PRENOVA PROCESA OSKRBE PROIZVODNE LINIJE BRUSNEGA PAPIRJA V PODJETJU GRIESHABER diplomsko delo Celje, 2016 Saša Pacek
PRENOVA PROCESA OSKRBE PROIZVODNE LINIJE BRUSNEGA PAPIRJA V PODJETJU GRIESHABER diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa Kandidatka: Saša Pacek Mentorica: doc. dr. Brigita Gajšek Somentor: izr. prof. dr. Tone Lerher Celje, 2016
Zahvala Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Brigiti Gajšek in somentorju izr. prof. dr. Tonetu Lerherju. Zahvaljujem se podjetju Grieshaber za priložnost opravljanja prakse in študentskega dela v proizvodnji v času celotnega dodiplomskega študija, kar mi je bilo v pomoč pri povezavi teorije s prakso. Hvala sestri Anji za vso podporo in spodbudne besede. Delo posvečam vsem, ki ste verjeli vame. Hvala vam iz srca!
Mariborska cesta 7 3000 Celje, Slovenija IZJAVA O AVTORSTVU zaključnega dela Spodaj popisana, Saša Pacek študentka, visokošolskega strokovnega študijskega programa, z vpisno številko 20028208, sem avtorica zaključnega dela z naslovom: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber. S svojim podpisom zagotavljam: da je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela; sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v zaključnem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem poskrbela, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni del zaključnega dela in je zapisan v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem pridobila vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v zaključno delo in sem to tudi jasno zapisala v zaključnem delu; se zavedam, da je plagiatorstvo predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili; se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru; je zaključno delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala agencija Žan-Storitve, lektoriranje in prevajanje, d. o. o. V Celju, dne 26.9.2016 Podpis avtorice:
Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber Diplomsko delo je zasnovano na spoznavanju in kritičnem ovrednotenju oskrbe proizvodne linije v podjetju Grieshaber. Predstavljena je glavna težava v podjetju, ki je vezana na samostojno nabiranje materialov za oskrbo končnega pakiranja in fizičen prenos naročila v skladišče. Diplomsko delo je razdeljeno na del, kjer so predstavljene teoretične osnove in del, kjer je predstavljeno obstoječe stanje s kritično analizo ter predlogom prenove. Znotraj teoretičnih osnov so predstavljene osnovne informacije o delovanju proizvodnje in procesov znotraj nje, tako da bralca lažje vpeljemo v obravnavano okolje. V poglavju o obstoječem stanju je predstavljena proizvodna linija, oskrba le te in kritično ovrednotenje ter analiza procesa oskrbe. Pri kritični analizi sta uporabljeni»procesna karta«in»analiza 5-krat zakaj«, s pomočjo katere smo iskali vzrok za nastanek problema, vezanega na oskrbo. Skozi celotno diplomsko delo je v ospredju modeliranje s tridimenzionalno tehniko (3D) v programu SketchUp, s pomočjo katere želimo omenjeno tehniko modeliranja približati tudi k reševanju težav v logistiki. V času priprave diplomske naloge smo ugotovili, kako pomemben dejavnik je dejansko oskrba linije v podjetju. Na koncu smo podali predlog rešitve s pomočjo vpeljave oskrbne linije s točno določenim prostorom in pomožnih tabel, s katerimi bi ob pomoči magnetnih kartic ter sistemom pomika kartic z osnovnimi informacijami o potrebnih komponentah spremljali proces oskrbe. Ključne besede: proizvodna linija, prenova procesa, oskrba, vitka logistika, brusni papir.
Renovation of sandpaper production line supply process in company Grieshaber The thesis is based on the recognition and critical evaluation of the supplying of the production line at the Grieshaber Company. My thesis presents the main problem at the company, linked to the independent collection of materials to supply the final packaging and physical transfer of orders in the warehouse. The thesis consists of two parts. The first part presents the theoretic basis and the second part discusses the present situation at the company with a critical analysis and a proposition for restructuring the production. The theoretic part includes the basic information about the production activities and the processes pertaining to the production, giving the reader a sufficient amount of information to comprehend the work. The chapter on the present situation presents the production line, the supplies, and a critical assessment and analysis of the proposed restructuration. The critical analysis uses the so-called process card and Five-times-why analysis which helped us to determine the source of the problem pertaining to the supply. Throughout the whole thesis, the focus is on modeling by the means of a three-dimensional technique (3D) available in the Sketch Up program, as we wish to bring this modeling technique in to the forefront when solving problems connected to logistics. During the drawing-up of the thesis, we found that the supply line is an immensely important factor within a company. At the end, we propose a solution involving the implementation of a supply line with a precisely determined space and supplementary tables which would with the help of magnetic cards and a card system with all the basic information about necessary component accompany the supply process. Keywords: production line, process reconstruction, supply, lean logistics, sandpaper.
Kazalo vsebine SEZNAM OKRAJŠAV... X UVOD... 1 OPIS PROBLEMA... 1 CILJI, NAMEN IN POTI ZA REŠEVANJE PROBLEMA... 2 PREDSTAVITEV OKOLJA... 3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE... 4 METODE DELA... 4 1 TEORETIČNE OSNOVE... 6 1.1 OSNOVNO O PROIZVODNJI... 6 1.1.1 Proizvodni proces... 7 1.1.2 Planiranje in vodenje proizvodnje... 9 1.2 VITKA PROIZVODNJA... 12 1.2.1 Oskrba proizvodnje z materiali... 14 1.3 MODELIRANJE IN VIZUALIZACIJA... 18 1.3.1 Procesni diagrami... 19 1.3.2 3D-modeliranje... 21 2 PREDSTAVITEV OBSTOJEČEGA STANJA... 23 2.1 PREDSTAVITEV PODJETJA... 23 2.2 PREDSTAVITEV OBRAVNAVANE PROIZVODNE LINIJE IN BRUSNEGA MATERIALA... 26 2.3 POSNETEK STANJA OSKRBE PROIZVODNE LINIJE... 29 2.3.1 Oskrba linije z glavnim in embalažnim materialom... 29 2.3.2 Oskrba linije s pomožnimi materiali... 38 2.4 KRITIČNI POGLED NA TRENUTNO OSKRBO PROIZVODNE LINIJE... 40 2.4.1 Analiza komponent oskrbe... 40 2.4.2 Analiza procesnega toka... 45 2.4.3 Iskanje vzrokov za problem... 51 2.5 DISKUSIJA REZULTATOV POSNETKA STANJA IN KRITIČNE ANALIZE... 52 3 PREDLOGI ZA PRENOVO PROCESA OSKRBE... 54 3.1 PRENOVA PROSTORA, KJER POTEKA OSKRBA... 54 Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber VI
3.1.1 Oskrbni prostor za glavni material... 55 3.1.2 Oskrbni prostor za embalažni in pomožni material... 56 3.2 VZPOSTAVITEV SISTEMA OSKRBE... 58 3.2.1 Prenova oskrbe z embalažnim materialom iz predhodnih procesov... 58 3.2.2 Oskrba z glavnim materialom... 60 3.2.3 Oskrba s pomožnim in embalažnim materialom... 61 3.3 UČINKI PRENOVE PROCESA OSKRBE... 64 3.4 DOLOČITEV POTREBNEGA INVENTARJA ZA PREDLAGANE IZBOLJŠAVE... 66 ZAKLJUČEK... 67 OCENA IN VREDNOTENJE USPEŠNOSTI REŠITVE PROBLEMA... 68 POGOJI ZA UVEDBO REŠITVE... 69 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA... 69 LITERATURA IN VIRI... 70 PRILOGE... 74 PRILOGA 1: DELOVNI NALOG... 74 PRILOGA 2: INTERVJU Z VODJO PROGRAMA BRUSNEGA PAPIRJA... 79 Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber VII
Kazalo slik SLIKA 1: DELOVANJE SISTEMA Z ENIM KANBANOM... 16 SLIKA 2: DELOVANJE SISTEMA Z DVEMA KANBANOMA... 17 SLIKA 3: NAČELA VLEČENJA MATERIALA PRI SISTEMU KANBAN... 17 SLIKA 4: PRIMER MODELIRANJA PROCESA S POMOČJO 'ŠPAGETI DIAGRAMA'... 20 SLIKA 5: SIMBOLI DIAGRAMA POTEKA... 21 SLIKA 6: OKOLJE PROGRAMSKE OPREME SKETCHUP... 22 SLIKA 7: POSLOVNA STAVBA PODJETJA... 23 SLIKA 8: TLORIS PROIZVODNJE... 25 SLIKA 9: TLORIS PROIZVODNE LINIJE Z LEGENDO... 27 SLIKA 10: PRIKAZ OBDELAVE BRUSNEGA MATERIALA NA TRAKOVE... 28 SLIKA 11: INTERNI PRENOS DELOVNEGA NALOGA... 29 SLIKA 12: TRANSPORTNI NALOG... 30 SLIKA 13: DIAGRAM POTEKA OD NAROČILA DO OSKRBE PROIZVODNE LINIJE (AS - IS)... 32 SLIKA 14: TRANSPORTNA ENOTA BRUSNI MATERIAL... 36 SLIKA 15: PRIKAZ POTI OSKRBE LINIJE... 36 SLIKA 16: MESTO NAHAJANJA KOMPONENT IZ PREDHODNIH PROCESOV OBDELAVE... 37 SLIKA 17: GLAVNI VHOD PRI OSKRBI LINIJE... 38 SLIKA 18: TABELA PREVZEMANJA IN KNJIŽENJA POMOŽNEGA MATERIALA... 39 SLIKA 19: RAZMERJE GLEDE NA VRSTO IN MESTO NAHAJANJA MATERIALA V PROIZVODNJI... 44 SLIKA 20: RAZMERJE ČASA GLEDE NA KORISTNOST IN POTREBNOST V PROCESU... 48 SLIKA 21:PRIMERJAVA SKUPNEGA ČASA PODPORNIH AKTIVNOSTI V PROCESU, S ČASOM, VEZANIM NA OSKRBO Z MATERIALI, V PROCESU PROIZVODNJE, PO IZBRANEM DELOVNEM NALOGU... 49 SLIKA 22: ANALIZA OPRAVLJENIH POTI S 'ŠPAGETI DIAGRAMOM'... 50 SLIKA 23:RAZMERJE OPRAVLJENE POTI GLEDE NA OSEBO... 51 SLIKA 24: ANALIZA 5X 'ZAKAJ ISKANJE MATERIALOV ZA PAKIRANJE NA LINIJI'... 51 SLIKA 25: ANALIZA 5X 'ZAKAJ NI PRAVOČASNO MATERIALA IZ PREDHODNIH OBDELOVALNIH CON NA LINIJI'... 52 SLIKA 26: SPREMEMBA POSTAVITVE ELEMENTOV NA LINIJI... 54 SLIKA 27: PREDLOG OSKRBNEGA PROSTORA ZA GLAVNI MATERIAL... 55 Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber VIII
SLIKA 28: OSKRBNA LINIJA ZA EMBALAŽNI IN POMOŽNI MATERIAL... 56 SLIKA 29: OZNAKE NA OSKRBNI LINIJI... 57 SLIKA 30: POMOŽNI PROSTOR NA LINIJI ZA KONČNE IZDELKE... 58 SLIKA 31: OSKRBA Z ETIKETAMI... 59 SLIKA 32: NAROČANJE GLAVNEGA MATERIALA... 60 SLIKA 33: MESTO NAHAJANJA TABLE ZA OSKRBO Z GLAVNIM IN POMOŽNIM MATERIALOM... 62 SLIKA 34: TABLA ZA OSKRBO Z EMBALAŽNIM IN POMOŽNIM MATERIALOM... 63 SLIKA 35: KARTICA ZA NAROČANJE MATERIALA... 63 Kazalo tabel TABELA 1: RAZVRSTITEV GROBOSTI BRUSNEGA PAPIRJA PO STANDARDU... 28 TABELA 2: POPIS MATERIALOV PO PROIZVODNIH STRUKTURAH... 40 TABELA 3: POPIS MEST NAHAJANJA MATERIALA, IZ KATERIH SE OSKRBUJE PROIZVODNA LINIJA... 43 TABELA 4: PODATKI DELOVNEGA NALOGA ZA ANALIZO PROCESNEGA TOKA... 45 TABELA 5: OPIS OPERACIJ ZA IZBRANI DELOVNI NALOG PROIZVODNE LINIJE... 46 TABELA 6: LEGENDA PROCESNE KARTE... 47 TABELA 7: ANALIZA ČASOV IZ PROCESNE KARTE... 48 TABELA 8: PRIMERJAVA OPRAVLJENIH POTI PRED PRENOVO IN PO PRENOVI PROCESA... 65 TABELA 9: IZRAČUN POTREBNEGA INVENTARJA IN STROŠKA NABAVE... 66 Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber IX
Seznam okrajšav 3D DN DDV ISO JIT MES ERP PIS SAP SIO SSKJ TN TPS VI VPP tridimenzionalni model delovni nalog davek na dodano vrednost Mednarodna organizacija za standardizacijo Just in Time Manufacturing Execution Systems Enterprise resource planning Poslovni informacijski sistem Proizvodni informacijski sistem Slovensko izobraževalno omrežje Slovar slovenskega knjižnega jezika transportni nalog Toyota production system vodja izmene vodja proizvodnega programa Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber X
Uvod V okviru diplomskega dela bomo opazovali in analizirali proces oskrbe proizvodnje brusnega papirja. Pojem oskrba se navezuje na oskrbno verigo, ki jo Kavčič (2011, str. 33) poimenuje kot»[ ] koncept horizontalne in vertikalne povezanosti med organizacijami, ki sinergijsko prispevajo k večji dodani vrednosti in koristi izdelka ali storitve, ki se zrcali v očeh končnega kupca«. Danes v podjetjih večino svojih dejavnosti usmerjajo v zmanjševanje stroškov, ki ne dodajajo vrednosti podjetju. Prav zaradi dejavnosti, ki zmanjšujejo pretočnost procesov v podjetju, smo se odločili za raziskovanje oskrbe linije v proizvodnji. V osnovi je diplomsko delo razdeljeno na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu se bomo posvetili razumevanju tematike delovanja proizvodnje, ki zajema tudi področje modeliranja poslovnih procesov in teorijo vitke proizvodnje. V praktičnem delu pa bomo analizirali proces oskrbe in predlagali izboljšave. S problematiko oskrbe bomo poskušali dokazati, kako pomemben dejavnik je izboljševanje procesa oskrbe z namenom učinkovitosti procesa proizvodnje. Opis problema Podjetja s svojimi strateškimi cilji stremijo k zmanjševanju dejavnosti, ki ne dodajajo vrednosti in so čista izguba časa. V največ primerih gre to za dejavnosti, ki jih je z učinkovitim pristopom možno obvladovati. Program brusnega papirja v podjetju Grieshaber se je od leta 2013 do danes posodabljal v smeri strojne opreme, kar je pripomoglo k produktivnosti. Večja usmerjenost v strojno opremo je v ozadje potisnila temeljne probleme, ki se vežejo na oskrbo linije z materiali. Velika količina raznovrstnih pomožnih materialov za pakiranje, majhni delovni nalogi in nedoločena razporejenost teh v terminski enoti delovnega dne so pripomogli k neorganiziranim tokom materiala skozi linijo, tako da v danem trenutku brez predhodne kontrole ni znano, kaj se dela na liniji, ali so materiali dostopni oziroma ali je skladišče že dostavilo naročene komponente. Komunikacija na relaciji skladišče - proizvodnja poteka v fizični obliki. Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 1
Proizvodni program zunaj serijsko sodeluje pri pakiranju izdelkov še z ostalimi stroji, ki morajo pravočasno pripraviti material za nadaljnje pakiranje, vendar je ves proces - ali je vodja proizvodnega programa pravočasno sporočil delavcu ob stroju - odvisen od samodejne kontrole vodje izmene, kar pomeni, da včasih pride tudi do stanja, ko se brusni papir že obdeluje vzdolž linije, materialov za pakiranje pa ni na voljo. Material se naroča sproti, vendar posamezne količine skladišče dostavi na linijo v večjih količinah, kar nimajo svojega prostora. Pomožni material, ki ni naveden na nalogu, se oskrbuje iz regalov v proizvodnji, katerih zaloga ni ažurna s strani skladišča, kar za linijo, ki se oskrbuje, pomeni dodatno aktivnost naročanja v primeru nezadostne količine materiala na zalogi, ki ga potrebujejo za proces pakiranja. V podjetju bi prenova procesa oskrbe bistveno razbremenila zaposlene na končnem pakiranju in jih tako preusmerila iz aktivnosti brez doprinosa k produktivnosti, v proces končnega pakiranja. Cilji, namen in poti za reševanje problema Glavni cilj diplomske naloge je podan predlog izboljšanega načina oskrbe proizvodne linije brusnega papirja. Vsekakor želimo na koncu predstaviti edinstveno rešitev za obravnavano stanje, ki bo uresničljiva in bo imela prvine, ki bodo omogočale nadaljnjo optimiranje ter zagotavljanje vitkosti v procesu celotne proizvodnje. S ciljem želimo predstaviti rešitev, ki bo podjetju finančno dostopna, učinkovita in tehnološko časovno uresničljiva, s čim manjšim posegom v delovanje proizvodne linije. Glavni cilj smo razčlenili na delne cilje, ki so predstavljeni v nadaljevanju. Z delnimi cilji želimo doseči na vsaki stopnji preučevanja problema rezultat, s katerim bomo lahko prestopili v naslednjo stopnjo obravnave. Pot za reševanje problema si sledi po naslednjih delnih ciljih diplomskega dela: sestava seznama literature, potrebne za razumevanje področja proizvodnje in načel vitke proizvodnje; zapisano obstoječe stanje oskrbe linije brusnega papirja v podjetju s potrebnimi viri za izvajanje procesa; Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 2
izdelani 3D-modeli obstoječega stanja prostora za oskrbo v programu SketchUp in tloris v programu AutoCad; pridobitev podatkov na podlagi opazovanja procesa oskrbe v izmeni delovanja proizvodne linije; izdelava kritične analize v tabelarični in slikovni obliki; izdelana kritična analiza in diskusija rezultatov; oblikovanje predloga izboljšave; predstavitev in ocena prihranka podane izboljšave ter koristnost predloga za proces proizvodnje. V nadaljevanju smo zastavili teze, ki jih bomo ob koncu diplomskega dela skušali s pomočjo kratke diskusije potrditi oziroma zavrniti. Teze diplomskega dela so: Teza 1: Implementacija vitkosti na področju oskrbe znižuje čas manipulacij in povečuje produktivnost zaposlenih. Teza 2: Oskrbna linija z ustreznimi elementi postavitve pripomore k večji transparentnosti pripravljenih materialov za nadaljnjo obdelavo. Teza 3: Z vzajemnim delovanjem oddelkov v proizvodnji in učinkovito medsebojno komunikacijo izboljšamo odzivni čas dodatnih naročil materiala. Predstavitev okolja V okviru diplomske naloge je predstavljen proces oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber. Podjetje Grieshaber, ki je po strukturi družba z omejeno odgovornostjo, se nahaja v Posavju, natančneje ob avtocestnem odseku, ki vodi proti Ljubljani in Zagrebu. Podjetje se na omenjeni lokaciji nahaja že od leta 2005, lani so tako praznovali že 10-letnico obstoja podjetja v Sloveniji. Osnovno vodilo podjetja je, da so vsi dejavniki usmerjeni v zagotavljanje najvišje ravni kakovosti v procesu proizvodnje. V podjetju zagotavljajo, da bo to veljalo tudi v prihodnosti. Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 3
Predpostavke in omejitve Pri raziskovanju problema se bomo osredotočili na proces naročanja materiala v skladišče, proces oskrbe proizvodne linije in proces nabora potrebnih komponent iz mest nahajanja na prostoru proizvodne linije brusnega papirja znotraj podjetja Grieshaber. Predvidevamo, da bomo v času raziskovanja omejeni pri analizah obstoječih časov poteka oskrbe, saj je lahko hitrost oskrbe odvisna od obsega dela skladiščnih delavcev in njihove odzivnosti na posamezna naročila. Hkrati predpostavljamo, da bomo znotraj raziskovanja problema: pridobili čim več podatkov o procesu tako iz internih gradiv podjetja kot tudi iz fizičnega opazovanja procesa; dokazali, da trenutni način oskrbe od naročila do izvedbe predstavlja dodatni čas v procesu proizvodnje, ki ni definiran, vendar vpliva na čas obdelave. Metode dela Za raziskovanje problema oskrbe bomo v diplomski nalogi uporabili kvalitativne in kvantitativne metode raziskovanja. V teoretičnem delu se bomo posvetili preučitvi literature, s pomočjo katere se bomo seznanili z osnovami področja proizvodnje in njene vitkosti. Praktični del pa bomo podkrepili z uporabo metod, s pomočjo katerih bomo učinkovito prikazali in opisali dejansko stanje ter predlagali rešitve. Uporabili bomo naslednje metode: induktivno-deduktivno metodo, s pomočjo katere bomo najprej potrdili nekatera splošno znana dejstva o oskrbi, ki bodo temeljila na osnovnem teoretičnem pregledu domače in tuje literature ter strokovnih člankov, v nadaljevanju pa bomo ob pomoči deduktivne metode prešli na zaključke; Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 4
metodo intervjuvanja, s pomočjo katere bomo pridobili podatke o trenutnem delovanju proizvodne linije, pri tem bomo uporabili obliko neposrednega intervjuja, ki bo potekal na osnovi že vnaprej pripravljenih vprašanj; metodo opazovanja za opazovanje delovanje sistema oskrbe in zapis posameznih scenarijev; metodo merjenja za zbiranje podatkov o procesu, ki se bodo nanašali na merski enoti, kot sta čas in dolžina; metodo analize, s katero se bomo osredotočili na tehnološko analizo, s pomočjo katere bomo izdelali podrobnejšo analizo procesa oskrbe; metodo posploševanja za zapis splošnejših zaključkov ugotovitev kritične analize; metodo modeliranja za prikaz trenutnega stanja in idealnega modela oskrbe v programski opremi SketchUp in AutoCAD; metodo dokazovanja za dokazovanje tez in argumentiranje le teh. Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 5
1 Teoretične osnove Poglavje teoretične osnove je namenjeno predstavitvi teme raziskovalnega področja. V posameznih podpoglavjih predstavljamo pomen proizvodne logistike, s poudarkom na vitki proizvodnji in tehnikah modeliranja poslovnih procesov. 1.1 Osnovno o proizvodnji Za lažje razumevanje procesa oskrbe moramo razumeti predvsem delovanje celotnega proizvodnega sistema. Slovar slovenskega knjižnega jezika poimenuje proizvodnjo kot»načrtno, organizirano delanje, pridobivanje predmetov, stvari za zadovoljevanje določenih potreb [ ]«(Proizvodnja, b. d). Ljubič (2000, str. 1) opredeljuje proizvodnjo kot zavestno proizvajanje nečesa, kar je koristno. Kot koristno meni, da gre za izdelek, ki pa je lahko v materialni ali nematerialni obliki. Obstaja več tipov proizvodnje. Rusjan (v Rihter & Knez, 2008, str. 41, 42) podaja tipe organiziranosti proizvodnje, ki se lahko pojavlja v obliki projektov, lahko je masovna, serijska, posamična ali procesna proizvodnja. Bizjak (1997, str. 7) pravi, da je proizvodnja sistem, za katerega je značilno, da je človek tisti, ki ga ustvarja, povezan je z okoljem in z njim želimo doseči določene vnaprej zastavljene cilje. V vsakem proizvodnem sistemu nastopajo komponente, ljudje, delovna sredstva in predmeti dela. Osnovni pojem sistem je razvit iz pojma množica, za katero pa je značilno, da gre za skupek informacij, ki so z ločenimi elementi združene v celoto (Vršec, 1987, str. 9). Ljubič (2000, str. 2) proizvodni sistem definira kot dinamični sistem. Pojem dinamičen SSKJ opredeljuje kot»[ ] poln sile in raznovrstnih sprememb, razgiban [ ]«(Dinamičen, b. d. ). Proizvodni sistem je sestavljen iz transformacijskega oziroma reprodukcijskega (temeljnega) sistema, ki skrbi, da se vložki spremenijo v izhode iz procesa, poslovnoinformacijskega sistema, ki skrbi za obdelavo podatkov iz okolja in regulacijskega (upravljavskega) sistema, katerega temeljna naloga je vodenje in upravljanje reprodukcijskega procesa (Ljubič, 2000, str. 2). Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 6
Gumzej (2013, str. 22) pravi, da je poslovni informacijski sistem (PIS) sestavljen iz dveh podsistemov. Celoviti poslovni informacijski sistemi (ERP) omogočajo spremljanje in združevanje tokov posameznih poslovnih procesov. Zanje je značilno, da celovito pristopijo k upravljanju materialnih, finančnih in človeških virov v organizaciji. Učinki ERP sistemov na celotni proizvodno-informacijski sistem so vidni v zmanjševanju notranjih režijskih stroškov, zaradi avtomatiziranega dela, in v dostopnosti ter ažurnosti podatkov (Gumzej, 2013, str. 26). Drugi podsistem v PIS predstavlja proizvodno-izvršilni sistem (MES), ki omogoča nemoteno vodenje proizvodnje. MES sistem učinkovito obvladuje velike količine podatkov v PIS, ki so ažurni in podajo realno stanje proizvodnje v nekem trenutku. MES in ERP sisteme v proizvodnje uvajajo proizvajalci predvsem zaradi lažjega doseganja stalne kakovosti izdelkov ter zagotavljanja avtomatike pri upravljanju proizvodnih strojev (Gumzej, 2013, str. 22, 23). 1.1.1 Proizvodni proces V proizvodnem sistemu poteka proizvodni proces, katerega naloga je proizvajati nekaj, tako storitve kot tudi izdelke. Proces na splošno pomeni dogajanje in razvoj nečesa, na področju kibernetike pa je proces definiran kot potek nekega postopka. Vsi procesi ustvarjajo končne izdelke in so pomemben ter ključen dejavnik, ki je potreben za učinkovito izvedene aktivnosti (»Kaj je proces«[biplus.com], b. d.). Proizvodni proces spremljajo posamezne delovne operacije, ki sestavljajo tok proizvodnje in se opravljajo na obdelovalnih delovnih mestih (Ljubič, 2000, str. 4). Ljubič (2000, str. 3, 4) loči delovne operacije na tehnološke, kontrolne, transportne in skladiščne. Vršec (1987, str. 105, 106) delovne operacije poimenuje kot opravila, ki jih deli na takšne, ki so za izvedbo delovne operacije nujne, in na tiste, ki predstavljajo nujno zlo v procesu. Med operacije, ki so za proizvodnjo nujno potrebne, uvršča tehnološke operacije, medtem kot nujno zlo predstavljata kontrola in transport (Vršec, 1987, str. 105, 106). Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 7
Med tehnološke operacije Vršec (1987, str. 106 108) vključuje vsa opravila, ki so vezana na: spreminjanje proizvoda; njegovo preoblikovanje; povezovanje več delov skupaj; odvzemanje nečesa izdelku; termično obdelavo; združevanje proizvoda znotraj proizvodnega procesa. Operacije kontrole ne dodajajo vrednosti končnemu produktu, vendar so potrebne zaradi večjega zaupanja v proces proizvodnje (Vršec, 1987 str. 108). Transport Vršec (1987, str. 108) poimenuje kot»gibanje med sredstvi dela«, ki so vključena v proces proizvodnje.»naloge, ki jih ima notranji transport v materialnem poslovanju kot tudi v celotnem poslovanju delovne organizacije, so zelo obširne. Zaradi velikega deleža v proizvodnih stroških vedno več organizacij združenega dela obravnava notranji transport kot poseben postopek in mu daje vedno večji pomen. Notranji transport je nujen sestavni del proizvodnega procesa in njegovo delo neprenehoma traja, dokler podjetje sploh funkcionira. Notranji transport bi lahko primerjali z ožiljem, ki omogoča življenje celotnemu organizmu«(kaltnekar, 1983, str. 77). V procesu proizvodnje obstaja tudi operacija čakanja, ki je definirana s skladiščenjem in zastoji. Skladiščenje pomeni izločiti proizvod iz procesa z namenom, da ga zaščitimo (Vršec, 1987, str. 109). Kaltnekar (1993, str. 257) pojasnjuje, da se vse aktivnosti procesa proizvodnje začnejo v skladišču, začne se s prevzemanjem blaga, nadaljuje pa s skladiščenjem in kasneje z izdajanjem blaga v proizvodnjo. Kaltnekar (1983, str. 76) utemeljuje, da se naloge skladiščenja navezujejo na podjetje, kjer skladiščenje poteka, hkrati pa poudarja, da je osnovna funkcija skladiščenja vsekakor varovalna funkcija. Navaja, da je skladiščenje»zveza in regulator med drugimi funkcijami v materialnem poslovanju«(kaltnekar, 1983, str. 76). Zastoji v logistiki opredeljujejo čakanje na proizvode. V praksi se čaka na proizvodnih delovnih mestih na določene proizvode, materiale (Vršec, 1987 str. 110). Zastoje Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 8
opredeljujejo tudi ozka grla (ang. bottleneck), ki jih poimenujemo tudi omejitve (ang. constraint). To so kritične točke znotraj proizvodnje, ki nastanejo ob povečanju zalog ali nezadostnosti posameznih delov za proizvodnjo (Bottleneck, b. d.). Markgraf (b. d.) pravi, da v kolikor ozka grla, ki upočasnjujejo proizvodnjo, prepoznamo dovolj hitro, lahko pravočasno pospešimo proizvodnjo in povečamo produktivnost. Ozka grla je treba prepoznati z veliko mero resnosti, saj upočasnjujejo celotno proizvodnjo. Pravočasno prepoznavanje le teh pa omogoči hitrejšo odzivnost na reševanje in izboljšanje procesa. Levičar navaja, da je treba ozka grla prepoznati. Navaja, da je najučinkovitejše za prepoznavanje, če najprej natančno opredelimo problem. Podrobnejše opisan problem naj čim bolje izpišemo in izrišemo v obliki sheme vseh opravil ter dejavnosti. V drugi fazi pa navaja, da posameznim opravilom pripišemo potreben čas, ki smo ga potrebovali za izvedbo, saj s seštevkom teh časov nato dobimo pregled nad dejavnostmi. Najvišji čas posamezne dejavnosti nam predstavlja ozko grlo (Levičar, 2011). 1.1.2 Planiranje in vodenje proizvodnje Za uspešno vodenje proizvodnje mora biti v ozadju uspešno planiranje. Planiranje je ključno, saj z njegovo pomočjo ugotovimo, katere materiale potrebuje proizvodnja, v kakšnih količinah, do katerih rokov morajo biti ti na voljo, ter za katere operacije in čas le teh (Ljubič, 2000, str. 315). Pojem planiranje opredeljuje osnovno funkcijo upravljanja, s pomočjo katerega se doseže optimalno ravnotežje med potrebami in razpoložljivimi sredstvi. Na splošno planiranje definiramo kot proces načrtovanja, znotraj katerega se nato oblikuje strategija, ki ureja potrebne korake v optimalnem zaporedju, za doseganje načrtovanih ciljev (Planning, b. d.). Ameriški teoretik planiranja proizvodnje Anthony je že leta 1965 uskupinil dejavnosti planiranja v proizvodnem poslovnem sistemu na (v Ljubič, 2000, str. 49): dolgoročno strateško planiranje; srednjeročno taktično planiranje; kratkoročno operativno planiranje, nadzor in vodenje. Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 9
Ljubič (2000, str. 49) pravi, da ima strateško planiranje»dolgoročen vidik, zanj je pristojno najvišje vodstvo (poslovodstvo)«.»taktični (osnovni) plani skrbijo s planskim obdobjem šest mesecev do dveh let predvsem za učinkovito uporabo obstoječih virov v dani tržni situaciji«(ljubič, 2000, str. 49). Končno operativno planiranje Ljubič (2000, str. 50) opisuje kot»[ ] akcije, potrebne, da bi zadovoljili potrebe kupcev [ ]«, ki so zasnovane tako, da»[..] prevzemajo naročila neposredno od kupcev (internih ali eksternih) ali iz sistema gospodarjenja z materialom (avtomatsko popolnjevanje) in podrobno planirajo, kako in kdaj se bodo izdelki izdelovali v proizvodnji«. Za potrebe oskrbe proizvodne linije s potrebnimi materiali mora služba operativnega planiranja v podjetju poskrbeti, da je oskrba z vsemi predmeti dela plansko podkrepljena, saj je temeljna dolžnost planske službe, da pripravi potreben material (Ljubič, 2000, str. 44). Ljubič (2000, str. 45) navaja, da priprava poteka tako, da se»[ ] ugotovi, kaj (kateri materiali, sestavni deli ali gradniki), koliko (količine materiala, sestavnih delov ali gradnikov), kdaj (ob katerem času), od kod (kje se bodo ti materiali oziroma sestavni deli in gradniki dobili) in kam (na katero delovno mesto) je treba dostaviti oziroma odpremiti». Na to, da je planiranje v podjetjih pomembno, je opozoril tudi Treven (2010), ki pravi, da je planiranje v podjetjih»[ ] zelo pomembno, saj usmerja delovanje, vzpodbuja k razmišljanju o prihodnosti, izboljšuje koordinacijo, je vir motivacije in predanosti ter jasno določa odgovornosti [ ]«. Dejavnosti, določene v postopku planiranja, je treba v proizvodnji izvesti. Pri izvrševanju nalogov skrbi proces vodenja proizvodnje. Vodenje proizvodnje vključuje (Ljubič, 2000, str. 315): lansiranje, dispečiranje, nadzor in vodenje proizvodnje. Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 10
Lansiranje oziroma proženje je sproščanje izvedbe nalog (ang. order release - OR) in obsega oblikovanje delovnih nalogov, razpisovanje delovne dokumentacije, rezervacijo materialih postavk in sproščanje delovnih nalogov (Ljubič, 2000, str. 54). Ljubič (2000, str. 318) pravi, da je delovni nalog»naročilo proizvodnji, s katerim se odredi izdelava neke količine določenega izdelka«. Dispečiranje vključuje razdeljevanje dela in preskrbo z materialom. Razdeljevanje dela je»[ ] odrejanje, kateri izvajalec (delavec) bo izvedel neko operacijo na nekem delovnem nalogu [ ]«Ljubič (2000, str. 55). Osnovo za razdeljevanje dela predstavljajo terminski listi, na katerih so zabeležene delovne operacije v posameznih terminskih enotah (Ljubič, 2000, str. 329). Ljubič (2000, str. 317) navaja, da se preskrba z materialnimi postavkami lahko izvede na dva načina: delavec poskrbi sam za potrebne materiale; preskrbo z materiali zagotavljajo ustrezne službe (dispečerji, priprava materiala, notranji transport). Ljubič (2000, str. 318) navaja, da je način, kjer delavec sam poskrbi za material, značilen predvsem za enkratne in posamične proizvodnje. Ko material pripravi skladišče, pa je to zadolženo, da»[ ] na osnovi delovne dokumentacije pripravi (komisionira) zahtevane materiale, sestavne materiale in gradnike, nakar jih služba notranjega transporta ob zahtevanem času in v ustrezni dinamiki dostavlja na delovna mesta«(ljubič, 2000, str. 318). Organizacija dispečiranja je lahko v podjetjih centralizirana ali decentralizirana. Prednost centralizirane organizacije je, da vse aktivnosti prevzame služba operativne priprave proizvodnje, kar razbremeni dispečerje in jih tako usmeri samo v razdeljevanje dela (Ljubič, 2000, str. 329). Decentralizirano dispečiranje je usmerjeno v vodjo proizvodnje, ki neposredno razdeljuje delo ter zbira in poroča podatke o realizaciji (Ljubič, 2000, str. 330). Ljubič (2000, str. 330) pravi, da takšen način podjetje»[ ] obremenjuje z administrativnimi opravili in zmanjšuje delež časa, ki ga lahko posvetijo operativnem Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 11
vodenju«, kar lahko privede do tega, da»[ ] ne upoštevajo predpisanega terminskega plana ter sami odločajo o zaporedju izvajanja operacij, ki pa je lahko daleč od optimalnega«. 1.2 Vitka proizvodnja Vitka logistika je oblika logističnega sistema, kjer gre za vitko razmišljanje (ang. lean thinking), katerega cilj je izogniti se zapravljanju virov. Velik poudarek daje prilagodljivosti proizvodnih sistemov in procesov oskrbe dejanskim potrebam ter doseganju optimalnosti v vseh pogledih logistike (»Lean logistics«[ingenics], b. d.). Če se ozremo nazaj, proces razmišljanja o proizvodnji sega vse v Arsenal, Benetke, v leto 1450. V Arsenalu je namreč potekala masovna proizvodnja ladij Galej. Ladje so proizvajali v kanalih, ki so omogočali proizvodnjo kot po tekočem traku, hkrati pa je takšen način omogočal minimalni transport. Prvi, ki se je po Arsenalu začel ukvarjati s takšnim tipom proizvodnje, je bil Henry Ford pri proizvodnji modela T-Ford. Ford je v svoj proizvodni proces uvrstil korake zaporedja vgradnje komponent, ki je bila mogoča z namenskimi stroji in merilniki zalog. Glavni razlog za konec proizvodnje modela T-Ford leta 1926 ni bil proizvodni tok in dostava komponent ob proizvodno linijo, temveč nezmožnost proizvodnje več različic. Kasneje, okoli leta 1930, bolj intenzivno pa šele po 2. svetovni vojni, se je začel Toyotin sistem, ki je bil prvi glavni začetnik vitke proizvodnje (ang. lean production). Pri Toyoti so opazili takratno stanje na področju proizvodne industrije. Prelomnico je predstavljala ugotovitev, da z obstoječimi inovacijami ni več mogoče zagotoviti povezanosti procesov proizvodnje pri množici različnih izdelkov. Odločili so se popraviti prvotno razmišljanje Forda tako, da so izumili Toyotin proizvodni sistem, ki temelji na kakovosti, času in najmanjših stroških (»History of lean«[lean Enterprise Institute], b. d.). Perme utemeljuje v članku o vitki proizvodnji, kako je že nekaj časa prav vitko podjetje v ospredju pri razpravi o učinkovitosti in konkurenčnosti, za katero je potrebno delovanje brez potrat. Vitka proizvodnja, ki temelji na Toyotinem proizvodnem sistemu, jasno podaja vrsto orodij za odkrivanje in odpravljanje napak, izboljševanje kakovosti ter Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 12
zmanjševanje stroškov. Avtor navaja, da vitka proizvodnja poleg uporabe orodij stremi tudi k»enakomernemu toku dela skozi proizvodnjo«, ki temelji na izravnavanju količine izdelkov in izgub (Perme, 2007). Izgube predstavljajo dejavnosti, ki ne dodajajo vrednosti. Med te dejavnosti se vključuje tiste, ki za delovanje porabljajo vire, ki nimajo dodane vrednosti za kupca, za katero ne vemo, ali bo vrednost dodala, in tiste, za katere se zahteva preveč časa ter virov, kot je to dejansko potrebno (Kramar, 2014, str. 147). Glavne aktivnosti, ki povzročajo izgube, Kramar (2014, str. 148) razdeli v naslednje tri skupine: ljudje, ki povzročajo gibanje, čakanje in preveliko proizvodnjo; proces, v katerem je preveč procesnih korakov; izdelek, ki ima napake, ustvarja preveč transporta in zalog. Vitka proizvodnja deluje po načelu»ravno ob pravem času«(ang. Just in Time - JIT). Je proizvodni model, ki ne ustvarja presežka zalog. Osnovni namen JIT je, da se izogne zastojem, ki so povezani s čakanjem na material in presežki materiala, ki povzročajo prevelike zaloge (»Just in time«, b. d.). Lubben (1988, str. 8) razume JIT kot pojem, na dva načina: kot»filozofijo upravljanja, ki je stalno usmerjena na integracijo in racionalizacijo proizvodnega sistema«; kot»predanost procesu proizvodnje za nadaljnjo prizadevnost k zmanjšanju elementov proizvodnega procesa, ki zmanjšujejo samo produktivnost«. Proizvodnja, ki deluje po sistemu JIT, ima konkurenčno prednost, ki za proizvodna podjetja pomeni biti bolj uspešen, imeti boljše izdelke ali storitve kot ima to konkurenca. JIT implementira razvoj prednosti pred konkurenco z izkoriščanjem nečesa, česar konkurenca nima ali pa je to spregledala oziroma ne more razviti (Lubben, 1988, str. 4). Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 13
Proizvodnja po sistemu JIT deluje po sistemu vlečenja (ang. pull). Sistem vlečenja temelji na vitki organizaciji procesov znotraj proizvodnje, za katerega je značilno, da se proizvodi pomaknjeno k obdelovalcu takrat, ko ta s pomočjo signalov sporoči, da jih potrebuje (Gajšek, 2014, str. 28). 1.2.1 Oskrba proizvodnje z materiali Material potrebuje sistemsko podporo pri oskrbi delovnih mest, za kar v vitki proizvodni logistiki poskrbi sistem, imenovan kanban. Ta skrbi, da proizvodnja dobi dele ob pravem času in v količini, kot jih dejansko potrebuje (Ljubič, 2000, str. 419). Peternel podaja definicijo, da je kanban»[ ] sinonim za vlečni ali JIT sistem upravljanja z zalogami [ ]«(Peternel, 2011). Medtem ko Ljubič (2000, str. 427) podrobneje opisuje, da izraz kanban pomeni v osnovi dokument, kartico, ki se lahko pojavi v obliki zahtevnice, transportnega kanbana ali kanban delovnega naloga. Obstaja več oblik sistema kanban. Vsi modeli se začnejo z naročilom kupca in potujejo skozi obdelovalne cone, vse dokler izdelek ni končan. Ljubič (2000, str. 428 431) navaja naslednje oblike kanbanov in njihovo delovanje v procesih: osnovni (teoretični) model: ko je končni izdelek odpremljen, se pošlje signal, ki sporoči naslednji obdelovalni coni, da začne izdelovati naslednji izdelek, ta oblika»kanbana«deluje kot tekoči trak, saj v osnovi predpostavlja čas prenosa in poskrbi, da se na nobeni postaji obdelave delo ne ustavi nenapovedano; model z odlagalnimi mesti (vmesnimi skladišči): v središču so odlagalna mesta med postajami, v katera se odlagajo izdelki, pripravljeni na naslednjo obdelavo; model s stalno enako količino obdelovalcev: usmerjen je v realno okolje v proizvodnji in zahteva, da je v proizvodnji toliko delov kot je dejanskih naročil in nič več, ni vmesnih skladišč, vključuje pa varnostna odlagalna mesta, kot rezervo pri morebitnem izpadu predhodnic; model z minimalnim zastajanjem: uporablja se predvsem v proizvodnih podjetjih, ki imajo dolge transportne poti med posameznimi obdelovalnimi conami in deluje tako, Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 14
da je vsaki obdelovalni coni dodeljeno tako vhodno kot tudi izhodno odlagalno mesto; model z nadzorom celotne verige: uporablja principe, ki zavarujejo proizvodnjo pred prihodnjimi izpadi ali spremembami povpraševanja kupcev, saj vsaka obdelovalna cona vzdržuje enako količino obdelovalnih enot, vse dokler ne pride do novih informacij. Sistem kanban lahko v okolju deluje z eno kartico ali z dvema. Ljubič (2000, str. 435) navaja, da je delovanje kanbana povezano z dejansko potrebo po materialih. Sistem z eno kanban kartico je uporaben»tam, kjer so delovne postaje toliko avtomatizirane, da ne zahtevajo stalne prisotnosti delavca«, potrebni materiali pa takšni, ki ne potrebujejo»posebnega transportnega sredstva«(ljubič, 2000, str. 436). Kanban z eno kartico (Slika 1) sproži materialni in informacijski tok po naslednjem vrstnem redu (Ljubič, 2000, str. 435, 436):»delavec postaje porabnika, zadolžen za preskrbo z obdelovanci oziroma materialom (to je lahko delavec, ki izvaja operacijo ali pa za to skrbi poseben pomožni delavec), s prazno transportno embalažo (zabojem) odide k ustreznemu vmesnemu skladišču in tam pusti zaboj na za to predvidenem mestu«;»iz vmesnega skladišča vzame poln zaboj s potrebnimi obdelovanci (ali materialom) in ga prepelje na postajo porabnika«;»na zaboju pritrjeni (proizvodni kanban) odstrani in ga odloži v kanban poštni predal postaje proizvajalca«;»delavec predhodne postaje proizvajalca dvigne zadevni kanban iz poštnega predala«;»proizvajalec izdela na kanbanu navedene obdelovance v zahtevani količini«; izdelani material»se odloži v za to predvideni zaboj«; nato se zaboj»opremi z ustreznim kanbanom«; na koncu se poln zaboj, ki je označen s kanbanom,»s postaje proizvajalca prepelje v vmesno skladišče«. Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 15
Slika 1: Delovanje sistema z enim kanbanom Vir: Ljubič, 2000, str. 436 Sistem z dvema kanbanoma opredeljuje dve kartici, in sicer proizvodni kanban ter transportni kanban. Sistem dveh kanban kartic je»[ ] smotrn oziroma nujen posebej v povezavi z nekim (organizacijsko) oddvojenim transportnim sistemom«(ljubič, 2000, str. 436). Slika 2 prikazuje sistem z dvema kanbanoma, katerega potek Ljubič (2000, str. 436, 437) opisuje po naslednjem vrstnem redu: za zagotovitev potrebnega materiala delavec najprej iz»postaje porabnika vzame ustrezni transportni kanban iz transportnega poštnega predala in ga preda za transport zadolženemu delavcu«;»sodelavec transportnega sistema z ustreznim transportnim sredstvom prepelje zaboj, ki je uporaben za zahtevano vrsto obdelovancev, k vmesnemu skladišču in ga odloži na za to predvideno mesto«; iz priloženega kanbana se odčita mesto nahajanje, kjer se»odvzame poln zaboj, nakar se izvede izmenjava na tem zaboju pritrjenega proizvodnega kanbana s transportnim kanbanom«, na koncu delavec proizvodni kanban samo še odstrani iz zaboja in ga»položi v poštni regal«; v naslednji fazi delavec postaje, kjer se proizvaja,»vzame proizvodni kanban kot ustrezen delovni nalog iz proizvodnega poštnega regala«; proizvajalec izdela na kanbanu količinsko določene materiale; Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 16
material, ki je izdelan, delavec vloži v prazen zaboj, ki»je prišel iz vmesnega skladišča«in na ta zaboj prilepi proizvodni kanban;»označeni zaboj transportni delavec prepelje v vmesno skladišče in ga odloži na predvideno mesto, kjer se»transportni kanban odstrani«in odloži v ustrezen poštni predal. Slika 2: Delovanje sistema z dvema kanbanoma Vir: Ljubič, 2000, str. 437 Peternel je predstavil dva med seboj enakovredna načina vlečenja s pomočjo sistema kanban (Slika 3). Pri načelu stalnih količin odpoklica velja, da je količina odpoklica vedno enaka, spreminja pa se terminska enota ponovnega naročila. Načelo stalnega intervala odpoklica pa oblikuje strategija, kjer je»[ ] interval obnavljanja zalog določen, medtem ko se spreminja količina odpoklica«(peternel, 2011). Slika 3: Načela vlečenja materiala pri sistemu kanban Vir: Peternel, 2011 Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 17
Na spletnem portalu LeanKit so zapisali, da vlečni sistem»preprečuje, da bi se ljudje počutili preobremenjene«, hkrati pa navajajo, da je glavna osredotočenost na»prave naloge ob pravem času«, z učinkom zmanjšanja deleža zapravljenega časa (»Pull System«[LeanKit.com], b. d.). 1.3 Modeliranje in vizualizacija Če želimo procese predstaviti, jih moramo opisati. Kovačič in Bosilij Vukšić (2005, str. 179) pojasnjujeta, da opis včasih ne zadostuje, ker lahko podamo večje število dvoumnih informacij javnosti, zato modeliranje procesov povečuje stopnjo razumevanja predlaganih izboljšav. Modeli na splošno predstavljajo slike realnosti, s katerimi lažje ocenjujemo potek dogodkov in preizkušamo sistem brez kakršnegakoli tveganja ter predstavimo problem iz določenega vidika. Glede na namen, ki je povod za modeliranje poslovnih procesov, so modeli lahko predstavljeni na različne načine nivojev podrobnosti. Modeli se načeloma največkrat uporabljajo kot podpora k procesom in za analizo ter prenovo, od modela pa se zahteva, da poleg grafične oziroma slikovne oblike obsega še opis procesa, prek katerega se seznanimo s procesom in problemom v njem. Poslovne procese moramo že v osnovi prikazati v grafični obliki, da jih podrobneje razčlenimo in pri tem analiziramo pretok materiala ter informacij znotraj procesa (Kovačič & Bosilij Vukšić, 2005, str. 177, 178). Kovačič in Bosilij Vukšić (2005, str. 181 184) pojasnjujeta, da je pri modeliranju treba upoštevati pravila in nekatera izhodišča. Avtorja pravita, da se je pri modeliranju priporočljivo izogniti pretiranemu ukvarjanju s podrobnostmi, kjer to ni potrebno. Za izdelavo modela Kovačič in Bosilij Vukšić (2005, str. 184) predlagata naslednje korake: korak 1: izdelava posnetka stanja, ki temelji na osnovi dejanskega stanja; korak 2: izdelovanje izhodiščnega modela oziroma modela po načelu»kot je«(ang. As - Is); Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 18
korak 3: analiziranje in simulacija, s pomočjo katerega spoznamo ozka grla ter vzroke za nastanek, čase izvajanja aktivnosti, obremenjenost posameznih virov in stroške; korak 4: izboljšanje procesa, kjer najprej predlagamo spremembe in jih najprej preizkušamo na modelih, ki jih imenujemo modeli»kot naj bo«(ang. To - Be); korak 5: izdelava načrtovanega stanja. Modele se največkrat prikazuje grafično, zato so na področju prenove in informatizacije poslovanja v veljavi metode ali tehnike modeliranja. Pri modeliranju mora biti izbrana tehnika enostavna in pregledna. Pri enostavnosti velja, da ne sme imeti preveč pravil, ki bi zahtevale obsežno znanje uporabnika. Preglednost modela dosežemo predvsem s tem, da uporabimo manjše število simbolov, s katerimi dosežemo večjo predstavljivost modela (Kovačič & Bosilij Vukšić, 2005, str. 184). Damij (2009, str. 57) navaja, da obstaja več različnih vrst modeliranja poslovnih procesov: splošni procesni diagrami; procesno-aktivnostni diagrami; diagrami tokov podatkov; kvalitetna funkcijska izvedba; integrirano definiranje funkcijskega modeliranja; barvne Petrijeve mreže; sedem orodij managementa in planiranja; objektno-orientirane metode. 1.3.1 Procesni diagrami Kot v pomoč za prepoznavanje dejanskih manipulacij v procesu je v uporabi metoda modeliranja, ki se imenuje 'špageti diagram'. V osnovi gre za predstavitev aktualnega stanja v procesu, ki predstavlja trenutno stanje v času opazovanja in ne stanje po sistemu»kot bi moralo biti«(»spaghetti diagram«[six Sigma Material], b. d.). Osnovni koraki izdelave 'špageti diagrama' so: priprava, risanje in meritve ter analiza. Priprava je namenjena pridobitvi osnovnih informacij o procesu, določitvi jasnih mej procesa in Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 19
pripravi materiala, ki ga bomo potrebovali za izvedbo (merilno orodje, list papirja). Ko začnemo z risanjem procesa je treba zaznati čim več informacij o delovanju posameznih aktivnosti in pri tem upoštevati čas. Tloris je treba narisati v merilu in ustrezno označiti območja, kjer prihaja do zaustavitev (Kramar, 2014, str. 179, 180). Slika 4 prikazuje primer diagrama. Slika 4: Primer modeliranja procesa s pomočjo 'špageti diagrama' Vir:»Example of spaghetti chart«[intechopen.com], b. d. Kramar (2014, str. 177, 178) navaja, da je diagram nestatistično orodje, ki na vizualni način prikazuje proces in omogoča identifikacijo presežkov na naslednjih področjih: tloris delovnega mesta; tok ljudi ali informacij na določenem procesu; potek procesa na določenem prostoru; vsa nepotrebna gibanja in priložnosti za izboljšave. Kramar (2014, str. 181) navaja, da si pri meritvah in risanju lahko pomagamo z naslednjimi vprašanji: kje se začne in konča proces; kateri tokovi so pomembnejši in kateri manj; kateri koraki dodajajo vrednost in katere bi lahko izpustili; ali je proces vsem razumljiv. Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 20
Za potrebe prikaza procesa bomo v nadaljevanju uporabili diagram poteka (ang. flowchart), ki vizualno prikazuje potek procesa oziroma nekega postopka. Prvotno je bil diagram poteka namenjen industrijskim inženirjem, za lažji prikaz strukture procesa po načinu tekočega traka, danes pa se ga uporablja skoraj na vseh področjih. Največkrat se uporablja za: načrtovanje projektov, modeliranje sistemov in programov, dokumentiranje procesa, revidiranje procesa in dokumentiranje poteka dela. Slika 5 prikazuje simbole diagrama poteka (»Flowchart«[Smartdraw.com], b. d.). Slika 5: Simboli diagrama poteka Vir: Kovačič & Bosilij Vukšić, 2005, str. 187 1.3.2 3D-modeliranje Za potrebe prikaza stanja prenove procesa oskrbe bomo uporabili tri-dimenzionalno tehniko modeliranja (3D), ki se drugače imenuje tudi 3D računalniška grafika. Grafika je del grafične umetnosti, ki se ustvarja s pomočjo posebnih računalniških programov (»3D modeling«[national Society for Education in Art and Design], b. d.). Na spletu je veliko ponudnikov programske opreme za tri-dimenzionalno modeliranje. Med brezplačna orodja spadajo AutoDesk123D, Free Cad, 3D Tin, SketchUp, Blender in Open SCAD (»Free 3D Design Software«[Shapeways], b. d.). V diplomski nalogi bomo uporabili orodje SketchUp, ki ga pridobimo na spletu brezplačno ali profesionalno različico proti plačilu. Pred časom so programi za 3D modeliranje zahtevali od uporabnikov obsežno znanje. Prav zaradi lažje izdelave Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 21
modelov brez zapletenih matematičnih struktur je podjetje Last Software razvilo vmesnik, ki dovoljuje izgradnjo modelov s črtami in oblikami. Program deluje na osnovi površinskega modeliranja (Slika 6). Vsak izdelani model v programu je sestavljen iz neskončno tanke površine, kar velja tudi za predmete, ki so polni. Delo v programu avtor vodiča po programu opisuje kot izdelovanje modela iz»tankega papirja«(dolenc, 2012, str. 16). Slika 6: Okolje programske opreme SketchUp Vir: Osebni vir Na spletnem portalu SIO (Slovensko izobraževalno omrežje) so za program SketchUp zapisali, da gre za»hiter in učinkovit«program, ki omogoča enostaven vnos potrebnih koordinat, enostaven za uporabo, saj lahko s programom izdelujemo 3D skice, vizualiziramo in kombiniramo modeliranje z ročno izdelanimi skicami, ki jih uvozimo v program (»SketchUp«[podpora.sio.si], b. d.). Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 22
2 Predstavitev obstoječega stanja Poglavje o obstoječem stanju je namenjeno spoznavanju procesa oskrbe. Pozornost je usmerjena v predstavitev oskrbe proizvodne linije brusnega papirja SIA 2. Vsi podatki za izdelavo posnetka stanja so pridobljeni iz uradne spletne strani podjetja, osebnega stika z vodjo proizvodnega programa (Priloga 2), od zaposlenih na proizvodni liniji ter popisa komponent s pomočjo izdelanih proizvodnih struktur posameznega končnega izdelka linije. 2.1 Predstavitev podjetja Zgodovina družbe Grieshaber sega v leto 1951, ko je Heinrich Grieshaber starejši ustanovil špedicijsko podjetje v Nemčiji. Vodstvu podjetja se je leta 1971 pridružil njegov sin Heinrich mlajši. V letu 2000 se je podjetje prestrukturiralo iz osnovne oblike d. o. o. & d. d. v d. d. Leta 2005 je bilo ustanovljeno podjetje Grieshaber logistik, d. d., ki je začelo ponujati tržno usmerjene in visoko kakovostne logistične storitve. V letu 2005, natančneje 4. aprila, so ustanovili podjetje v Sloveniji, pod nazivom Grieshaber Logistika, d. o. o., ki je v 100-odstotni lasti zakoncev Grieshaber. Slika 7 prikazuje poslovno stavbo podjetja, ki je bila zgrajena leta 2005 (»Zgodovina«[grieshaberlog.com], b. d.). Slika 7: Poslovna stavba podjetja Vir:»Reference«[Kovinotehna-mki.si], b. d. Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 23
Podjetje Grieshaber deluje kot gospodarska družba, zanjo je značilno, da jo Zakon o gospodarskih družbah (ZDG) opredeljuje kot pravno osebo, za katero je značilno, da opravlja dejavnost na trgu z namenom pridobitve kapitala. Organizacijska struktura podjetja je d. o. o., kar pomeni, da je po strukturi sestavljena iz kapitala družbenikov, kapital pa ima družbenik nato ovrednoten z odstotki, kot poslovni, lastniški delež družbe (Kramar, 2012, str. 82 84). Podjetje zaposluje 100 ljudi, ki so razvrščeni po delovnih mestih: skladiščnik, proizvodni delavec, logistik in operater stroja. Kljub neugodnim razmeram v gospodarstvu je podjetje vlagalo v znanje svojih zaposlenih, kar se obrestuje pri stalnem zagotavljanju kakovosti in doseganju standardov, saj pravijo:»središče vsega je človek, dinamično premoženje.«dokaz vlaganja v zaposlene je pridobljen certifikat Družini prijazno podjetje (»Dejavnost«[grieshaberlog.com.], b. d.). Osnovna registrirana dejavnost podjetja Grieshaber je po standardni klasifikaciji dejavnosti C25.619: Druga površinska in toplotna obdelava kovin. Na spletni strani podjetja so zapisali, da se poleg tega ukvarjajo še z aktivnostmi notranje logistike, ročnim in strojnim pakiranjem, graviranjem, etiketiranjem, razrezom ter izsekovanjem brusnega papirja in avtomatskim pakiranjem oblikovanih delov brusnega papirja (»Dejavnost«[grieshaberlog.com.], b. d.). Podjetje deluje z dvema glavnima programoma proizvodnje, ročno in strojno pakiranje svedrov ter obdelava, in s programom brusnega papirja. Program brusnega papirja je v podjetju podrobneje razčlenjen v štiri enote (F. K., osebna komunikacija, junij 2015): SLITTED ROLL: razrez velikih rol in previjanje teh za pripravo na nadaljnjo obdelavo na SIA 1, 2 in 3; SIA 1: izsek brusnega papirja po šablonah in pakiranje; SIA 2: razrez brusnega papirja po dolžini, spajanje in pakiranje brusnih trakov; SIA 3: izsek brusnega papirja po šablonah. Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 24
Podjetje se nahaja na naslovu: Velika vas 68, 8273 Leskovec pri Krškem. Omenjena lokacija je za izvajanje storitev in dejavnosti podjetja ugodna, saj leži v neposredni bližini letališča, 200 km od pristanišča Luka Koper in ima dobre transportne povezave, saj leži v neposredni bližini avtocestnega odseka, proti Ljubljani in Zagrebu (»Dejavnost«[grieshaberlog.com], b. d.). V lasti podjetja je poslovna stavba v velikosti 5.660 m 2 in pripadajoče zemljišče v izmeri 26.120 m 2 (Zemljišče Grieshaber, b. d.). Podjetje ima kapaciteto skladišča za okoli 3.700 paletnih mest in več kot 13.500 regalnih mest. Proizvodnja podjetja zapakira dnevno okoli 350.000 kosov izdelkov in odpremi od 20 do 40 ton dnevno (»Dejavnost«[grieshaberlog.com], b. d.). Slika 8 prikazuje tloris proizvodnega prostora z legendo. Slika 8: Tloris proizvodnje Vir: Osebni vir Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 25
2.2 Predstavitev obravnavane proizvodne linije in brusnega materiala Brusni program se v podjetju deli na več oddelkov, kjer poteka proizvodnja brusnih dodatkov za namenska brusilna orodja. Brusni material je sredstvo za brušenje različnih materialov, drugače ga imenujemo tudi»smirkov papir«(»brusni papir«[bosch-pt.com], b. d.). Glavna sestavina brusnega materiala so abrazivna zrna, ki so lahko organska ali sintetična. Pod temi zrni sta fleksibilna podloga in ustrezno lepilo, ki spoji dva dela. Abrazivna zrna določajo grobost brusnega materiala in so najpogosteje iz aluminijevega oksida ali silicijevega karbida (»Abrasives«[ScintilaAG.com], b. d.). Obravnavani program brusnega materiala je relativno mlad, saj so z zagonom pričeli v letu 2013. Strojno opremo na proizvodni liniji so preselili iz podjetja na Poljskem. Ob dobavi opreme je podjetje velik del sredstev namenilo za posodobitev strojne opreme do takšne stopnje, da ta zagotavlja bistveno večjo produktivnost in kakovost, kot jo je imela pred prenovo. Glavni cilj na začetku zagona proizvodnje je bil zagotoviti čim boljšo kakovost. To so dosegli s pomočjo uvedbe sistema preverjanja kakovosti z odvzemom vzorcev materiala, ki je določen na tri vzorce na izmeno, in sicer na začetku, na sredini ter ob koncu delovne izmene. Količinska norma razrezanega brusnega papirja se je od začetka do danes povečala iz 3.600 kosov na 3.900 kosov na izmeno, po pričakovanju pa se bo še dvigala. Določeno količinsko normo proizvodna linija doseže le, če v delovni izmeni ne prihaja do nepredvidenih zastojev in okvar delovnih sredstev v teku proizvodnega procesa. Včasih so za nedoseganje dnevne norme krivi tudi drugi zunanji dejavniki, kot na primer, da ni razpoložljivega potrebnega materiala od dobaviteljev (F. K., osebna komunikacija, 2015). Slika 9 prikazuje tloris proizvodne linije. Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 26
Slika 9: Tloris proizvodne linije z legendo Vir: Osebni vir Brusni material, navit na rolah, podjetje že kot osnovno komponento za proces proizvodnje dobi od dobavitelja. V podjetju velike role brusnega materiala nato previjejo na manjše, ki so previte glede na posamezno naročilo. Stroj, ki pripravlja material, se imenuje»slitted roll«, je del proizvodnje, vendar predstavlja pomožni, predhodni proces, od katerega je nato odvisna proizvodnja na liniji. Program SIA 2 obdeluje brusne trakove za variabilne brusilnike, tračne brusilnike in manjše ročne brusilnike. Tabela 1 prikazuje razvrstitev grobosti, ki jih obdeluje proizvodna linija, za katero velja, da manjša kot je ISO številka oznake, bolj grob je brusni material (F. K., osebna komunikacija, 2015). Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 27
Tabela 1: Razvrstitev grobosti brusnega papirja po standardu Grobost zelo grob Grob srednje grob Nežen srednje nežen zelo nežen ISO/FEPA P36 P40, P50 P60, P80 P100, P120 P150, P180, P220 P240, P280 Vir:»Grid sizes«[fine-tools.com], b. d. Proizvodna linija obdeluje brusne trakove s pomočjo šestih zaporednih faz obdelave (Slika 10). V prvi fazi se brusni material razreže pod kotom 67, po dolžini. Druga faza proizvodnje je namenjena brušenju robov razrezanega materiala in nanosu lepila, ki nato potuje do tretje faze, ki je ročno spajanje materiala. Slika 10: Prikaz obdelave brusnega materiala na trakove Vir: Osebni vir Ročno spojeni material na četrti fazi delavka s pomočjo stroja stisne skupaj, da se ta posuši. Spojeni material, ki ga v podjetju imenujejo»vebster«, potuje do pete faze proizvodnje. V naslednjem koraku se izvaja razrez na trakove po širini, glede na dimenzije, določene na delovnem nalogu. Zadnja, šesta faza predstavlja pakiranje v ovojno in končno kartonasto embalažo različnih velikosti. Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 28
2.3 Posnetek stanja oskrbe proizvodne linije Proizvodna linija se oskrbuje z različnimi materiali, kar je posledica velikega števila sestavnih delov končnega izdelka in raznolikosti izdelkov, proizvedenih na tej liniji. Materiali so v osnovi razvrščeni v naslednje skupine: glavni material (brusni material, navit v rolo); embalažni material (ovojna embalaža, nalepka); pomožni material (material, ki ni naveden na transportnem nalogu, vendar je nujno potreben za končno pakiranje in proces proizvodnje). Proces oskrbe se proži s pomočjo naročila, katerega proces poteka z dokumentom in fizičnim stikom z odgovorno osebo, ki kasneje material v ustrezni količini dobavi na mesto proizvodnje. Glavni skrbnik procesa oskrbe je vodja proizvodnega programa (v nadaljevanju VPP), ki usmerja delo na liniji. Del nalog VPP izvajajo tudi vodje izmen (v nadaljevanju VI), ki skrbijo za pravočasno zagotavljanje materialov za proces pakiranja končnih brusnih trakov in organiziranje dela. Ves potreben material za proces proizvodnje se na linijo naroča sproti, ko se ga potrebuje, in sicer po vlečnem sistemu, ki omogoča nadzor nad količino zaloge materiala na liniji. 2.3.1 Oskrba linije z glavnim in embalažnim materialom Proces naročanja materiala se začne že pri VPP, ko ta prejme delovni nalog (v nadaljevanju DN, Priloga 1) in transportni nalog (v nadaljevanju TN) iz planske službe (Slika 11). Slika 12 prikazuje transportni nalog, ki je pripet na delovni nalog. Slednjega VPP posreduje na linijo za tekoči dan, teden oziroma glede na nujnost takoj, ko je naročilo iz planske službe predano oziroma sporočeno VPP. Slika 11: Interni prenos delovnega naloga Vir: Osebni vir Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 29
Slika 12: Transportni nalog Vir: Grieshaber logistika, 2015 a Transportni nalog je glavni dokument za oskrbo. Je v obliki seznama komponent, s pomočjo katerega nato poteka nabiranje. Vsebuje naslednje podatke: številka skladišča, tovarne in mesta skladiščenja (1); datum, ura in odgovorna oseba (2); vrsta manipulacije (3); številka proizvodnega naloga oziroma naročila (4); identifikacijska številka končnega izdelka in poimenovanje le tega (5); zaporedna številka materiala (6); identifikacijska številka potrebnega materiala (7); opis materiala (8); črtna koda, ki jo potrebuje skladiščnik za prepoznavanje potrebnega materiala (9); Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 30
enota, v kateri je izražena količina materiala (10); tip skladiščenja (11); tehnični opis materiala (12); mesto skladiščenja oziroma pozicija, kjer se nahaja material (13); potrebna količina materiala (14). Glede na vrsto materiala se komponente, potrebne za proces pakiranja in proizvodnje, nahajajo na naslednjih skladiščno-proizvodnih mestih: v supermarketu, regal M; v supermarketu, regal C; v supermarketu, regal L; v supermarketu, regal O; na poziciji na mestu proizvodnje; na pozicijah v visoko-regalnem skladišču. Če katerih potrebnih komponent embalažnega materiala ni na zalogi na posamezni poziciji, iz katere se oskrbuje končno pakiranje, je sprožen proces naročanja materiala v skladišče. Delavka sporoči skladiščniku (viličaristu) identifikacijsko številko materiala, s pomočjo katerega se nato sproži proces, imenovan komisioniranje. Material, potreben za končno pakiranje, ki je naveden na transportnem nalogu in se nahaja v glavnem skladišču, naročajo s pomočjo kopije transportnega naloga. Če na liniji potrebujejo pomožni material za pakiranje, si tega naberejo v supermarketu v proizvodnji. Pomožni material, katerega zaloga v supermarketu in na liniji je ničelna ter se nahaja v glavnem skladišču, se naroča s pomočjo lista papirja, na katerega napišejo potrebno količino in številko materiala. Slika 13 prikazuje potek oskrbe linije skozi celoten potek proizvodnje na liniji. Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 31
Slika 13: Diagram poteka od naročila do oskrbe proizvodne linije (As - Is) VPP prejme transportni in delovni nalog izdelava duplikata TN NE Je delovni nalog namenjen za proizvodnjo na liniji? DA Vsebuje TN komponente, ki potrebujejo obdelavo? DA izdelava kopije TN naročilo etiket v etiketni center NE Je potrebno naročiti nalepke? NE Je potrebno naročiti kartončke (Klappkarte)? DA DA prenos kopije TN v etiketni center prenos kopije TN na stroj HAPA NE Je potrebno še kaj naročiti? DA posredovanje DN+ TN na linijo pakiranja, k stroju "razrez po dolžini" 2 1 Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 32
2 1 naročilo brusnega materiala skladiščniku obdelava naročila komisioniranje brusnih rol transport brusnih rol k liniji obdelava na stroju razrez po dolžini zlaganje materiala na polico, za naslednjo fazo obdelave izdelane etikete/ natisnjeni kartončki dogovarjanje z VI končnega pakiranja o naslednjem delovnem nalogu iskanje obdelanih komponent za pakiranje So vse potrebne vnaprej obdelane komponente za izbrani DN? izbira drugega naloga za obdelavo po fazah So na liniji potrebne, predhodno obdelane komponente? NE DA DA 1 Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 33
1 Je potrebno pripraviti komponente iz supermarketa? DA So v supermarketu komponente razpoložljive? NE naročilo komponent v skladišče komisioniranje v skladišču NE DA transport na pozicijo v proizvodnji transport na linijo nabor potrebnih komponent Je na liniji zaloga podložnega kartona, kartonstih škatel, kraft papirja? NE naročilo komponent skladiščniku komisioniranje transport na linijo DA nabor embalaže iz zalog na liniji pakiranje v embalažo po navodilih kupca Je zaznan primankljaj komponent za pakiranje? DA ponovno naročilo materiala čakanje na material pakiranje NE delovni nalog je zaključen Vir: Osebni vir Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 34
Naročanja komponent za predhodno obdelavo Proces oskrbe se začne s prejemom transportnega in delovnega naloga (Slika 13). VPP pregleda transportni nalog in če nalog vsebuje komponente, kot so nalepke in kartončki (v podjetju jih imenujejo klappkarte), VPP naredi kopije transportnega naloga, ki jih nato fizično odnese v skladišče ali k stroju za tiskanje. Če so potrebne nalepke kot pomožni embalažni material, VPP odnese kopijo TN v etiketni center, kjer etikete natisnejo oziroma, če so potrebni kartončki, to odnese k stroju za tiskanje (hapa printing), kjer na že obstoječe kartončke natisnejo podatke, vezane na posamezno naročilo. V obeh podprocesih se izvaja proces izdelave naročenega. Kdaj bodo materiali v zahtevani količini prišli na proizvodno linijo, nihče ne ve točno, saj je to odvisno od ažurnosti obeh obdelovalnih con. Po podatkih zaposlenih na liniji pa se to zgodi največkrat en dan vnaprej oziroma pred obdelavo, če je bilo naročilo zahtevanih, predhodno obdelanih komponent, pravočasno izvedeno. Ko je takšno naročilo izvedeno, delovni nalog v celoti, s pripetim transportnim nalogom na prvi strani, VPP odnese k stroju za razrez po dolžini, ki je prva faza proizvodne linije. VPP naroča material, ki potrebuje obdelavo na dnevni ravni, v večjih količinah, tako, da na linijo kasneje prinese tudi več delovnih nalogov skupaj. Obdelava na stroju za razrez brusnega materiala po dolžini se izvaja po vrstnem redu dnevnih delovnih nalogov oziroma po dogovoru z VPP. Naročanje in oskrba z brusnim (glavnim) materialom Delavec ob stroju za razrez po dolžini je zadolžen, da si pripravi delo. V pripravi je tudi proces naročanja potrebnega materiala, in sicer brusnega papirja, navitega v rolo. Za to, da se sproži proces oskrbe, je odgovoren delavec ob stroju za razrez po dolžini. Ta s pomočjo transportnega naloga, ki je pripet na delovni nalog, naroči skladiščniku material, napisan na delovnem nalogu. Predaja naročila poteka največkrat ob transportni poti, lahko pa tudi tako, da delavec odide v skladišče in tam osebno preda naročilo za enega ali več delovnih nalogov. Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 35
V skladišču se po prejemu naročila materiala sproži proces komisioniranja potrebnega materiala. Skladiščnik iz delovnega naloga ugotovi pozicijo nahajanja materiala in material preloži iz pozicije (mesta skladiščenja) na paleto (Slika 14). Slika 14: Transportna enota brusni material Vir: Osebni vir Material na paleti s pomočjo regalnega viličarja skladiščnik transportira do mesta proizvodne linije, kjer ga odloži ob transportni poti. Skladiščnik z viličarjem ne more priti neposredno do mesta obdelave zaradi prostorske omejitve, zato delavec, ki je material naročil, tega nato prestavi s pomočjo ročnega viličarja do mesta uporabe. Slika 15: Prikaz poti oskrbe linije Vir: Osebni vir Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 36
Slika 15 prikazuje glavni poti za oskrbo, ki sta dve. Prva pot predstavlja oskrbo z embalažnimi in pomožnimi materiali. Druga pot je prvotno namenjena za oskrbo z glavnim brusnim materialom. Pot ni označena kot transportna, vendar se kljub temu uporablja tudi za oskrbo z embalažnimi materiali, ki jih na linijo pripeljejo s pomočjo palete. Ko je brusni material na stroju razrezan po dolžini (ang. cut to lenght - CTL) role razrežejo na trakove po dolžini, pod kotom 67 stopinj. Razrezani material se zlaga na za to namenjen regal, kjer čaka na naslednjo fazo obdelave. Oskrba z embalažnim materialom V naslednjem koraku procesa proizvodnje po liniji poteka neformalna komunikacija, kjer se strojnik in delavec na stroju (AT7, brušenje in nanos lepila) za nadaljnji proces dogovorita o naslednjem delovnem nalogu, ki bo obdelovan po tekočih fazah proizvodne linije. Če ne pride do te komunikacije, se zgodi scenarij, da strojnik da v obdelavo delovni nalog, za katerega še ni vnaprej pripravljenih komponent materiala za končno pakiranje. V teh primerih se delovni nalog obdela po fazah običajno, samo pri končnem pakiranju se nato odlaga na palete, na katerih nato izdelki linije čakajo na komponente. Slika 16 prikazuje mesto na liniji, kjer delavka iz končnega pakiranja poišče potrebne komponente za obdelovani delovni nalog. Gre za komponente, ki jih predhodno VPP že naroči v»etiketnem centru«in pri stroju za tiskanje kartončkov (happa printing). Slika 16: Mesto nahajanja komponent iz predhodnih procesov obdelave Vir: Osebni vir Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 37
Embalažni material s predhodno obdelavo ima svojo transportno enoto. Kartončki se dostavijo na linijo s pomočjo modrega, kovinskega vozička, na katerega se zloži tudi kartončke za več delovnih nalogov skupaj (Slika 16). Etikete»etiketni center«dostavi na proizvodno linijo v modrem, plastičnem, vložnem predalniku, prav tako za več naročil skupaj. Če so vse komponente embalažnega materiala na proizvodni liniji, se začne obdelava na strojih po fazah, vse do končnega pakiranja. Delavka na končnem pakiranju ob prispetju brusnih trakov po tekočem traku ob delovnem mestu pripravi še komponente, ki so potrebne za končno pakiranje. To vloži v veliko kartonasto škatlo, hkrati pa še ostali pomožni material, ki ga pri tem potrebuje. Pomožni material, kot so škatle in podložni karton, se večinoma nahaja na mestu proizvodnje (Slika 17). Slika 17: Glavni vhod pri oskrbi linije Vir: Osebni vir 2.3.2 Oskrba linije s pomožnimi materiali Oskrba linije s pomožnimi materiali je ločena veja oskrbe, ki je nujno potrebna za zagotavljanje komponent, potrebnih za proces proizvodnje, vendar te niso navedene na nobeni delovni dokumentaciji, kot sta delovni in transportni nalog. Večina pomožnega materiala (kartonaste škatle, podložni karton, kraft papir) se že nahaja v supermarketu oziroma na mestu proizvodnje, v paletnem regalu, zato njihovo naročanje ni potrebno, saj se nabira komponente, potrebne za proces proizvodnje neposredno iz proizvodnoskladiščnih pozicij. Oskrba z ostalim pomožnim materialom (lepilo, razredčilo) za potrebe proizvodne linije se začne, ko na delovnem mestu potrebujejo pomožni Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 38
material. Potreben material skupinovodja oziroma izmenovodja najprej vpiše v tabelo prevzemanja in knjiženja pomožnega materiala (Slika 18). Slika 18: Tabela prevzemanja in knjiženja pomožnega materiala Vir: Grieshaber logistika, 2015 b V naslednjem koraku se potreba sporoči zaposlenemu v skladišče. Običajno to poteka tako, da se ob transportni poti že vodja in skladiščnik (voznik viličarja) dogovorita o potrebnem materialu. Skladiščnik ob prihodu v skladišče poišče v sistemu SAP lokacijo in zalogo potrebnega materiala. Sistem zaloge deluje po sistemu FIFO (First in, First Out). Skladiščnik komisionirano blago transportira na mesto proizvodnje, ki ga določi skupinovodja oziroma izmenovodja. V tem koraku skladiščni delavec v tabelo vpiše svoje ime, datum komisioniranja in pozicijo, iz katere je bil material komisioniran. Ob koncu delovnega dne se tabela prevzemanja in knjiženja materiala dostavi v skladišče, natančneje v za to posebej določen predalnik, ki je rdeče barve. Naslednji delovni dan se tabela s posameznimi postavkami razknjiži v sistemu SAP, s pomočjo podatkov, kot so tip premika, transakcija in stroškovno mesto. Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 39
2.4 Kritični pogled na trenutno oskrbo proizvodne linije Iz obstoječega stanja procesa oskrbe proizvodne linije smo ugotovili, da proces oskrbe deluje samo po sistemu»naročim in dobim«. Sistem naročanja materiala v obliki, ki jo podjetje uporablja trenutno, deluje po vlečnem sistemu, kjer ni zalog, se pa v določenih fazah pakiranja pojavljajo zaloge materiala, potrebne za pakiranje, ki so na linijo glede na naročilo dostavljene v preseženih količinah, kot pa jih ta dejansko potrebuje. Oskrbnega prostora kot ločenega prostora od odlagalnih mest za končne izdelke linija nima, zato so materiali pomešani s končnimi izdelki. Znotraj kritične analize smo analizirali potrebne materiale za oskrbo in njihovo transportno enoto glede na način oskrbe ter vrsto in mesto nahajanja v proizvodnji oziroma skladišču. Proces oskrbe je analiziran s pomočjo 'procesne karte' in 'špageti diagrama'. 2.4.1 Analiza komponent oskrbe V prvem koraku analiziranja oskrbe linije v podjetju smo pozornost usmerili na komponente, s katerimi se proizvodna linija dejansko oskrbuje. Najprej smo naredili popis proizvodnih struktur izdelkov linije (Tabela 2), s pomočjo katerega smo nato ugotovili vrste komponent. IZDELEK PROIZVODNE LINIJE BRUSNI TRAKOVI, OVITI V KARTONČEK (Banderolle) Tabela 2: Popis materialov po proizvodnih strukturah MINIMALNO NAROČILO (1 škatla) 20 kosov pakiranih po 4 skupaj = 80 KOS POTREBNE KOMPONENTE (v zaporedju po proizvodni strukturi od»spodaj navzgor«) KOLIČINA na 1 izdelek, enoto 1 lepilo / / SKUPNA KOLIČINA NA NAROČILO 2 brusni material 4 x 3 trakovi 240 trakov 3 kartonček (klappkarta) 4 80 4 ovijalo 5 notranja etiketa, ki označuje 4 kose skupaj 6 velika škatla (5.598) 10 cm 2m 1x 20x 1x 7 pregradni karton 1x 8 kraft papir 1 m Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 40
SERIJA 'BLUE LINE' BEL TRAK BRUSNI TRAKOVI OVITI V FOLIJO 6 kosov, 1 kos predstavlja 10 trakov = 60 KOS 33 kosov, 1 kos predstavlja 10 brusnih trakov = 33 KOS MOŽNOST A (90 kosov) 1 kos predstavlja 3 trakove skupaj = 90 KOS MOŽNOST B (80 kosov) 1 kos predstavlja 3 trakove skupaj = 80 KOS 9 končna etiketa 1x 10 lepilni trak (rjav, širok) 1 lepilo / / 1 m 10 trakov (10 x 6) = 60 2 brusni material trakov 3 notranja etiketa 10x 60x notranja škatla 'blue 1x 6x 4 line' 5 etiketa za škatlo 1x 6x 6 7 8 zunanja škatla 'blue line' končna etiketa 'blue line' lepilni trak (prozoren, širok) 1 lepilo / / 1x 1x 1 m 2 brusni material 10 trakov 330 trakov 3 bel trak 1x 33x 4 etiketa 1x 33x 5 škatla velika (5598) 1x 6 končna etiketa 7 lepilni trak 1 m 1 lepilo 2 brusni material 3 folija / / 3 trakovi / / 4 nalepka 1 (spredaj) 1x 90 x 80x 5 nalepka 2 (zadaj) 6 obešalo velikosti»019«7 lepilni trak (ozek) 8 velika škatla 10 končna etiketa 1x 1x 2 x 10cm = 20 cm 90 x 80x 90 x 80x 18 m 16 m 1x 1x PAKIRANI BRUSNI TRAKOVI 'RINFUZA' 11 lepilni trak (rjav, širok) 1 lepilo / / 1 m Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 41
pakirani brusni trakovi, direktno v škatlo, brez ovojne embalaže 2 brusni material 3 srednja škatla (5600) 3x trakovi 1 kos = 3x trakovi 250 x 3 = 750 trakov 24 kosov 1x 1x MOŽNOST A = 750 KOS 4 končna etiketa DIABLO TRAKOVI TRAKOVI 'Fesstoll' BRUSNI TRAKOVI V KARTONASTI ŠKATLICI MOŽNOST B = 24 KOS 12 kosov, kjer 1 kos predstavlja po tri brusne trakove skupaj MOŽNOST A grobost materiala 36 MOŽNOST B grobost materiala 40 = 12 KOS 90 kosov v škatli, 1 kos predstavlja 10 trakov = 90 KOS MOŽNOST A = 90 KOS MOŽNOST B = 80 KOS 1 lepilo / / 2 brusni material 3x trakovi 3x trakovi kartonasta 'škatlica' 1x 3 diablo 1x 4 lepilna masa / / 5 srednja škatla 7 kraft papir 8 končna etiketa 1 lepilo / / 36 trakov 36 trakov 1x 1x ni uporabljen 1 m 1x 2 brusni material 10x trakovi 90x trakovi 3 notranja škatla 1x 9x 4 nalepka 1 1x 9x 5 nalepka 2 1x 9x 6 velika škatla 1x 7 pokrov zunanje škatle 1x 8 zunanja, končna etiketa 1 lepilo / / 2 brusni material 3x trakovi 3 škatlica 1x 4 velika škatla 1x 6 pregradni karton Vir: Osebni vir 1x 1x Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 42
Komponente smo uvrstili v tabelo 3, s pomočjo katere smo ločili komponente glede na vrsto (pomožni, glavni, embalažni) in glede na mesto nahajanja, od kjer se nato nabira komponente za linijo (supermarket, proizvodnja, mesto na liniji). Tabela 3: Popis mest nahajanja materiala, iz katerih se oskrbuje proizvodna linija Material, komponenta lepilo brusni material na roli kartončki za obdelavo kartončki brez obdelave Mesto nahajanja materiala Supermarket Na prostoru linije priročna paletno miza, regal mesto na vozičku SKLADIŠČE etikete 3 3 velika škatla (5598) 2 mala škatla (5600) 2 1 1 pregradni karton (dolgi, kratek) kraft papir 1 2 1 2 mala škatla 'blue line' velika škatla 'blue line' folija za žar lepilo za lepljenje s 1 2 pištolo kartonasta ovojna embalaža 3 3 škatla (zasebni kupec) velika škatla (zasebni kupec) pokrov za škatlo (zasebni kupec) bel trak 1 2 prazne palete podložni karton 2 1 2 1 Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 43
število vrst materiala Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru ovijalo za ovijalko 2 lepilni trak 'ozek' lepilni trak (rjav, širok) 1 1 2 1 2 lepilni trak (prozoren, širok) nalepka 2 (obešalo) 2 1 1 2 obešalo na roli (019, 018) 2 1 Vir: Osebni vir Iz sestavljene tabele 3 smo ugotovili, da je del komponent, ki se množično uporabljajo na dnevni ravni, že dostopnih na mestu proizvodne linije. Komponente se nahajajo na primernih odlagalnih mestih (priročni regal, miza in paletni regal). Pri opazovanju odlagalnih mest pa smo zaznali, da so te komponente na odlagalnih mestih neoznačene in pomešane z ostalimi komponentami. Zaposlena, ki posamezen delovni nalog pakira na pakirni liniji, se sooča z iskanjem komponent, obdelanih v predhodnih procesih, in z naborom potrebnih komponent iz supermarketa, ki se nahaja v proizvodnji. Slika 19 prikazuje količinsko razmerje med vrstami materialov in mestom nahajanja. Slika 19: Razmerje glede na vrsto in mesto nahajanja materiala v proizvodnji 16 14 12 10 8 6 4 2 0 1 10 supermarket na liniji skladišče 5 mesto nahajanja vrste materiala Vir: Osebni vir 3 6 1 pomožni embalažni glavni Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 44
S pomočjo analize mesta nahajanja materialov v tabeli 3 smo ugotovili, da imajo za proces proizvodnje 26 različnih vrst materialov, ki so razvrščeni v skupine, kot so pomožni, glavni in embalažni material. Vsi potrebni materiali predstavljajo tako imenovano»nujno zlo«za delovanje linije. S pomočjo slike 19 smo ugotovili, da se največ materialov s stalnimi zalogami nahaja na liniji, kar predstavlja 58 % vseh vrst. V skladišču se nahaja 38 % materialov, medtem ko jih je v supermarketu 4 %. Materiali, ki se nahajajo na liniji, predstavljajo glede na vrsto pomožni material, tega je na liniji 67 %, in embalažni, ki predstavlja 33-odstotni delež materialov na liniji. Stalne zaloge na liniji se obnavljajo glede na zaznavo primanjkljaja oziroma tik pred tem. Komponente, ki se nahajajo v supermarketu, dostopnem delavcem, si zaposleni na liniji (končno pakiranje) komisionirajo sami. Če gre za komponente, ki se nahajajo v skladišču, naročilo izvede delavec na liniji, za oskrbo pa je zadolžen oddelek skladišča. 2.4.2 Analiza procesnega toka Procesni tok smo analizirali s pomočjo procesne karte, pri čemer smo si izbrali en delovni nalog, pri katerem smo analizirali posamezne čase v procesu proizvodnje. Tabela 4 prikazuje osnovne karakteristike delovnega naloga, medtem ko tabela 5 prikazuje dogajanje s pomočjo procesne karte. Tabela 4: Podatki delovnega naloga za analizo procesnega toka Količina delovnega naloga (Q) 1.008 kosov Komponente: brusni material 504,20 m nalepke 252 kos kartončki (klappkarte) 1.008 kos končne nalepke 12 kartonasta škatla 12 paleta 1 podložni karton 1 Vir: Osebni vir Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 45
Tabela 5: Opis operacij za izbrani delovni nalog proizvodne linije PROCESNA KARTA Datum: 20. 6. 2016 Naziv procesa: Proizvodnja po delovnem nalogu Avtor: Pacek, S. Začetek procesa: Delavec na stroju»razrez po dolžini«dobi delovni nalog Konec procesa: Material je zapakiran na paleti Št. enot Simboli Opis operacije D [m] KP [s] NP [s] NN [s] TN TN TN transport v skladišče 22 25 120 D čakanje na skladiščnika delavec preda TN skladiščniku 5 transport nazaj 22 25 D čakanje na obdelavo naročila 360 2 roli 1.008 kosov transport skladiščnika do pozicije skladiščenja 15 8 komisioniranje 180 potrjevanje v SAP 30 transport do linije 22 15 kontrola in priprava materiala na obdelavo 240 obdelava materiala 4.800 zlaganje materiala v regal 12 300 TN in DN 1.008 kosov TN 12 kontrola komponent 60 obdelava po fazah na liniji (2 5) 3.600 pregled in izpolnjevanje dokumentacije 60 transport do paletnega regala 10 10 nabor potrebnih škatel 15 pot do priročne mize 8 8 Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 46
252 nalepk 1.008 kosov iskanje notranjih nalepk po TN iskanje natisnjenih kartončkov na transportnem vozičku 180 90 pot do delovne mize 2 2 kontrola vseh komponent 60 pot do praznih palet 8 8 1 paleta 1 paleta 1 karton 1 karton 12 nalepk 1.008 kosov nabor palete 4 pot nazaj 8 8 pot do paletnega regala s podložnim kartonom nabor podložnega kartona 8 8 pot nazaj 8 8 pot do računalnika 10 10 vpisovanje podatkov in tiskanje končnih nalepk 2 120 pot do pakiranja 10 10 pakiranje v ovojno in končno embalažo 3 6.048 Vir: Osebni vir Skupaj: 165 14.448 1.221 750 Tabela 6: Legenda procesne karte D KP NP NN D tehnološko opravilo, obdelava transport, premik delo z dokumentacijo, nabor potrebnih materialov, iskanje, branje podatkov čakanje na nadaljevanje procesa kontrola dokumentacije, materiala koristen in potreben čas nekoristen in potreben čas nekoristen in nepotreben čas dolžina opravljene poti Vir: Osebni vir Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 47
Tabela 7: Analiza časov iz procesne karte Nekoristen Razdalja [m] in Koristen in potreben čas Nekoristen in potreben čas nepotreben čas Skupaj: [s] % [s] % [s] % [s] % 14.448 100 300 24,57 14.748 89,82 165 145 11,87 145 0,89 540 44,23 540 3,29 236 19,33 270 36,00 506 3,08 D 480 64,00 480 2,92 Skupaj: 165 14.448 100 1.221 100 750 100 16.419 100 Vir: Osebni vir Tabela 7 prikazuje analizo časov iz procesne karte (Tabela 5). S pomočjo procesne karte smo ugotovili, da celotni proces po opazovanem delovnem nalogu traja 16.419 sekund (4 ure 33 minut). Največji delež predstavljajo aktivnosti, ki so glede na čas uvrščene v potreben in koristen čas v procesu proizvodnje (Slika 20). Te aktivnosti so vezane na obdelavo materiala in znašajo skupaj 14.448 sekund (87,99 % skupnega časa). Nekoristnega in potrebnega časa je v procesu 1.221 sekund (7,44 % skupnega časa). Nekoristnega in nepotrebnega časa je v procesu za 750 sekund (4,57 % skupnega časa). Slika 20: Razmerje časa glede na koristnost in potrebnost v procesu 87,99 % koristni in potrebni čas nekoristni in potrebni čas 4,57 % nekoristni in nepotrebni čas 7,44 % Vir: Osebni vir Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 48
Ugotovili smo, da obdelava predstavlja največji delež, in sicer 89,82 % (14.748 sekund). Poleg obdelave, ki predstavlja osnovno aktivnost, v procesu nastopajo tudi pomožne aktivnosti. Slika 21 prikazuje podporne aktivnosti (transport, kontrolo, delo z dokumentacijo in čakanje) v procesu. Zeleni stolpci predstavljajo skupni čas posamezne podporne aktivnosti v procesu. Celotni delež podpornih aktivnosti znaša v procesu 1.671 sekund (10,18 % celotnega časa procesa). Največ je čakanja, ki predstavlja 480 sekund (2,92 % ). Dela z dokumentacijo in nabiranje materiala na podlagi naloga je 506 sekund (3,08 %), kontrolnih aktivnosti 540 sekund (3,29 %) in transporta v času 145 sekund (0,89 %). V procesu, ki smo ga predstavili v procesni karti (Tabela 5), so nekatere aktivnosti neposredno povezane z oskrbo. Te aktivnosti smo ločili in iz procesne karte razbrali čase opravljanja, ki smo jih prikazali s pomočjo modrih stolpcev (Slika 21). Ugotovili smo, da je kar 1.101 sekund (18 minut 21 sekund) pomožnih aktivnosti (transport, kontrola, dokumentacija in čakanje), potrebnih za izvedbo oskrbe v izbranem procesu proizvodnje po delovnem nalogu. Omenjena vrednost predstavlja 55,86-odstotni delež celotnega časa vseh aktivnosti in znaša 1.971 sekund (32 minut 35 sekund). Slika 21:Primerjava skupnega časa podpornih aktivnosti v procesu, s časom, vezanim na oskrbo z materiali, v procesu proizvodnje, po izbranem delovnem nalogu 600 500 400 540 506 416 480 480 čas pomožnih aktivnosti [s] 300 200 100 145 145 120 čas znotraj posamezne pomožne aktivnosti, ki je potreben za oskrbo [s] 0 transport kontrola nabiranje, delo z dokumentacijo čakanje Vir: Osebni vir Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 49
Slika 22 prikazuje 'špageti diagram', s pomočjo katerega smo prikazali dolžino opravljenih poti v procesu oskrbe proizvodne linije po delovnem nalogu. Skupna opravljena pot v procesu je 165 metrov. Iz izdelanega diagrama smo ugotovili, da največ poti opravi delavka na končnem pakiranju, in sicer 72 metrov. Ves čas, ki ga opravijo v procesu, predstavlja potreben, vendar nekoristen čas. Slika 22: Analiza opravljenih poti s 'špageti diagramom' Vir: Osebni vir Iz slike 23 smo ugotovili, da delavka na pakiranju naredi 44 % celotne poti, delavec na stroju za razrez 34 % in skladiščnik 22 %. Kljub temu, da ima skladišče v osnovi preskrbo z materiali, zaposleni na liniji opravijo 78 % (128 metrov od skupno 165 metrov) vseh poti, ki so neposredno vezane na oskrbo. Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 50
Slika 23:Razmerje opravljene poti glede na osebo 44% 34% delavec na stroju "razrez po dolžini" skladiščnik 22% delavka na končnem pakiranju Vir: Osebni vir 2.4.3 Iskanje vzrokov za problem Znotraj analize časov (Tabela 5) in aktivnosti znotraj procesne karte (Tabela 3) smo ugotovili, da pri oskrbi linije s potrebnimi materiali prihaja do problemov, ki so vezani na materiale, čase oskrbe in čakanje na materiale. Iskali smo vzroke za nastanek problema iskanja materiala za pakiranje na liniji (Slika 24) in problema, vezanega na dostopnost materialov s predhodno obdelavo na liniji (Slika 25). Slika 24: Analiza 5x 'Zakaj iskanje materialov za pakiranje na liniji' Vir: Osebni vir Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 51
Slika 25: Analiza 5x 'zakaj ni pravočasno materiala iz predhodnih obdelovalnih con na liniji' Vir: Osebni vir 2.5 Diskusija rezultatov posnetka stanja in kritične analize V poglavju kritična analiza (podpoglavje 2.4) smo izdelali analizo komponent oskrbe in analizo procesnega toka. Na področju materialov, s katerimi se linija oskrbuje, smo ugotovili, da je večina embalažnih materialov že prisotnih na liniji v za to namenjenih priročnih odlagalnih mestih. Glavna težava, ki smo jo zaznali, je, da je njihova razporeditev razpršena po liniji, kar predstavlja več manipulacij pri nabiranju potrebnih materialov iz regalov. Naj omenimo, da smo pri analizi procesnih korakov pri oskrbi na podlagi izdelanega 'špageti diagrama' ugotovili, da zaposlena na pakirni liniji naredi največ korakov, kar 44 % (72 metrov od skupno 165 metrov). V tem primeru lahko sklepamo, da razpršenost odlagalnih mest na več delov negativno vpliva na delo. Iz povprečne hitrosti gibanja zaposlene 1 m/s smo izračunali, da zaposlena za opravljeno pot porabi 1 minuto in 12 sekund. Omenjeni rezultat ni velik, vendar, če upoštevamo dejstvo, da je na dnevni ravni okoli 6 delovnih nalogov, se čas bistveno pozna pri celotnem času proizvodnje. Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 52
Materiali, ki so predhodno obdelani, imajo svojo transportno enoto. Kartončki (klappkarte) so na kovinskem vozičku pripravljeni za več delovnih nalogov, njihovo iskanje pa je mogoče s pomočjo napisanega lista papirja, ki je»zataknjen«nekje med kartončki. Kljub temu, da je označeno, se kartončke največkrat išče. Omenjeni kovinski vozički so na liniji postavljeni ob priročni odlagalni mizi. Največkrat pa zaradi prostora, ki ga je na liniji bistveno premalo, ti ovirajo manipulacije palet z ročnim viličarjem. Iskanje nalepk v plastičnem vložnem predalu predstavlja enak problem, saj delavka nima nobene informacije o tem, ali so posamezne nalepke že izdelane, poleg tega so nalepke za delovne naloge izdelane za mnogo delovnih nalogov, ki bodo obdelovani v tekočem tednu, tako da so povprečno trije polni predalniki na mizi z nalepkami tudi za delovne naloge, katerih obdelava bo potekala glede na datum za teden vnaprej. Ugotovili smo, da trenutni proces oskrbe linije deluje nemoteno in brez zastojev le, če osebe VPP, VI in skladiščnik delujejo skladno, torej vsak pravočasno opravi svoje aktivnosti. Če eden od teh zamuja, se sistem oskrbe»poruši«, posledice pa so v procesu proizvodnje, ki čaka na potrebne materiale. Nadzora nad že izdelanimi komponentami ni, saj ni signalov, ki bi zaposlene opozorili na že prisotne komponente na liniji. Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 53
3 Predlogi za prenovo procesa oskrbe S pomočjo analize»5x zakaj«(sliki 23 in 24) smo glavna zaznana problema razčlenili, tako da smo pridobili glavne, temeljne vzroke za njihov nastanek. Pri iskanju morebitnih možnosti izboljšav in prenove procesa oskrbe smo iskali ideje na podlagi opazovanja sistema. Subjektivno zaznavanje procesa smo imeli priložnost podrobneje spoznati, zato smo še bolj aktivno iskali možnosti za prenovo. Glede na probleme, ki smo jih izpostavili v poglavju kritična analiza, predlagamo naslednje izboljšave procesa oskrbe: prenova prostora, kjer poteka oskrba z materiali (glavni, embalažni in pomožni); oblikovanje oskrbne površine za izvajanje naročil; vzpostavitev naročanja materiala in oskrbe; vzpostavitev nadzora oskrbe z materiali iz predhodnih obdelav. 3.1 Prenova prostora, kjer poteka oskrba Proizvodna linija trenutno nima natančno določenega prostora za vse materiale, ki jih potrebuje. Materiali, ki so prisotni na proizvodni liniji s svojimi varnostnimi zalogami, se nahajajo na različnih mestih na liniji (Slika 26, obstoječe stanje). Slika 26: Sprememba postavitve elementov na liniji Vir: Osebni vir Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 54
Na področju prostora oskrbe smo bili pri iskanju rešitve usmerjeni v dve smeri, in sicer na oskrbni prostor za glavni brusni material ter embalažni in pomožni material. Slika 26 (predlog prenove) prikazuje, kakšno razmestitev opreme predlagamo za lažjo oskrbo linije. Trenutno linija nima točno določene poti poteka pretoka materiala po liniji. Za oskrbo z glavnim brusnim materialom v podjetju uporabljajo pot, ki ni ustrezno označena. Naš predlog je, da je treba to pot uradno označiti. Glavni učinek vzpostavitve pomožne transportne poti bi bil, da je tok materiala nadzorovan (vhod materiala in izhod materiala), hkrati pa je to osnova za nadaljnje izboljšave na področju oskrbe. 3.1.1 Oskrbni prostor za glavni material Trenutno za potrebe oskrbe delovnega mesta stroja»razrez po dolžini«ni posebej označenega mesta, kjer poteka oskrba oziroma vmesno odlagališče materiala na paletah. Predlagamo, da se zaradi večje preglednosti nad materialom določi posebej označeno območje, kjer bo skladiščnik odložil naročeno paleto z brusnim materialom (Slika 27). Slika 27: Predlog oskrbnega prostora za glavni material Vir: Osebni vir Ugotavljamo, da bi takšna oblika označbe jasno določila mesto nahajanja, hkrati pa bi določila tudi maksimalno število palet glavnega materiala na liniji. Sistem bi deloval enostavno, če so mesta zapolnjena, delavec ne more naročiti materiala na linijo. Trenutno delavec naroči večjo količino materiala, da se nato»izogne«vsakokratnemu ponovnem naročanju v skladišče, kar pa obsega tudi njegovo dodatno pot do skladišča in nazaj. Paletni mesti skupaj naj bi zavzeli približno 2,34 m 2 (dimenzij 260 x 90 cm) prostora. Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 55
3.1.2 Oskrbni prostor za embalažni in pomožni material Za prostor, na katerem bo potekala oskrba z embalažnim in pomožnim materialom, predlagamo reorganizacijo postavitve že obstoječe opreme (Slika 28). Oprema, ki obsega priročno mizo, paletni regal in vozičke, naj bi bila z našim predlogom postavljena v vrsto na prostoru med proizvodnima linijama SIA 2 in 3, kjer je trenutno prostor že v uporabi za oskrbo z materiali. Slika 28: Oskrbna linija za embalažni in pomožni material Vir: Osebni vir Omenjeni prostor bi bil namenjen izključno za oskrbo z glavnim in pomožnim materialom. Glede na načrt prostora bi prenovljeni prostor znašal približno 5,32 m 2 za priročno mizo in paletni regal. Območje, ki bi bilo namenjeno materialu na paletah, bi bilo po prenovi razdeljeno na dve glavni paletni mesti, mesta za palete in polne cone za vnaprej pripravljen material s skupno prostornino 7,02 m 2. Skupni prostor, namenjen oskrbi, bi po prenovi znašal 12,34 m 2. Trenutno linija nima posebej označenih mest nahajanja posameznega materiala, potrebnega za proces proizvodnje. Predlagamo dodatno označevanje (Slika 29) v obliki kartic z napisom, ki bodo natančno usmerjale tako zaposlene kot tudi skladišče, kje naj poteka oskrba točno določenega materiala. Takšen način bi omogočil hitro zaznavo, kar bi skrajšalo nepotrebno iskanje, hkrati pa bi pripomoglo k preglednosti in organiziranosti prostora po metodi 5S, ki jo imajo v podjetju že uvedeno. Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 56
Slika 29: Oznake na oskrbni liniji Vir: Osebni vir S prenovo prostora med obema proizvodnima programoma se na drugi strani proizvodne linije sprosti mesto, kjer se je predhodno nahajal paletni regal s pomožnim materialom za pakiranje (Slika 30, obstoječe stanje). Pri prenovi je bil prostor, kjer so se pred tem nahajale palete z materialom, namenjen izključno paletam s končnimi izdelki v velikosti 7,68 m 2, kar zadošča za namestitev osmih palet (skupnih dimenzij 3,20 x 2,40 m). Skupno s prenovo prostora linija pridobi za 4,55 m 2 oziroma 59,24 % dodatnega prostora, kar pomeni za pet palet več prostora. Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 57
Slika 30: Pomožni prostor na liniji za končne izdelke Vir: Osebni vir 3.2 Vzpostavitev sistema oskrbe V podjetju imajo poleg problema iskanja materiala na liniji tudi problem, vezan na pravočasno naročanje komponent iz skladišča. Pri tem naročanju mora zaposlena sodelovati z zaposlenim na stroju za nanos lepila in brušenje. Da bi zaposlene na končnem pakiranju razbremenili, predlagamo vpeljavo sistema oskrbe po metodi kanban, ki bi dejavnosti časa naročanja skrajšal, proces oskrbe pa bi se časovno porazdelil, saj bi naročila potekala vnaprej. 3.2.1 Prenova oskrbe z embalažnim materialom iz predhodnih procesov Problem iskanja materialov (nalepk in kartončkov) bi lahko rešili s pomočjo ločevanja materialov glede na dan, v katerem bodo ti potrebni na liniji pakiranja. Prvi kriterij, ki bi Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 58
moral biti izpolnjen, je obdelava delovnih nalogov na točno določen dan, po vnaprej določenem seznamu. To v podjetju trenutno izvajajo, vendar predvsem za tedensko raven. Predlagamo, da se seznam delovnih nalogov oblikuje za dan vnaprej. Takšen način razporejanja delovnih nalogov bo koristen za zaposlene v etiketnem centru in ob stroju za printanje kartončkov, ki predstavljajo predhodne procese obdelovalnemu procesu. S tem seznamom bi se na obeh obdelovalnih conah ob prejemu naročil za izdelavo točno vedelo, kaj v določenem dnevu na ravni izmene potrebuje linija. Seznam delovnih nalogov bi na takšen način lahko izdelali le za največ dva dni vnaprej, saj je to tudi terminsko obdobje, za katerega popolnoma lahko trdijo, da bo proizvodnja delovala brez zastojev. S tem seznamom bi etikete in kartončke tiskali ter nato pred dnevom obdelave tudi dostavili na za to predvideno mesto na liniji oskrbe (Slika 31). Takšno oskrbo bi izvajali vsak dan. Na podlagi opazovanja procesa smo ugotovili, da je najboljši čas zaključka izmene etiketnega centra med 13. in 15. uro. Če bi se v proces proizvodnje»vrinil«prioritetni delovni nalog, bi proces naročanja ostal enak, samo oskrba bi bila predhodna oziroma takojšna. Za preskrbo prioritetnih delovnih nalogov bi bil odgovoren VPP, ki bi usklajeval oskrbo z vsemi potrebnimi materiali. Slika 31: Oskrba z etiketami Vir: Osebni vir Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 59
3.2.2 Oskrba z glavnim materialom Pri oskrbi z glavnim materialom bi glavni dokument za naročanje ostal del delovnega naloga, s pomočjo katerega bi delavec na stroju naročil potreben material. Glede na okolje, v katerem se oskrba izvaja, sistem kanban kartic ni izvedljiv, saj gre vedno znova in znova za drugačna naročila v proizvodnjo. Predlagamo, da se uporabi tabla (Slika 32), ki bi delovala v povezavi z naslednjo fazo obdelave na stroju AT7 (brušenje in nanos lepila). Slika 32: Naročanje glavnega materiala Vir: Osebni vir Tabla bi bila razdeljena na dva dela. Prvega (desni del) bi uporabljal delavec na stroju za razrez. Na desnem delu bi se nahajal viseči vložni predalnik, v katerega bi delavec oddal kopije prve strani delovnega naloga. Ob oddaji kopije naloga (za dva naloga vnaprej) bi zraven predalnika nalepil magnetno kartico, s pomočjo katere bi potrdil naročilo, hkrati pa bi bil skladiščnik s pomočjo rdeče barve kartice od daleč seznanjen z naročilom in nadaljnjim procesiranjem. Ko bi skladiščnik videl rdeč kartonček, bi se z viličarjem odpeljal po pomožni transportni poti do table, tam bi vzel naročil in se nato odpeljal v skladišče. V skladišču bi naročilo procesiral. Komisioniran material bi na paleti odpeljal na linijo in ga odložil na točno določeno mesto, kjer poteka oskrba in na paleto z materialom položil transporti nalog (Slika 27). Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 60
Glede na to, da se stroj za razrez brusnega materiala po dolžini nahaja v notranjosti prostora proizvodne linije, bi moralo skladišče imeti večji nadzor nad tablo naročanja. Največji problem lahko pomeni zaznava, saj če skladišče ne bo pozorno, se lahko zgodi, da naročila ne bodo pravočasno procesirana. Razdalja med glavno transportno potjo in strojem ni velika (približno 8 m), zato predlagamo, da skladišče pozorno in vedno ob vsakemu transportu po transportni poti spremlja dogajanje na tabli. Ko bi strojnik na stroju CTL (razrez po dolžini) material obdelal, bi tega zlagal v za to namenjen regal (proces ostaja enak). Zraven razrezanega materiala bi namesto delovnega naloga položil kopijo transportnega naloga. Delovni nalog bi vložil v predalnik (rdeč predalnik z oznako DN), v del table, ki se nanaša na stroj AT7 (brušenje in nanos lepila). Vsak ponovno obdelani nalog bi vložili za predhodnim delovnim nalogom. Delavec na stroju AT7 bi iz predalnika vzel tri delovne naloge in jih vložil v predalnike (1, 2 in 3), ki bi nakazovali, kateri delovni nalogi se bodo izvajali v bližnji prihodnosti, po vrstnem redu. Delovni nalog, ki se obdeluje, bi bil v predalniku z označbo»se obdeluje«. Takšen sistem vlaganja delovnih nalogov bi učinkovito pripomogel k večji stopnji vizualne komunikacije, s pomočjo katere bi bilo vzpostavljeno obveščanje zadnje faze (končno pakiranje) o potrebnih komponentah za pakiranje. S pomočjo predalnikov naslednjih nalogov bi zaposlena oseba točno vedela, kateri delovni nalogi se bodo obdelovali, tako, da bi naročilo potrebnih materialov pravočasno izdala v skladišče. 3.2.3 Oskrba s pomožnim in embalažnim materialom Tabla strojev»ctl«in»at7«(slika 32) bi bila z našim predlogom oskrbe tesno povezana s tablo, prikazano na sliki 33. Predlagamo, da se za potrebe končnega pakiranja vzpostavi tabla naročanja, ki bo delovala s pomočjo kartic, na katerih bi bil napisan potrebni material. Omenjena tabla ( Slika 33) bi bila montažno postavljena pred paletni regal, v katerem se nahajajo najpogosteje uporabljene kartonaste škatle in podložni karton, saj je zaloga teh škatel vedno večja ter zadostuje za več kot teden dni. Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 61
Slika 33: Mesto nahajanja table za oskrbo z glavnim in pomožnim materialom Vir: Osebni vir Oskrbna tabla (Slika 34), kot smo jo poimenovali, bi bila sestavljena iz treh glavnih območij, in sicer: področje, iz katerega se material naroča; kartica materiala glede na vrsto področja; območje spremljanja obdelave naročil. Področje, iz katerega se material naroča, bi bilo razdeljeno na sedem področij (blue line, festoll, kartončki, karton, lepila, ovijala in delovni pripomočki). Znotraj omenjenih področij bi se nahajale kartice z informacijami o posameznemu materialu. Kartice bi bile magnetne, tako da bi bile enostavno pritrjene na belo magnetno tablo. Pod vsako kartico bi bila fiksno pritrjena označba vsake kartice, s pomočjo katere bi bila ta vedno znova, kljub uporabi, postavljena na svoje mesto. Tretji del table bi bil sestavljen iz področij za spremljanje procesiranja naročila, iz katerega bi se ažurno spremljal potek oskrbe. Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 62
Slika 34: Tabla za oskrbo z embalažnim in pomožnim materialom Vir: Osebni vir Tabla bi delovala skladno s tablo, prikazano na sliki 32. Ko bi zaposleni na stroju AT7 zapolnil predalnike z naslednjimi delovnimi nalogi, bi zaposlena na končnem pakiranju (predlagamo, naj bo za to zadolžena vodja izmene) vzela delovne naloge in odšla do oskrbne table. Iz prve strani delovnega naloga (transportni nalog) bi odčitala potrebne komponente. Nato bi poiskala področje, kjer se nahaja material, poiskala potrebno kartico materiala (Slika 35) in jo položila v stolpec, označen z napisom»naročilo«. Slika 35: Kartica za naročanje materiala Vir: Osebni vir Saša Pacek: Prenova procesa oskrbe proizvodne linije brusnega papirja v podjetju Grieshaber 63