Klasifikacije klime. OPIS KLIMATSKIH RAZMER s Klimatskimi indeksi, Klimografi in Klimatskimi klasifikacijami

Size: px

Start display at page:

Download "Klasifikacije klime. OPIS KLIMATSKIH RAZMER s Klimatskimi indeksi, Klimografi in Klimatskimi klasifikacijami"

Samson Hill
6 years ago
Views:

1 Klasifikacije klime OPIS KLIATSKIH RAZER s Klimatskimi indeksi, Klimografi in Klimatskimi klasifikacijami Opis klimatskih razmer Za opis klimatskih razmer določenega geografskega območja lahko uporabimo podatke različnih klimatskih spremenljivk izmerjene na tem območju v daljšem časovnem obdobju npr: temperatura zraka količina padavin trajanje sončnega obsevanja oziroma globalno obsevanje spremenljivke zračne vlage evapotranspiracija oblačnost veter,... Poslužujemo se tako njihovih povprečnih vrednosti, kot tudi časovne spremenljivosti. Opis klimatskih razmer Glede na raznolikost klime na Zemlji so za preprosto primerjavo njihovih klimatskih razmer različni raziskovalci skušali s pomočjo enega ali večih klimatskih parametrov na enoten način opisati klimatske razmere posameznih krajev. V ta namen so razvili številne KLIOGRAFE KLIATSKE INDEKSE KLASIFIKACIJE KLIE 1

2 Opis klimatskih razmer Grafični prikazi klimatskih razmer s pomočjo KLIOGRAFOV ter številski oziroma šifrirni prikazi na podlagi KLIATSKIH INDEKSOV in KLASIFIKACIJ KLIE navadno temeljijo le na: Povprečnih letnih temperaturah zraka in njihovih letnih razponih Povprečnih letnih količinah padavin in njihovi sezonski spremenljivosti Standarni način primerjave klimatskih razmer v različnih krajih je uporaba klimografov, grafikonov, ki prikazujejo povprečni letni hod temperature zraka in kolličine padavin. Pri prikazu oziroma primerjavi klimatskih razmer različnih krajev je potrebno paziti da so temperaturne in padavinske skale na vseh klimografih identične. Klimografi Temperatura [ºC] J F A J J A S O N D Padavine [mm] Klimografi WALTER-GAUSSEN (poenostavljen) Osnova WALTER-GAUSSEN-ovega klimografa sta povprečna letna poteka temperature in padavin, ki se naneseta na isti diagram. Skala je izbrana tako, da C ustreza mm, razmerje med C in mm na skali pa je: splošno 1 C : 2 mm (*) 1 C : 3 mm (**) naši kraji 1 C : 4 mm (*) 1 C : 6 mm (**) Obdobje, ko je padavinska krivulja pod temperaturno je: * obdobje suše ** obdobje zmerne suše 2

3 T [ C] T [ C] LJUBLJANA URSKA SOBOTA P [mm] P [mm] Primer poenostavljenega Walter-Gaussen-ovega klimografa za Ljubljano,. Soboto in Portorož za klimatološko obdobje (1:4) T [ C] T [ C] URSKA SOBOTA PORTOROŽ P [mm] P [mm] Primer poenostavljenega Walter-Gaussen-ovega klimografa za. Soboto in Portorož za klimatološko obdobje (1:4) Klimografi WALTER-GAUSSEN V splošnem lahko Walter-Gaussenov klimograf poleg informacije o letnem poteku temperature zraka in količine padavin vsebuje še dodatne informacije o obdobjih nad oziroma pod določenimi temperaturnimi in padavinskimi pragovi. PRIER npr: Hočevar A., Petkovšek Z., 199: eteorologija Osnove in nekatere aplikacije, BF, Oddelek za gozdarstvo, str. 133, sl

4 Klimografi GRIFFITHS-TAYLOR (poenostavljen) V primeru poenostavljenega GRIFFITHS-TAYLORjevega klimografa ordinato predstavlja količina padavin, absciso pa temperatura zraka. Za vsak mesec označimo točko, ki ustreza njegovi povprečni mesečni temperaturi zraka in mesečni količini padavin, ter točke medsebojno povežemo v zaporedju 1, 2,..., 12, 1. Čim bolj so poenostavljeni Griffiths-Taylor-jevi klimadiagrami različnih krajev med seboj podobni, tem bolj je podobna njihova klima. Nekaj informacije o klimi posameznega kraja dobimo tudi iz oblike. Klimografi GRIFFITHS-TAYLOR (poenostavljen) ARITINA KONTINENTALNA Ob primerjavi Griffiths-Taylor-jevih klimografov za različne kraje lahko opazimo, da imajo klimografi krajev z maritimnejšo klimo bolj okroglo obliko (glej primer Portorož) kot kraji z bolj kontinentalno klimo, ki imajo bolj ozko (tudi prekrižano), pokončno obliko (glej primer urska Sobota). 4

5 Vrste vegetacije v odvisnosti od klime ean annual precipitation (mm) Povprečna letna količina padavin (mm) Vlažen gozd zmernih širin Gozd zmernih širin Tropski pragozd Tropski listopadni gozd 1 Tajga Savana Tundra Stepa Puščava Povprečna letna temperatura ( ean annual temperature C) (C) T [ C] T [ C] URSKA SOBOTA P [mm] PORTOROŽ P [mm] Primer poenostavljenega Griffiths-Taylor-jevega klimografa za ursko Soboto in Portorož za klimatološko obdobje Klimograf pridobi ekološko vrednost, ko vanj vrišemo ugodne oziroma optimalne toplotne in vlažnostne razmere za določeno vrsto. PRIER npr.: Tarman K., 1992: Osnove ekologije in ekologija živali, str.88 sl. 3.8 in str. 89. Sl in 3.82 ekološki pristop

6 Klimografi GRIFFITHS-TAYLOR Kompleksna verzija GRIFFITHS-TAYLOR-jevega klimografa namesto točke za vsak mesec vsebuje krožec, ki je bolj ali man izpolnjen glede na povprečno mesečno oblačnost. Ob krožcu je vnesena tudi srednja smer vetra in njegova jakost. Prav tako so s sinoptičnimi simboli vneseni dež ali sneg, če je dni z dežjem ali snegom več kot 1 v mesecu, ter nevihte in megla, če je dni s temi pojavi več kot v mesecu, in podobno. Holdridge-ov sistem ekocon Klimatski indeksi NEKAJ IZED NOŽICE RAZLIČNIH KLIATSKIH INDEKSOV Enoparametrični Gorczynski (192) Conrad-Pollak (19) Kerner Dvoparametrični Lang (191) Gračanin (19) de artonne (1926) Večparametrični Ivanov 6

7 Klimatski indeksi enoparam. GORCZYNSKI 1,6 A2 m IK = 14 sin ϕ CONRAD-POLLAK I ( ) 1,7 A2 14 sin m K = ( ϕ + 1) φ - geografska širina kraja A 2m - letni temperaturni razpon A 2m = T,max -T,min KLASIFIKACIJA KLIE I K = maritimna I K = kontinentalna I K = ekstremno kontinentalna Klimatski indeksi enoparam. A K KERNER T = okt T A 2m apr 1 KLASIFIKACIJA KLIE A K manjše od 1 - kontinentalna (K) A K med 1 in - zmerno kontinentalna (ZK) A K med in 11 - nima izrazitih ali K lastnosti A K med 11 in 16 - zmerno maritimni kraji (Z) A K večje od 16 - maritimni kraji () Klimatski indeksi dvoparam. LANG-ov (letni) padavinski faktor L < 4 - aridna klima PL L = L = semiaridna klima T L = semihumidna klima L L = humidna klima L > 16 - perhumidna klima P L T L - povprečna letna količina padavin - povprečna letna temperatura zraka Indeks je neuporaben v primeru, ko so vrednosti T L negativne. Takrat za T L vzamemo eno dvanajstino vsote povprečnih mesečnih temperatur zraka, za mesece z vrednostmi nad C. 7

8 Klimatski indeksi dvoparam. GRAČANIN-ov (mesečni) padavinski faktor P G = T P T G < 3,3 G = 3,3 - G = - 6,6 G = 6,6-13,3 L > 13,3 - aridna klima - semiaridna klima - semihumidna klima - humidna klima - perhumidna klima - povprečna mesečna količina padavin - povprečna mesečna temperatura zraka Gračaninov padavinski faktor je analogen Langovemu padavinskemu faktorju, le da temelji na povprečnih mesečnih vrednostih temperature zraka ter količine padavin. Klimatski indeksi dvoparam. Letni indeks aridnosti PL IL = T +1 P L, T L, L de ARTONNE esečni indeks aridnost 12 P I = T povprečna letna, mesečna količina padavin - povprečna letna, mesečna temperatura zraka KLASIFIKACIJA KLIE I L, = 2 - meja med aridno in humidno klima I L, < - puščave I L, > 3 - možni viši vode K E Klimatski indeksi večparam. V P = E IVANOV koeficient vlažnosti = mm C KLASIFIKACIJA OBDOBJA K V = sušno obdobje K V = zmerno sušno obdobje K V = obdobje nezadostne vlage K V = obdobje zmerne vlage K V > 1 - mokro obdobje 2 2 ( 2 C + T ) ( 1 f ) P - povprečna mesečna količina padavin T - povprečna mesečna temperatura zraka f - povprečna mesečna relativna vlaga v % E - povprečno mesečno izhlapevanje 8

9 Klasifikacije klime OBSTAJAJO ŠTEVILNE RAZLIČNE KLASIFIKACIJE KLIE V našem primeru si bomo pogledali sledeče tri Aristotelova vroči pas ob ekvatorju zmerni pas hladna polarna kapa Osnova je geografska širina in z njo razporeditev sončnega sevanja. Thornthwaiteova Köppenova Vladimir Koeppen Osnova so temperaturne in padavinske razmere. Thornthwaiteova klasifikacija klime Osnovo za klasifikacijo predstavljata indeksa: UČINKOVITOSTI in TERIČNE PADAVIN UČINKOVITOSTI P 12 c 12 Pm T = a E = Tm b = a T 1 + E = 1 Indeksa temeljita na razmerju med letno količino padavin (P) oziroma povprečno letno temperaturo (T) in izhlapevanjem (E). Ker podatek o izhlapevanju ni vedno na voljo, je Thornthwaite izhlapevanje povezal s temperaturo. a = 1,64mm c = 1/9 c K c ; b = 12,22K d =,4K 1 Thornthwaiteova klasifikacija klime Na podlagi vrednosti indeksa učinkovitosti padavin ter indeksa termične učinkovitosti je določil: THORNTHWAITEOVE VLAŽNOSTNE PROVINCE THORNTHWAITEOVE TERIČNE PROVINCE 9

10 Thornthwaiteova klasifikacija klime Thornthwaiteovo klasifikacijo podajamo s šifro sestavljeno iz dveh osnovnih črk (npr. BB ) ter dodatne črke, ki podaja informacijo o sezonski spremenljivosti indeksa učinkovitosti padavin ter indeksa termične učinkovitosti (podobno kot pr sledeči klasifikaciji). Köppenova klasifikacija klime Pet glavnih klimatskih območij, ki si sledijo od ekvatorja proti polu in imajo naslednje značilnosti: A B C D E - tropska deževna klima (tropski pragozd) - T, min > 18 C - suha klima - nima temperaturnih mej, pomembna je kombinacija s padavinami - zmerno topla, deževna klima - T, min > -3 C ter T, max > 1 C - borealna klima (hladni gozd) - T, min < -3 C ter T, max > 1 C - polarna klima - T, max < 1 C Köppenova klasifikacija klime Vsi osnovni razredi se delijo še naprej. Nadaljna razdelitev je (razen v primeru E) vezana na vlago. A E - tropska deževna klima (tropski pragozd) f - ni suše (RR, min 6 mm) s - sušno je poleti (RR, min < 6 mm) w - sušno je pozimi (RR, min < 6 mm) - polarna klima T - klima tundre - C T, max 1 C F - klima večnega ledu - T, max < C 1

11 Köppenova klasifikacija klime B - suha klima S - stepska klima W - puščavska klima eji za BS in BW sta odvisni od treh formul, ki so v povezavi s porazdelitvijo padavin preko leta. eja med klimami A,C in D ter BS RR L = 2T L + 28, če je več kot 7 % padavin pozimi RR L = 2T L + 14, če je več kot 7 % padavin poleti RR L = 2T L, če je porazdelitev enakomerna Köppenova klasifikacija klime eja med klimami BS in BW RR L = T L + 14, če je več kot 7 % padavin pozimi RR L = T L + 7, če je več kot 7 % padavin poleti RR L = T L, če je porazdelitev enakomerna Klima B se deli še natančneje glede na temperaturne razmere: B - suha klima h - vroče (T L 18 C) k - hladno (T L 18 C vendar T, max 18 C) Köppenova klasifikacija klime C D - zmerno topla, deževna klima - borealna klima (hladni gozd) Klimi C in D imata enako nadaljno delitev 2. stopnje: f - ni suše, padavine so enakomerno porazdeljene preko leta w - suho obdobje pozimi - 1RR, min RR, max s - suho obdobje poleti - RR, min 4 mm in 3RR, min RR, max Tudi klimama C in D sledi še nadaljna delitev. 11

Köppenova klasifikacija klime C D - zmerno topla, deževna

(T, max < 22 C, najmanj 4 meseci T, 1 C) c - hladno

borealna klima (hladni gozd) a, b - enako kot pri C, le T,

T, min > -38 C) d - zelo hladna zima (T, min < -38 C)

klasifikacije je Köppen določil 11 glavnih klimatskih

BS vroče, semiaridno stepe 4. BW vroče, puščave -.

Cs zmerno toplo, suha poletja gozd, trave 7.

12 Köppenova klasifikacija klime C D - zmerno topla, deževna klima a - vroče poletje (T, max 22 C) b - toplo poletje (T, max < 22 C, najmanj 4 meseci T, 1 C) c - hladno poletje (samo 1 do 4 meseci T, 1 C, T, min > -3 C) - borealna klima (hladni gozd) a, b - enako kot pri C, le T, min < -3 C c - hladno poletje (samo 1 do 4 meseci T, 1 C, T, min > -38 C) d - zelo hladna zima (T, min < -38 C) Köppenova klasifikacija klime Na podlagi omenjene klasifikacije je Köppen določil 11 glavnih klimatskih tipov: SIBOL OPIS KLIE VEGETACIJA 1. Af vroče, mokro celo leto pragozd 2. Aw vroče, suhe zime, deževne in sušne dobe savane 3. BS vroče, semiaridno stepe 4. BW vroče, puščave -. Cw zmerno toplo, suhe zime gozd, trave 6. Cs zmerno toplo, suha poletja gozd, trave 7. Cf zmerno toplo, mokro celo leto gozd 8. Dw hladne in suhe zime gozd 9. Df hladne in mokre zime gozd 1. ET klima tundre tundra 11. EF klima večnega ledu - PRIER: Ljubljana - Cfb 12

13 Klimatska klasifikacija po stavbah Hladna Klima Zmerna klima Vroča-suha klima Topla vlažna klima 13

Attempt to prepare seasonal weather outlook for Slovenia

Attempt to prepare seasonal weather outlook for Slovenia Main available sources (ECMWF, EUROSIP, IRI, CPC.NCEP.NOAA,..) Two parameters (T and RR anomally) Textual information ( Met Office like ) Issued