Verodostojnost in kvaliteta spletno dostopnih informacij

Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Verodostojnost in kvaliteta spletno dostopnih informacij Mentor: dr. Jure Dimec Lea Očko Katja Emeršič December, 2008

Povzetek Seminarska naloga se ukvarja s področjem preverjanja kvalitete in verodostojnosti spletnih strani in informacij, ki se nahajajo na teh spletnih straneh. Na spletu se namreč nahaja ogromno strani, katerih kvaliteta je lahko velikokrat vprašljiva. Zato so v nalogi predstavljeni osnovni kriteriji, s katerimi si lahko pomagamo, kadar želimo ugotoviti, kako kvalitetna in verodostojna je določena spletna stran. Ti kriteriji so: avtorstvo, veljavnost, objektivnost, URL naslov, struktura in navigacija, vsebina in poznavanje literature, povezave in viri, funkcija in namen. Poleg tega je narejen tudi pregled kriterijev po določenih tipih spletnih strani: politične, poslovne, informacijske, osebne, spletne strani z novicami in spletne strani o zdravju. 2

Kazalo Uvod... 4 1. Preverjanje verodostojnosti in kvalitete spletnih strani... 5 2. Osnovni kriteriji... 5 2.1. Avtorstvo... 5 2.2. Veljavnost... 6 2.3. Objektivnost... 6 2.4. URL naslov... 7 2.5. Struktura in navigacija... 7 2.6. Vsebina in poznavanje literature... 8 2.7. Povezave in viri... 9 2.8. Funkcija in namen... 9 3. Ocenjevanje verodostojnosti in kvalitete glede na tip spletnih strani... 9 3.1. Politične spletne strani... 9 3.2. Poslovne spletne strani... 10 3.3. Spletne strani z novicami... 11 3.4. Informacijske spletne strani... 12 3.5. Osebne spletne strani... 13 3.6. Spletne strani o zdravju... 14 4. Zaključek... 16 Viri... 17 Kazalo slik: Slika 1: Politična spletna stran... 10 Slika 2: Poslovna spletna stran... 11 Slika 3: Spletna stran z novicami... 12 Slika 4: Informacijska spletna stran... 13 Slika 5:Osebna spletna stran... 14 Slika 6: Spletna stran o zdravju... 15 3

Uvod Današnji tempo življenja nam ne omogoča, da bi vedno preverjali informacije ali da bi poiskali najbolj relevantne vire, poiskali knjige v knjižnici ali pregledali znanstvene revije. Velikokrat se pri iskanju podatkov in informacij zatečemo na svetovni splet. Ta nam ponuja ogromne količine podatkov in informacij, ki pokrivajo najrazličnejša področja. Lahko iščemo po bazah podatkov, po različnih znanstvenih revijah, lahko pa tudi najdemo nekvalitetne spletne strani. Zato se moramo zavedati, da podatki niso vedno preverjeni in niso vedno kvalitetni. Lahko so celo namerno zavajujoči. Kadar potrebujemo preverjene informacije moramo zato nekaj pozornosti nameniti tudi oceni vira, kjer smo informacije našli (npr. spletna stran) in oceni vsebine dokumenta. Posebej pri študijskem in znanstvenem delu nepreverjene informacije ne morejo in ne smejo biti uporabljene. Prav zato je v seminarski nalogi predstavljenih nekaj kriterijev, s pomočjo katerih lahko preverimo, kako kvalitetna je določena spletna stran in predstavljene informacije na njej. Predstavljeni so tudi posebni kriteriji za različne tipe spletnih strani, saj se spletne strani med seboj lahko kar precej razlikujejo glede na področje, ki ga obravnavajo. 4

1. Preverjanje verodostojnosti in kvalitete spletnih strani Internet je bil ustvarjen z namenom, da zagotavlja neomejeno izmenjavo informacij. Ne obstajajo nobena pravila ali standardi, ki bi določali tip informacij ali določeno kvaliteto informacij, ki se objavljajo na spletu. Spletne strani lahko vsebujejo resnične ali neresnične podatke, mnenja, ideje, propagando in oglase. Vsakdo, ki zna ustvariti spletno stran ali nekomu plača, da jo naredi, lahko objavi informacije na internetu. Vsakdo lahko izbere temo, o kateri bo pisal ter tudi način, na katerega bo pisal o tej temi hkrati pa tudi obsežnost (Greer, et.al, 1999). Zaradi tega se pojavi problem verodostojnosti in kvalitete teh informacij. Poleg tega spletne strani niso podvržene nobenemu načinu preverjanja vsebine, kot je to praksa pri informacijah, obljavljenih v knjigah. Knjige gredo skozi proces nabave v knjižnici, kjer se ugotavlja, kako kakovstno je besedilo. Že pred tem se besedila ocenjuje in selekcionira v založbi, kjer se odloča, kaj se bo sploh objavilo. Vsi ti mehanizmi naj bi omogočili, da v javnost pridejo samo kvalitetne informacije (Greer, et.al, 1999). Prav zaradi raznolikosti objav na spletu in ogromnega obsega informacij, je potrebno, da znamo ugotoviti, katere informacije so kvalitetne in dovolj verodostojne, da jim lahko zaupamo. Sploh kadar iščemo s spletnimi iskalniki ne moremo slepo zaupati njihovi izbiri prvih nekaj zadetkov kot izbiri najkvalitetnejših informacij. V nadaljevanju so zato predstavljeni določeni kriteriji, ki nam pomagajo oceniti, katerim spletnim stranem lahko zaupamo. 2. Osnovni kriteriji 2.1. Avtorstvo Avtorstvo je eden izmed glavnih kriterijev, ki se uporablja pri ocenjevanju kvalitete spletne strani. Kadar želimo poiskati in uporabiti informacije z določeno mero kritičnosti, želimo oz.moramo poznati iz kakšnega okolja izhaja avtor oz. če mu lahko zaupamo. Tako lahko uporabimo naslednje filtre: Avtor je poznan in priznan na področju, s katerim se ukvarjamo V primeru, da avtorja ne poznamo, pogledamo naslednje: Avtorja pozitivno omenjajo drugi avtorji, ki jih poznamo oz. cenimo, Povezavo do določenega avtorja smo našli na spletni strani ali v dokumentu, ki mu zaupamo, Na spletni strani, kjer se nahaja dokument, se nahajajo tudi biografski podatki o avtorju, ki vključujejo njegov položaj in naslov ali pa se na tej spletni strani nahaja 5

povezava do te podatkov. S tem lahko preverimo, ali lahko temu avtorju zaupamo (Kirk, 1996). V primeru, da avtor ni naveden, je potrebno pogledati, katera agencija ali organizacija je odgovorna za vsebino spletne strani. Če je objavljen samo naslov elektronske pošte, to ni dovolj, da bi lahko samo na podlagi tega zaupali vsebini (Evaluating..., 2008). Pomemben podatek je tudi to, kdo osvežuje vsebino spletne strani ali to počne avtor ali kdo drug, Preverimo lahko tudi, ali je določen avtor objavil ali izdal tudi še kaj drugega (Byrne, 2000). 2.2. Veljavnost Veljavnost se nanaša na samo aktualnost informacij. V tiskanih dokumentih je datum objave prvi pokazatelj aktualnosti. Za nekatere vrste informacij veljavnost ni vprašanje: avtorstvo ali zgodovinska vrednost je pomembnejše. Za številne druge vrste podatkov pa je veljavnost izjemno pomembna, prav tako je pomembno redno obnavljanje podatkov. Da ugotovimo veljavnost moramo preveriti: Ali dokument vsebuje datume, kdaj so bile informacije zbrane, Ali se dokument sklicuje na datirane informacije, Ali dokument vsebuje podatke o tem, kdaj je bila spletna stran nazadnje osvežena oz. kdaj so bile dodane nove informacije, Ali dokument vsebuje znak in zraven datum oz. letnico (Kirk, 1996). Kljub temu, da je na spletni strani lahko novejši datum, je treba vseeno vedeti, da so podatki na strani lahko starejši. Nazadnje so bile lahko osvežene tudi nepomembne stvari. Drug način preverjanja aktualnosti je preverjanje povezav na strani če je veliko povezav neveljavnih, nam to nakaže, da je stran lahko zastarela (Evaluating..., 2007). 2.3. Objektivnost Informacije so redko predstavljene nevtralno. Podatki so lahko predstavljeni na različne načine, tako da predstavljajo različna mnenja. Vsak avtor žli dokazati svoj prav, zato podatke predstavi na način, ki dokaže njegove trditve. Prav tukaj pa nastane problem saj je internet lahko predstavlja mesto za širjenje socialno-političnih nazorov in oglaševanja. Prav ti dve področji sta zelo dovzetni za različne interpretacije podatkov(kirk, 1996). Pristranske informacije niso vedno neuporabne ali slabe, vendar pa moramo vedeti, kdaj gre za pristranske informacije, da jih lahko pravilno interpretiramo (Evaluating..., 2007). Tako je potrebno preveriti: 6

Če URL nakazuje, da gre za spletno stran določene organizacije, se moramo zavedati, da bodo informacije prikazovale organizacijo v pozitivni luči, enako velja tudi za spletne strani podjetij, ki promovirajo svoje izdelke, Če se dokumenti nahajajo na spletni strani organizacije s političnim ali filozofskim poslanstvom, moramo biti previdni (če iščemo podatke o človeški genetiki, bi zaupali spletni strani politične organizacije?) (Kirk, 1996). Potrebno je preveriti, katere informacije so podane, in katere manjkajo, Prav tako je potrebno pogledati, ali so vsi podatki pravilno citirani, Če je avtorjevo mnenje preveč čustveno obarvano ali ekstremno, tudi lahko nakazuje na pristranskost. Na objektivnost lahko vpliva tudi konflikt v interesih. Tako mora biti na strani oglaševanje jasno ločeno od vsebine (Evaluating..., 2007). 2.4. URL naslov Preden pregledamo vsebino spletne strani je dobro, da nekaj pozornosti namenimo URL naslovu spletne strani. Če naslov vsebuje ime, ki sledi znaku tide (~) to pomeni, da gre za osebno spletno stran. To še ne pomeni, da so informacije na njej slabe, je pa priporočljivo preveriti, za kakšnega avtorja gre. Pomembno je, kakšno domeno ima spletna stran (izobraževalno, komercialno, vladno). Z njeno pomočjo preverimo, ali je spletna stran primerna glede na vsebino, ki jo iščemo. Vendar pa danes domene niso več striktno nadzorovane (npr. državne domene), tako da so lahko napačno uporabljene. Zelo pomembno je tudi, kdo je objavil spletno stran (Evaluating..., 2008). Tako preverimo, ali je na spletni strani jasno razvidno, katera organizacija je odgovorna za vsebino spletne strani. Pomembno je tudi, ali ima spletna stran že določeno tradicijo, kakšne cilje ima, kako ugledna je ipd. Na spletni strani naj bi bili tudi podatki o sami organizaciji in o spletni strani (ponavadi pod oznako 'About') (Byrne, 2000). Če ti podatki niso podani, preverimo, če obstaja kakšna povezava na takšno stran (povezava naj bi imela isti URL). Kot drugo je pomembno, da organizacija deluje na področju, ki nas zanima. Preverimo lahko tudi server, na katerem se nahaja vsebina spletne strani (Kirk, 1996). Pri tem nam lahko pomaga naslednja spletna stran: http://whois.domaintools.com/, z njeno pomočjo namreč pridobimo podatke o spletni strani (naslov, metapodatke, obiskanost spletne strani, podatke o registraciji in o serverju). 2.5. Struktura in navigacija Če je spletna stran dobro organizirana in se uporabnik znajde na njej, že samo to dejstvo pove, da je bil v nastanek spletne strani vložen določen trud. Dobro strukturo in navigacijo strani ugotavljamo z naslednjimi dejavniki: Kako je stran organizirana logično, enostavno ali morda preveč zapleteno, 7

Stran je lahko še v izdelavi in tako še ni dodelana (če to traja predolgo, nakazuje na to, da je nekaj narobe), Kakšni elementi so prisotni na strani (glava, telo, noga), Če se izgled strani spreminja od podstrani do podstrani, to ni dobro, Ali je vsebina dobro strukturirana in so naslovi dovolj opisni, da se uporabnik enostavno znajde na strani, Navigacija mora biti pregledna in enostavna za uporabo. Priporočljivo je kazalo ali vsaj predstavitev vsebine. Navigacijski meni naj bi bil prisoten na vseh podstraneh, uporabnik pa naj bi se vedno zavedal, kje točno se nahaja na spletni strani, Vsaka podstran naj bi imela možnost vrnitve na prejšnjo stran in na prvo stran, Preveri se lahko, kako prijazna je spletna strran do uporabnika z vidika branja ali so odstavki primerno dolgi, kakšna je poravnava besedila, velikost besedila, oblika besedila, dovolj kontrasta med ozadjem in barvo besedila..., V besedilu se lahko nahajajo tudi različne napake (tipografske, vsebinske) (Byrne, 2000). 2.6. Vsebina in poznavanje literature Kadar beremo besedilo neznanega avtorja ali neznane organizacije, je zelo pomembno, kako preverljiva je vsebina besedila in kakšno znanje poseduje avtor. Uporabljena literatura nam pove, kaj avtor ve o svojem področju. S pregledom literature ugotovimo, v kakšnem kontekstu je avtor pisal ter nam pomaga oceniti, kakšno izobrazbo ima avtor ter kakšen obseg znanja ima o določenem področju. To dvoje ugotavljamo z naslednjimi kriteriji: Dokument vsebuje bibliografijo, Avtor nakazuje ali konkretno omeni poznavanje dokumentov s podobno vsebino, Avtor predstavi različne teorije, ideologije in različne metode, ki se običajno uporabljajo na določenem področju in jih tudi opiše, Če avtor v svojem dokumentu predstavi novo teorijo ali metodo, predstavi prednosti in ovire takšne teorije/metode, Če avtor kontroverzno obravnava določeno temo, to tudi omeni (Kirk, 1996). Pomembna je tudi razumljivost vsebine in širina in globina obravnavane teme, Ali je obravnavana tema predstavljena celostno ali je določen vidik spuščen, Delo je lahko primarno (originalno) ali pa temelji na drugih delih, pomembno je tudi, ali se to enostavno ugotovi (Byrne, 2000) Če gre za raziskovalno delo, so uporabljene metode predstavljene in potek raziskave razložen, Uporabljene metode so primerne za določen raziskovalni problem, prav tako pa je raziskavo mogoče ponoviti (Kirk, 1996). 8

2.7. Povezave in viri Kadar preverjamo raziskovalno ali znanstveno delo, morajo biti navedeni viri, katere je avtor citiral ali uporabil pri nastanku besedila. Če so na spletni strani različne povezave na uporabljena dela, jih lahko preverimo in tudi pri njih ugotovimo, kakšne vrste informacije predstavljajo in ali so dovolj kvalitetna. Povezave, ki ne delujejo, vsekakor ne kažejo na kvaliteto vira. S preverjanjem povezav lahko tudi ugotovimo, na kakšen način je bil nek vir uporabljen ali je v celoti prepisan, spremenjen, morda pa je celo napačno uporabljen. Če povezava ne vodi do citiranega vira, je lahko vsebina nedovoljeno kopirana ali pa napačno interpretirana (Evaluating..., 2008). Vendar pa lahko nedelujoča povezava pomeni tudi to, da je bila vsebina te spletne strani prestavljena. V tem primeru, bi moral avtor besedila, ki je ustvaril povezavo, ponovno najti tekst, ki ga je uporabil in osvežiti povezavo. 2.8. Funkcija in namen Zelo pomemben je namen spletne strani. Spletna stran je lahko namenjena oglaševanju, odvetništvu, zabavi, izobraževanju, novicam, obvestilom ipd. Prav tako je lahko namenjena različnim tipom uporabnikov od akademskih uporabnikov do otrok, političnih ekstremistov itd. (Evaluating..., 2007). Dobro je, če je namen predstavljen npr. v uvodu, da uporabnik takoj vidi, o čem govori spletna stran. Vsebina je lahko pripravljena tako, da zahteva vnaprejšnje znanje. Lahko vsebuje veliko grafičnih elementov in malo teksta, ali pa vsebuje veliko teksta (Byrne, 2000). 3. Ocenjevanje verodostojnosti in kvalitete glede na tip spletnih strani Glede na zgoraj opisane kriterije za določanje verodostojnosti in kvalitete, ki veljajo splošno na vseh tipih spletnih strani, bova predstavili še tiste značilnosti na katere moramo biti pozorni, pri konkretnih spletnih straneh. Zavedati se moramo, da so posamezne spletne strani ustvarjene z določenim namenom in pri katerih se lahko tudi predvideva določen tip uporabnikov. 3.1. Politične spletne strani Politične spletne strani so običajno sponzorirane s strani različnih organizacij, zato se URL naslov pogosto konča z.org (organization). Na spletni strani mora biti razvidno, katera organizacija je odgovorna za vsebino spletne strani. Vsebovati mora kontaktne podatke, saj lahko na ta način preverimo legitimnost te organizacije. Biti mora jasno ali gre za spletno stran nacionalne ali lokalne organizacije. Dejstva morajo biti jasno navedena in jih lahko 9

preverimo tudi v drugih virih. Prav tako mora biti navedena kakršnakoli pristranskost organizacije. Oglaševanje na strani se mora razlikovati od informativne vsebine. Iz datumov na strani mora biti razvidno: kdaj je bila spletna stran izdelana, kdaj je bila prvič predstavljena na internetu, kdaj je bila stran nazadnje obnovljena. Prav tako mora biti razvidno, če je vsebina še vedno aktualna. Obravnavana tema je predstavljena celostno in določeni vidiki niso izpuščeni. Primeri političnih spletnih strani: National Abortion and Reproductive Rights Action League, (http://www.naral.org/ ) The National Right to Life Committee, (http://www.nrlc.org/ ) The Democratic Party,(http://www.democrats.org/ ) The Republican Party, (http://www.rnc.org/ ) Slika 1: Politična spletna stran:naral, Vir: Dostopno na URL:(http://www.naral.org), 2008 3.2. Poslovne spletne strani Namen poslovnih spletnih strani je oglaševanje in prodaja trgovskih izdelkov. Sponzorirane so s strani trgovskih podjetij. V URL naslovu imajo končnico.com. Na spletni strani morajo imeti povezavo, kjer je opisano podjetje ter značilnosti njihovih prodajnih izdelkov. Prav tako mora biti razvidno, če ima podjetje urejene avtorske pravice. 10

Spletna stran mora imeti povezave do drugih virov, kjer lahko preverimo trditve o izdelkih (recenzija izdelkov). Jasno mora biti kakšna je motivacija podjetja, da postavi določeno informacijo na internet. Pri opisovanju izdelkov mora stran vsebovati primerne podrobne opise izdelkov ter dnevni cenik, ki se redno osvežuje. Enaka stopnja informacij mora biti zagotovljena za vse oddelke podjetja. Primer poslovnih strani: Adobe Systems, Inc., ( http://www.adobe.com/) The Coca Cola Company, (http://www.coca-cola.com/index.jsp) Slika 2: Poslovna spletna stran: Adobe Systems, Inc, Vir: Dostopno na URL: (http://www.adobe.com/), 2008 3.3. Spletne strani z novicami Spletne strani z novicami so tiste spletne strani, katerih osnovni namen je zagotavljanje aktualnih informacij. URL naslov se običajno konča s.com (commercial). Spletne strani z novicami imajo velikokrat tudi tiskano obliko vsebine. Pri tem mora biti jasno navedeno, če dokument obstaja tudi v tiskani obliki. Ponudba virov na spletu se pogosto razlikuje od ponudbe tiskanih virov, zato mora biti navedeno, če se spletna in tiskana verzija razlikujeta, ter kako. Če stran vsebuje posamezne članke, mora biti naveden avtor članka ter 11

njegova usposobljenost za pisanje o tej temi. Biti mora dovolj jasno, kdo je dejansko odgovoren za vsebino spletne strani. Zaradi aktualnost informacij, moramo biti posebej pozorni na veljavnost informacij in datume. Primeri spletnih strani z novicami: CNN ( http://edition.cnn.com/ ) USA Today ( http://www.usatoday.com/ ) 24 ur (http://24ur.com/ ) DELO (http://www.delo.si/ ) Slika 3: Spletna stran z novicami: CNN, Vir: Dostopno na URL: ( http://edition.cnn.com/ ), 2008 3.4. Informacijske spletne strani Informacijske spletne strani so tiste spletne strani, katerih namen je predstavitev dejstev in dejanskih informacij. Sponzorirane so s strani izobraževalnih ustanov in vladnih agencij. URL naslov se pogosto konča na.gov ali.edu. Informacijske spletne strani pogosto vsebujejo lestvice, grafe in statistične podatke. Zato je zelo pomembno, da tovrstni podatki vsebujejo dodatne obrazložitve. Pomembno je, da so lestvice in grafi pregledni ter lahko razumljivi. Pri lestvicah in grafih mora biti navedeno kdaj so bili podatki zbrani. Prav tako mora biti razvidno, da to niso informacije namenjene 12

oglaševanju. Informacijske spletne strani pogosto obstajajo tudi v tiskani obliki. Če obstaja tiskana verzija vsebine na spletni strani mora biti označeno, kako se verziji razlikujeta (če je celotno delo objavljeno na spletu ali samo izseki). Če so podatki objavljeni v različnih izdajah, mora biti označeno iz katere izdaje so podatki. Primer:Tezavri, slovarji, imeniki, statistični podatki in ostale informacije, kot so poročila, predstavitve raziskav Slika 4: Informacijska spletna stran: Slovar, Vir: Dostopno na URL (http://humanities.uchicago.edu/orgs/artfl/forms_unrest/webster.form.html), 2008 3.5. Osebne spletne strani Osebne spletne strani objavljajo posamezniki, ki so ali niso povezani z raznimi podjetji ali institucijami, zato lahko imajo različne domene (izobraževalno, komercialno, vladno). Prepoznamo jih po imenu, ki sledi znaku tide (~) v URL naslovu. Na osebni spletni strani mora biti naveden avtor, njegova strokovna usposobljenost za pisanje o določeni temi. Zavedati se moramo avtorjeve pristranskosti ter njegovega osebnega mnenja. Pozorni moramo biti na morebitne citate, povezave do drugih virov ter ažurnost. Primer: osebna spletna stran prof. Jure Dimec (http://www1.mf.uni-lj.si/~jure/my-hp/index.html) 13

Slika 5:Osebna spletna stran: Jure Dimec, Vir: Dostopno na URL: (http://www1.mf.uni-lj.si/~jure/myhp/index.html), 2008 3.6. Spletne strani o zdravju Spletne strani o zdravju so lahko izdelane s strani različnih organizacij (univerze, bolnišnice), raznih podpornih skupin, dobrodelnih organizacij, vladne službe (Zavod za zdravstveno varstvo), gospodarskih organizacij (zdravstveno varstvo, proizvodi, storitve) ali posameznikov (medicinski raziskovalec, zdravstveni delavec, posamezniki z raznimi boleznimi in pišejo o svojih izkušnjah ). Zato se razlikujejo tudi v namenu postavljenih spletnih strani. Veliko spletnih strani je namenjenih zdravnikom, predavateljem, raziskovalcem zato so napisana v medicinskem žargonu. Posebno previdni moramo biti pri komercialnih spletnih straneh, saj je njihov glavni namen prodati ali promovirati izdelek. Prav tako velja opozoriti na osebne spletne strani o zdravstvu, saj so posamezniki, ki jih ustvarijo pogosto laiki, njihove informacije pa so lahko strokovno nepravilne in nepreverjene. Spletne strani o javnih ustanovah (zdravstveni centri ) morajo vsebovati podrobne kontaktne podatke: ime ustanove, telefonska številka, številka telefaksa, e-poštni naslov, lokacija (zemljevid, podrobnosti o dostopnosti), odpiralni čas. Na verodostojnost take spletne strani kaže tudi podatek o zaposlenih osebah, njihovi strokovni nazivi in kontaktni podatki. (Judge, 2003) Primer: Health on the Net foundation ( http://www.hon.ch/honcode/conduct.html ) 14

Slika 6: Spletna stran o zdravju: HON, Vir: Dostopno na URL:(http://www.hon.ch/HONcode/Conduct.html ), 2008 15

4. Zaključek Informacijska potreba je pogoj za iskanje informacij. Ne glede na to, kakšne vrste je ta potreba in kakšne informacije potrebujemo, je pomembno, da znamo ločiti med dobrimi in slabimi informacijami. Z vrednotenjem vsebine na spletnih straneh se ukvarja veliko strokovnjakov, ki opozarjajo na pomembnost kritičnosti do informacij na internetu. Zaradi hitrega porasta informacij na internetu ter posledično ogromnega obsega informacij je ključnega pomena, da smo seznanjeni s kriteriji, ki nam pomagajo določiti verodostojnost in kvaliteto informacij, ki jih iščemo. Moramo se zavedati, da se za objavami na svetovnem spletu skrivajo najrazličnejši interesi (trženje, informiranje, promocija), cilji avtorjev oz. sponzorjev pa so velikokrat nejasno opredeljeni ali namenoma prikriti. Ne glede na namen ali tip spletne strani veljajo nekateri osnovni kriteriji, ki nam pomagajo določiti avtentičnost spletnega dokumenta. Pri tem je zelo pomembno, da se teh kriterijev zavedamo in poslužujemo. Dobro je, da našo pozornost namenimo tudi na navidez nepomembnim malenkostim, ki nam velikokrat lahko pomagajo pri razumevanju namena spletne strani in določanju verodostojnosti in kvalitete spletnih virov. Tako lahko s pomočjo URL naslova določimo ali gre za osebno spletno stran ali spletno stran raznih organizacij, vladnih in izobraževalnih ustanov, kar nam je lahko v veliko pomoč, saj tako lahko predvidevamo za kakšen tip informacij bo šlo. Dodajmo še, da se različne spletne strani razlikujejo po namenu, uporabnikih, avtorjih oz. organizacijah, ki vzdržujejo spletne strani in njihove vsebine. Poznavanje značilnosti določene spletne strani nam omogoča, da lažje najdemo napake in pomankljivosti, vendar se moramo zavedati tudi dobrih in kvalitetnih lastnosti. 16

Viri Alexander, J., Tate, M. 1996-2005. Original Web evaluation materials. [online]. Widener University.[Uporabljeno 2008-12-22]. Dostopno na URL: http://www3.widener.edu/academics/libraries/wolfgram_memorial_library/evaluate_web _Pages/Original_Web_Evaluation_Materials/6160/ Byrne, E. 2000. WebSerch: the web research resource. [online]. [Uporabljeno 2008-12-20]. Dostopno na URL:http://www.clubi.ie/webserch/resources/source.htm Evaluating Web Pages. 2007. [online]. Duke University Libraries. [Uporabljeno 2008-12-20]. Dostopno na URL: http://library.duke.edu/services/instruction/libraryguide/evalwebpages.html#purpose Evaluating Web Pages: Techniques to Apply & Questions to Ask. 2008. [online]. UC Berkeley. [Uporabljeno 2008-12-20]. Dostopno na URL: http://www.lib.berkeley.edu/teachinglib/guides/internet/evaluate.html Greer, T., Holinga, D., Kindel, C., Netznik, M. 1999. An Educators' Guide to Credibility and Web Evaluation. [online]. Springfield Public Schools. [Uporabljeno 2008-12-20]. Dostopno na URL: http://www.ed.uiuc.edu/wp/credibility/index.html Judge: Web sites for health. 2003.[online]. Northumbria University. [Uporabljeno 2008-12- 22]. Dostopno na URL: http://www.judgehealth.org.uk/how_to_judge.htm Kirk, E. E., 1996. Evaluating Information Found on the Internet. [online]. Sheridan Libraries. [Uporabljeno 2008-12-20]. Dostopno na URL: http://www.library.jhu.edu/researchhelp/general/evaluating/ 17