znaki, da ima otrok avtizem - otrok ne vokalizira in ne čeblja do 12 mesecev - otrok ne dela nobene geste do 12 mesecev (ne pozdravlja z roko, ne kaže s prstom ) - ne izgovarja nobene besede do 16 mesecev starosti - ne spregovori nobenega spontanega stavka do 24 mesecev (ponavljanje stavkov ) - katerakoli izguba oz. zastoj govora ali drugih socialnih veščin 10.3 Močno zaskrbljujoči znaki - brez nasmeha ali podobnih izrazov veselja in radosti od 6 meseca dalje - brez zvoka, smehljaja ali reakcije na vaše dražljaje po 9 mesecu - nobene vokalizacije po 12 mesecu - nobenega odziva, ne kazanja, ne mahanja po 12 mesecu - nobena beseda po 16 mesecu - noben stavek, ki naj ni le ponavljajoč po 24 mesecu - izguba ali zastoj v govoru ali drugi socialni veščini 12

11 ZAKLJUČEK Avtizem je bolezen, ki prizadene veliko število ljudi. Ima veliko različnih obrazov, saj imajo avtisti zelo različne težave. Medtem, ko lahko nekateri te težave obrnejo v svojo korist pa morajo drugi vse življenje obiskovati razne zdravnike, delati teste itd. Avtisti lahko imajo tudi izjemne sposobnosti, kot so hitro računanje, dober spomin, glasbena nadarjenost. S tem se lahko potem ukvarjajo celo življenje in le še nadgrajuje svojo nadarjenost. Večkrat ljudje za avtistične otroke mislijo, da so pač nevzgojeni in da so malo čudni. Če starši opazijo določene znake je najbolje, da se gre z otrokom na različna testiranja, preglede in preiskave. Le tako se lahko z avtizmom začne čim prej pomagati in ga usmerjati na pravo pot. Staršem otrok z avtizmom so v veliko pomoč lahko: Strokovne literature(priročniki) Npr: priročnik oz. vodnik z naslovom: Avtizem Kako najti pot iz tega blodnjaka Notri se najdejo informacije kaj je potrebno storiti v primeru, da ima otrok avtizem, kaj vse je treba kontrolirati, kako je treba otroka usmerjati in kakšne izkušnje imajo ostali starši z otroci z avtizmom. Razne organizacije, kot je npr: Center za avtizem Na njihovi spletni strani, se da najti ogromno informacij o avtizmu in kaj storiti v primeru, da ste starš avtista. Med pisanjem te predstavitve sem izvedel marsikaj kar si nisem niti predstavljal in zdaj tudi lažje razumem kaj to je avtizem in kakšne težave imajo ljudje z avtizmom. Menim, da si je za takšne bolnike, ki so prizadeti s tako boleznijo treba vzeti časi n z njimi biti potrpežljiv, saj z 13

hitenjem in jezo ne bomo nič dosegli. Ob sumu, da ima družinski član znake avtizma ga je nemudoma treba odpeljati na urgenco na krvne preiskave in ne čakati, saj mu lahko s tem samo škodujemo. Mislim, da bi ljudje morali vedeti več o takšnih boleznih, saj je ljudi z njo vsak dan več in več. Na bolezen se je treba pripraviti in če izvemo, da smo eni izmed teh ne smemo obupati ampak življenje zajeti še z večjo žlico. Proti vsem je možen nekakšen upor tudi proti boleznim, vendar mora biti človek sam prepričan v uspeh. Brez upanja žal ni pomoči. 14

12 VIRI http://sl.wikipedia.org/wiki/avtizem http://www.avtizem.org/kaj_je_avtizem.html http://www.avtizem.com/prvi_znaki_avtizma.php Patterson, D., Avtizem: Kako najti pot iz tega blodnjaka. Ljubljana, 2009, Modrijan založba. Jurišič D.B., Avtizem. Ljubljana 1992, DOMUS. 15