IEE Projekt BiogasIN PRIPOROČILA ZA ŠTIRI REGIONALNE OBLASTI Delovni sklop 2: izdelek 2.6.7. Larisa Lovrenčec in Stanislav Sraka, RA Sinergija Oktober 2010 This Project (Contract No. EIE/09/848 SI2.558364) is supported by:
Trg bioplina v Sloveniji Republika Slovenija je država v južnem delu Srednje Evrope in skrajnem severnem delu Sredozemlja, ki na zahodu meji na Italijo, Avstrijo na severu, Madžarsko na severovzhodu in Hrvaško na jugu. Slovenija ima površino 20.273 km 2 in ima okrog 2.041.000 prebivalcev. Glavno in največje mesto je Ljubljana. Uradno je Slovenija razdeljena na 210 občin, edine organe lokalne samouprave, in na 12 statističnih regij (po NUTS3), ki nimajo nobene upravne funkcije. Slovenija se nahaja na stičišču alpskega, sredozemskega, panonskega in dinarskega sveta. Med novimi državami članicami Evropske unije v Sloveniji je najvišji bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca, to je 88% v letu 2009 od povprečja EU. Povečanje izkoriščanja obnovljivih virov energije v je v zadnjih letih v Sloveniji eden izmed glavnih ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in energetske odvisnosti od drugih držav. Nacionalni cilj energetske politike Slovenije je povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov v končni bruto porabi energije do 25% do leta 2020 (18.7% do leta 2012) in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 8% do leta 2012, ki temelji na Direktivi 2009/28/EC. Glede na Nacionalni akcijski načrt za obnovljive vire bo prispevek biomase 55% v celotni porabi obnovljivih virov, in bioplina - 44 MW (za proizvodnjo električne energije). Ti cilji energetske politike so tudi začrtani v nacionalnem energetskem zakonu, ki spodbuja uporabo obnovljivih virov energije ter daje prednost za dobavo obnovljivih virov pred neobnovljivimi viri energije. Izkoriščanja bioplina v Sloveniji je pomemben ukrep za povečanje deleža obnovljivih virov energije v primarni energetski bilanci, kakor tudi delež električne energije proizvedene iz obnovljivih virov energije v celotni porabi energije, ki prispeva tudi k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in energetske neodvisnosti. Na splošno je proizvodnja bioplina iz kmetijskih odpadkov, deponijskega plina in čistilnih naprav dokaj nov pristop v Sloveniji. Na primer; prva bioplinarna (999 kw) je bila nameščena na zasebni prašičji farmi Ihan (Domžale) že v letu 1995. Nacionalna energetska politika (in sicer prva Uredba o pravilih za določitev cen in za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije, Uradni list RS 25/2002) določa različne vrste državne podpore (ugodna posojila, subvencioniranje, feed-in tarife, obratovalna podpira in doplačila, itd), kar zaznamuje v zadnjih desetih letih rast števila bioplinarn po vsej Sloveniji. S pomočjo ugodnih kmetijskih pogojev in sistema državne podpore je bilo v Pomurski regiji vzpostavljenih kar 6 bioplinskih naprav. V letu 2009 se je Slovenija (kot druge države članice EU) znašla pred povečanjem cen kmetijskih proizvodov, zlasti za koruzo. Kot vemo, je pridobivanje bioplina odvisno od trga in ta lahko trenutno vpliva na večje bioplinarne, kot tudi na celotno gospodarstvo. Ne glede na vse predpostavke, danes v Sloveniji obratuje 11 bioplinarn s skupno močjo 13,9 MW in približno 6 bioplinarn, s skupno močjo do 10 MW, je v fazi izgradnje. 2
Pregled stanja bioplinarn v Sloveniji Trenutno v Sloveniji obratujejo 11 bioplinarn. Pregled stanja bioplinarn je prikazan v spodnji tabeli: Naziv bioplinarne Leto Inštalirana moč Letna proizvodnja elektrike Letna proizvodnja toplote Surovine Podporna shema IHAN (Domžale) BIOTERM FLERE (Letuš) 1995 999 kw 7.000 MWh/yr 8.400 MWh/yr svinjski gnoj, organski odpadki 2002 0.27 MW 100 kw/hour 100 kw/hour goveji gnoj, rastlinska silaža, organski odpadki NEMŠČAK (Ižakovci) 2006 1.5 MW 11.000 MWh 11.000 MWh svinjski gnoj, koruzna silaža, organski odpadki, živalski odpadki KOLAR 1 (Logarovci) 2006 1 MW 10.200 MWh 8.000 MWh organski odpadki, svinjski gnoj, koruzna in rastlinska silaža BIOENERG (Črnomelj) 2007 1.36 MW 10.500 MWh 10.500 MWh organski odpadki, surovine (organski kuhinjske odpadki, odpadki iz prehrambene industrije, prehrambeni izdelki s poteklim datumom), gnoj, koruza KOTO (Ljubljana) 2007 526 kw 4.000 MWh 3.000 MW biološki (organski odpadki), maščobe, hrana odpadki kuhinjske blato, zastarela LENDAVA (Petišovci) 2008 4.23 MW 28.760 MWh 32.300 MWh organska silaža, rastlinski odpadki BIOPLIN GJERKEš (Dobrovnik) 2009 1 MW 8.500 MWh 8.500 MWh goveji gnoj, koruzna in rastlinska silaža MOTVARJEVCI (Motvarjevci) 2009 500 kw 6.000 MWh 6.000 MWh piščančji gnoj, koruzna silaža PETAČ (Zgornji Pirničii) 2010 1 MW 8.200 MWh (el.+topl. energije) gnojevka, organski odpadki VARGAZON 1 (Sobetinci) 2010 1 MW 1.000 MWh 1.200 MWh organski odpadki, silaža, gnoj 3
Štiri slovenske regije, ki sodelujejo pri projektu BiogasIN: Glavni zadržki pri razvoju trga bioplina v Sloveniji: Glede na raziskavo, ki jo je pripravila Razvojna Agencija Sinergija med investitorji v bioplinarne in predstavniki administrativnega sektorja na temo pridobivanja dovoljenj in financiranja za bioplinarne, smo ugotovili naslednje zadržke / ovire pri razvoju trga bioplina v Sloveniji: 1. Postopki izdaje dovoljenj so pogosta ovira za postavitev bioplinarn v Sloveniji. 2. V procesu pridobivanja dovoljenj, je v Sloveniji, težko zagotoviti zunanje financiranje (bančno posojilo) enako, kot pridobiti dovoljenja. 3. Zmožnosti in učinkovitost pristojnih organov (npr. število zaposlenih, znanja o bioplinu in izdajanje dovoljenj, kakovost povratnih informacij) niso popolne. 4. Preveč pogajanj z pristojnimi organi (10-20) in dolgotrajnost postopkov za pridobitev dovoljenj. 6. Ni konkretnih in enoznačnih informacij o postopkih izdaje dovoljenj za postavitev bioplinarne. 7. Preveč organov je vključenih v postopek izdaje dovoljenj. 8. Pogosto je ključen problem civilna iniciativa, ki nasprotuje postavitvam bioplinarn v/poleg naselij (usodna odločitev). 9. Trenutno je v Sloveniji zelo težko dobiti katerokoli posojilo, še posebej za projekte bioplina. 10. Bančni uslužbenci so slabo obveščeni o možnostih financiranja za projekte bioplina. 11. Ne banke in ne javni organi ne ponujajo informacij o tem, kako pridobiti kredite za projekte na področju bioplina. 12. Težko je najti banko, ki bi financirala projekt postavitve bioplinarne. 13. Pogajanja z banko za posojilo so trajala tudi do 50 tednov. 14. Preveč zahtevna dokumentacija za odobritev kredita, ki terja vključevanje veliko ljudi le za pripravo dokumentacije. 15. Bančni delavci nimajo nobenih izkušenj s financiranjem projektov bioplina. 4
16. Potrebno je preveč lastniškega kapitala ter obrestne mere so previsoke. PRIPOROČILA POMURSKA REGIJA Nacionalni cilj energetske politike Slovenije je povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov v končni bruto porabi energije za 25% do leta 2020 (18.7% do leta 2012 -Kjotski protokol) in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 8% do leta 2012, ki temelji na Direktivi 2009/28/EC "o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov", ki je spremenila in pozneje razveljavila Direktivo 2001/77/ES in 2003/30/ES. Če te deleže spremenimo v številke, bo morala Slovenija proizvesti 5.323 ktoe v bruto končni porabi energije do leta 2020 in prihraniti do 18.726 kt CO2eq/leto do leta 2012. V skladu z Nacionalnim akcijskim načrtom za obnovljive vire energije, bo prispevek biomase 55% v celotni porabi obnovljivih virov in bioplina - 44 MW (za proizvodnjo električne energije). Če to energijo spremenimo v električno energijo, bi lahko dobavili 3.186,62 GWh/leto, kar je dovolj za oskrbo 733.800 gospodinjstev. Bioplin je obnovljivi vir energije, ki izvira iz biomase in nastaja z anaerobno presnovo (AP), ki je razgradnja organske snovi brez prisotnosti zraka. Primerne surovine za AP so lahko: gnoj, organski odpadki iz agro-živilske industrije (energetske rastline, klavniški odpadki, sirnica, mast, stari kruh, ječmenova pogače iz pivovarn, kuhinjske odpadke, ostanke iz gostinske in nastanitvene storitve, organske frakcije komunalnih odpadkov itd.). Glavne prednosti bioplina: 1 kot rezultat proizvodnje nastaneta dva pomembna proizvoda in sicer obnovljivi vir energije (bioplin) in naravno gnojilo (pregnito blato); 2 bioplin je mnogostranski energetski nosilec, ki lahko oskrbuje z vsemi koristnimi oblikami energije: električno, toplotno in mehansko energijo (biogoriva); 3 proizvodnja in uporaba bioplina je tesno povezana v lokalni skupnosti, saj je primerno način za ravnanje z gnojem ter pot za prihranke toplogrednih plinov. Proizvodnja bioplina je povezana s proizvodnjo pregnitega blata - organske snovi, izločene iz bioplina, ki lahko nadomesti fosilna gnojila. Poleg tega, bioplin predstavlja nove gospodarske dejavnosti na podeželju, prispeva k povečanju zaposlitev ter izboljšanju življenjskih pogojev. Vsi zgoraj omenjeni argumenti so podani za podporo trajnostnega razvoja trga bioplina v Pomurski regiji. 5
POMURSKA REGIJA Izkoriščanje bioplina v Pomurski regiji lahko prispeva s 12,2% k nacionalnim ciljem za bioplin ali s 1,2% k nacionalnim ciljem za obnovljive vire energije do leta 2020. Lahko namreč 185 GWh energije pridobimo z uporabo živinskega gnoja, proizvedenega v regiji. Potencial za proizvodnjo električne energije v SPTE bi se lahko razširil na 58 GWh/leto, kar zadostuje oskrbo z električno energijo za 13.445 gospodinjstev. Teoretično inštalirana zmogljivost bioplinarn v regiji je lahko okrog 7,8 MW (to je na primeru 16 bioplinarn po 0,5 MW instalirane moči). Skupno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v Pomurski regiji znaša 5,71 kt CO2eq/yr, kar pomeni prednost pri ravnanju z gnojem, nadomeščanje fosilnih goriv in gnojil z obnovljivo energijo. Dodatne koristi trajnostnega razvoja trga bioplina, ki se lahko odražajo v Pomurski regiji glede naslednjih kazalnikov: 1 zasnova najboljše kmetijske prakse pri ravnanju z gnojem (Direktiva o nitratih), ki prispeva k prihranku umetnih gnojil (urea-amonijeva nitrata) do 5.568.669 t/leto, ki je vreden 1.610.905 /leto; 2 6.214 ha razpoložljivih kmetijskih površin je na voljo za pridelavo energetskih rastlin, kar predstavlja 73 GWh energije; 3 pri pridelavi energetskih rastlin lahko dobimo 182.704 t/leto organskih gnojil kar nadomešča uporabo 3.885.514 t/leto umetnih gnojil (urea-amonijeva nitrata), ki je vreden 1.124.001 / leto; 4 zagon novih gospodarskih dejavnosti dobave in upravljanja s surovinami, proizvodnje energije in organskih gnojil, ki lahko prispeva k povečanju zaposlitev v regiji in sicer za 24-148 novih delovnih mest; 5 pritegnitev več kot 24 milijonov investicij za razvoj trga bioplina. Pomurska regija leži v severovzhodnem delu Slovenije in obsega 1.337 km 2, od tega je v uporabi 65.498 ha kmetijskih zemljišč. Skupno v regiji imamo 39.454 glav goveda, 238.785 glav prašičev in 478.533 glav perutnine. Pomurska regija ima 123.548 prebivalcev, od tega jih 72,4% živi na podeželju. Stopnja brezposelnosti je 12,2%. Glavne gospodarske dejavnosti v Pomurju so kmetijstvo, živilskopredelovalna industrija in storitve. Spodaj podpisana mag. Olga Karba, predsednica Sveta Pomurske razvojne regije, potrjujem, da je potrebno podpirati trajnostni razvoj trga bioplina, z racionalizacijo postopkov pridobivanja dovoljenj in financiranja, da bi lahko v Pomurski regiji izkoristili vse zgoraj navedene prednosti pri proizvodnji bioplina. Izjavljam, da popolnoma sprejemamo in podpiramo dejavnosti in prizadevanja projekta BiogasIN. mag. Olga Karba 6
Predsednica Sveta Pomurske razvojne regije D.2.6.7 Priporočila za štiri regionalne oblasti PRIPOROČILA SAVINJSKA REGIJA Nacionalni cilj energetske politike Slovenije je povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov v končni bruto porabi energije za 25% do leta 2020 (18.7% do leta 2012 -Kjotski protokol) in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 8% do leta 2012, ki temelji na Direktivi 2009/28/EC "o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov", ki je spremenila in pozneje razveljavila Direktivo 2001/77/ES in 2003/30/ES. Če te deleže spremenimo v številke, bo morala Slovenija proizvesti 5.323 ktoe v bruto končni porabi energije do leta 2020 in prihraniti do 18.726 kt CO2eq/leto do leta 2012. V skladu z Nacionalnim akcijskim načrtom za obnovljive vire energije, bo prispevek biomase 55% v celotni porabi obnovljivih virov in bioplina - 44 MW (za proizvodnjo električne energije). Če to energijo spremenimo v električno energijo, bi lahko dobavili 3.186,62 GWh/leto, kar je dovolj za oskrbo 733.800 gospodinjstev. Bioplin je obnovljivi vir energije, ki izvira iz biomase in nastaja z anaerobno presnovo (AP), ki je razgradnja organske snovi brez prisotnosti zraka. Primerne surovine za AP so lahko: gnoj, organski odpadki iz agro-živilske industrije (energetske rastline, klavniški odpadki, sirnica, mast, stari kruh, ječmenova pogače iz pivovarn, kuhinjske odpadke, ostanke iz gostinske in nastanitvene storitve, organske frakcije komunalnih odpadkov itd.). Glavne prednosti bioplina: 1 kot rezultat proizvodnje nastaneta dva pomembna proizvoda in sicer obnovljivi vir energije (bioplin) in naravno gnojilo (pregnito blato); 2 bioplin je mnogostranski energetski nosilec, ki lahko oskrbuje z vsemi koristnimi oblikami energije: električno, toplotno in mehansko energijo (biogoriva); 3 proizvodnja in uporaba bioplina je tesno povezana v lokalni skupnosti, saj je primerno način za ravnanje z gnojem ter pot za prihranke toplogrednih plinov. Proizvodnja bioplina je povezana s proizvodnjo pregnitega blata - organske snovi, izločene iz bioplina, ki lahko nadomesti fosilna gnojila. Poleg tega, bioplin predstavlja nove gospodarske dejavnosti na podeželju, prispeva k povečanju zaposlitev ter izboljšanju življenjskih pogojev. Vsi zgoraj omenjeni argumenti so podani za podporo trajnostnega razvoja trga bioplina v Savinjski regiji. 7
SAVINJSKA REGIJA Izkoriščanje bioplina v Savinjski regiji lahko prispeva s 23,9% k nacionalnim ciljem za bioplin ali s 2,3% k nacionalnim ciljem za obnovljive vire energije do leta 2020. Lahko namreč 362 GWh energije pridobimo z uporabo živinskega gnoja, proizvedenega v regiji. Potencial za proizvodnjo električne energije v SPTE bi se lahko razširil na 114 GWh/leto, kar zadostuje oskrbo z električno energijo za 26.285 gospodinjstev. Teoretično inštalirana zmogljivost bioplinarn v regiji je lahko okrog 15,3 MW (to je na primeru 31 bioplinarn po 0,5 MW instalirane moči). Skupno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v Savinjski regiji znaša 5,04 kt CO2eq/yr, kar pomeni prednost pri ravnanju z gnojem, nadomeščanje fosilnih goriv in gnojil z obnovljivo energijo. Dodatne koristi trajnostnega razvoja trga bioplina, ki se lahko odražajo v Savinjski regiji glede naslednjih kazalnikov: 1 zasnova najboljše kmetijske prakse pri ravnanju z gnojem (Direktiva o nitratih), ki prispeva k prihranku umetnih gnojil (urea-amonijeva nitrata) do 3.444.242 t/leto, ki je vreden 996.350 /leto; 2 7.413 ha razpoložljivih kmetijskih površin je na voljo za pridelavo energetskih rastlin, kar predstavlja 87 GWh energije; 3 pri pridelavi energetskih rastlin lahko dobimo 217.954 t/leto organskih gnojil kar nadomešča uporabo 4.635.160 t/leto umetnih gnojil (urea-amonijeva nitrata), ki je vreden 1.340.859 / leto; 4 zagon novih gospodarskih dejavnosti dobave in upravljanja s surovinami, proizvodnje energije in organskih gnojil, ki lahko prispeva k povečanju zaposlitev v regiji in sicer za 48-291 novih delovnih mest; 5 pritegnitev več kot 48 milijonov investicij za razvoj trga bioplina. Savinjska regija leži v centralnem južnovzhodnem delu Slovenije in obsega 2.384 km 2, od tega je v uporabi 67.810 ha kmetijskih zemljišč. Skupno v regiji imamo 88.787 glav goveda, 29.142 glav prašičev in 791.268 glav perutnine. Savinjska regija ima 258.845 prebivalcev, od tega jih 75% živi na podeželju. Stopnja brezposelnosti je 8%. Glavne gospodarske dejavnosti v Savinjski regiji so storitve, industrija in kmetijstvo. Spodaj podpisani, predsednik Sveta Savinjske razvojne regije, potrjujem, da je potrebno podpirati trajnostni razvoj trga bioplina, z racionalizacijo postopkov pridobivanja dovoljenj in financiranja, da bi lahko v Savinjski regiji izkoristili vse zgoraj navedene prednosti pri proizvodnji bioplina. Izjavljam, da popolnoma sprejemamo in podpiramo dejavnosti in prizadevanja projekta BiogasIN. 8
Podpis Predsednik Sveta Savinjske razvojne regije PRIPOROČILA SPODNJEPOSAVSKA REGIJA Nacionalni cilj energetske politike Slovenije je povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov v končni bruto porabi energije za 25% do leta 2020 (18.7% do leta 2012 -Kjotski protokol) in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 8% do leta 2012, ki temelji na Direktivi 2009/28/EC "o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov", ki je spremenila in pozneje razveljavila Direktivo 2001/77/ES in 2003/30/ES. Če te deleže spremenimo v številke, bo morala Slovenija proizvesti 5.323 ktoe v bruto končni porabi energije do leta 2020 in prihraniti do 18.726 kt CO2eq/leto do leta 2012. V skladu z Nacionalnim akcijskim načrtom za obnovljive vire energije, bo prispevek biomase 55% v celotni porabi obnovljivih virov in bioplina - 44 MW (za proizvodnjo električne energije). Če to energijo spremenimo v električno energijo, bi lahko dobavili 3.186,62 GWh/leto, kar je dovolj za oskrbo 733.800 gospodinjstev. Bioplin je obnovljivi vir energije, ki izvira iz biomase in nastaja z anaerobno presnovo (AP), ki je razgradnja organske snovi brez prisotnosti zraka. Primerne surovine za AP so lahko: gnoj, organski odpadki iz agro-živilske industrije (energetske rastline, klavniški odpadki, sirnica, mast, stari kruh, ječmenova pogače iz pivovarn, kuhinjske odpadke, ostanke iz gostinske in nastanitvene storitve, organske frakcije komunalnih odpadkov itd.). Glavne prednosti bioplina: 1 kot rezultat proizvodnje nastaneta dva pomembna proizvoda in sicer obnovljivi vir energije (bioplin) in naravno gnojilo (pregnito blato); 2 bioplin je mnogostranski energetski nosilec, ki lahko oskrbuje z vsemi koristnimi oblikami energije: električno, toplotno in mehansko energijo (biogoriva); 3 proizvodnja in uporaba bioplina je tesno povezana v lokalni skupnosti, saj je primerno način za ravnanje z gnojem ter pot za prihranke toplogrednih plinov. Proizvodnja bioplina je povezana s proizvodnjo pregnitega blata - organske snovi, izločene iz bioplina, ki lahko nadomesti fosilna 9
gnojila. Poleg tega, bioplin predstavlja nove gospodarske dejavnosti na podeželju, prispeva k povečanju zaposlitev ter izboljšanju življenjskih pogojev. Vsi zgoraj omenjeni argumenti so podani za podporo trajnostnega razvoja trga bioplina v Spodnjeposavski regiji. SPODNJEPOSAVSKA REGIJA Izkoriščanje bioplina v Spodnjeposavski regiji lahko prispeva s 5,7% k nacionalnim ciljem za bioplin ali s 0,5% k nacionalnim ciljem za obnovljive vire energije do leta 2020. Lahko namreč 86 GWh energije pridobimo z uporabo živinskega gnoja, proizvedenega v regiji. Potencial za proizvodnjo električne energije v SPTE bi se lahko razširil na 27 GWh/leto, kar zadostuje oskrbo z električno energijo za 6.269 gospodinjstev. Teoretično inštalirana zmogljivost bioplinarn v regiji je lahko okrog 15,6 MW (to je na primeru 7 bioplinarn po 0,5 MW instalirane moči). Skupno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v Spodnjeposavski regiji znaša 2,40 kt CO2eq/yr, kar pomeni prednost pri ravnanju z gnojem, nadomeščanje fosilnih goriv in gnojil z obnovljivo energijo. Dodatne koristi trajnostnega razvoja trga bioplina, ki se lahko odražajo v Spodnjeposavski regiji glede naslednjih kazalnikov: 1 zasnova najboljše kmetijske prakse pri ravnanju z gnojem (Direktiva o nitratih), ki prispeva k prihranku umetnih gnojil (urea-amonijeva nitrata) do 1.242.134 t/leto, ki je vreden 359.324 /leto; 2 2.554 ha razpoložljivih kmetijskih površin je na voljo za pridelavo energetskih rastlin, kar predstavlja 30 GWh energije; 3 pri pridelavi energetskih rastlin lahko dobimo 75.102 t/leto organskih gnojil kar nadomešča uporabo 1.597.176 t/leto umetnih gnojil (urea-amonijeva nitrata), ki je vreden 462.031 / leto; 4 zagon novih gospodarskih dejavnosti dobave in upravljanja s surovinami, proizvodnje energije in organskih gnojil, ki lahko prispeva k povečanju zaposlitev v regiji in sicer za 11-69 novih delovnih mest; 5 pritegnitev več kot 11 milijonov investicij za razvoj trga bioplina. Spodnjeposavska regija leži v južnovzhodnem delu Slovenije in obsega 968.1 km 2, od tega je v uporabi 27.820 ha kmetijskih zemljišč. Skupno v regiji imamo 20.750 glav goveda, 30.844 glav 10
prašičev in 68.293 glav perutnine. Spodnjeposavska regija ima 76.338 prebivalcev, od tega jih 71% živi na podeželju. Stopnja brezposelnosti je 7,7%. Glavne gospodarske dejavnosti v Spodnjeposavski regiji so storitve, industrija in kmetijstvo. Spodaj podpisani, predsednik Sveta Spodnjeposavske razvojne regije, potrjujem, da je potrebno podpirati trajnostni razvoj trga bioplina, z racionalizacijo postopkov pridobivanja dovoljenj in financiranja, da bi lahko v Spodnjeposavski regiji izkoristili vse zgoraj navedene prednosti pri proizvodnji bioplina. Izjavljam, da popolnoma sprejemamo in podpiramo dejavnosti in prizadevanja projekta BiogasIN. Podpis Predsednik Sveta Spodnjeposavske razvojne regije PRIPOROČILA GORENJSKA REGIJA Nacionalni cilj energetske politike Slovenije je povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov v končni bruto porabi energije za 25% do leta 2020 (18.7% do leta 2012 -Kjotski protokol) in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 8% do leta 2012, ki temelji na Direktivi 2009/28/EC "o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov", ki je spremenila in pozneje razveljavila Direktivo 2001/77/ES in 2003/30/ES. Če te deleže spremenimo v številke, bo morala Slovenija proizvesti 5.323 ktoe v bruto končni porabi energije do leta 2020 in prihraniti do 18.726 kt CO2eq/leto do leta 2012. V skladu z Nacionalnim akcijskim načrtom za obnovljive vire energije, bo prispevek biomase 55% v celotni porabi obnovljivih virov in bioplina - 44 MW (za proizvodnjo električne energije). Če to energijo spremenimo v električno energijo, bi lahko dobavili 3.186,62 GWh/leto, kar je dovolj za oskrbo 733.800 gospodinjstev. Bioplin je obnovljivi vir energije, ki izvira iz biomase in nastaja z anaerobno presnovo (AP), ki je razgradnja organske snovi brez prisotnosti zraka. Primerne surovine za AP so lahko: gnoj, organski odpadki iz agro-živilske industrije (energetske rastline, klavniški odpadki, sirnica, mast, stari kruh, ječmenova pogače iz pivovarn, kuhinjske odpadke, ostanke iz gostinske in nastanitvene storitve, organske frakcije komunalnih odpadkov itd.). Glavne prednosti bioplina: 1 kot rezultat proizvodnje nastaneta dva pomembna proizvoda in sicer obnovljivi vir energije (bioplin) in naravno gnojilo (pregnito blato); 11
2 bioplin je mnogostranski energetski nosilec, ki lahko oskrbuje z vsemi koristnimi oblikami energije: električno, toplotno in mehansko energijo (biogoriva); 3 proizvodnja in uporaba bioplina je tesno povezana v lokalni skupnosti, saj je primerno način za ravnanje z gnojem ter pot za prihranke toplogrednih plinov. Proizvodnja bioplina je povezana s proizvodnjo pregnitega blata - organske snovi, izločene iz bioplina, ki lahko nadomesti fosilna gnojila. Poleg tega, bioplin predstavlja nove gospodarske dejavnosti na podeželju, prispeva k povečanju zaposlitev ter izboljšanju življenjskih pogojev. Vsi zgoraj omenjeni argumenti so podani za podporo trajnostnega razvoja trga bioplina v Gorenjski regiji. GORENJSKA REGIJA Izkoriščanje bioplina v Gorenjski regiji lahko prispeva s 13% k nacionalnim ciljem za bioplin ali s 1,2% k nacionalnim ciljem za obnovljive vire energije do leta 2020. Lahko namreč 197 GWh energije pridobimo z uporabo živinskega gnoja, proizvedenega v regiji. Potencial za proizvodnjo električne energije v SPTE bi se lahko razširil na 62 GWh/leto, kar zadostuje oskrbo z električno energijo za 14.279 gospodinjstev. Teoretično inštalirana zmogljivost bioplinarn v regiji je lahko okrog 8,3 MW (to je na primeru 17 bioplinarn po 0,5 MW instalirane moči). Skupno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v Gorenjski regiji znaša 1,60 kt CO2eq/yr, kar pomeni prednost pri ravnanju z gnojem, nadomeščanje fosilnih goriv in gnojil z obnovljivo energijo. Dodatne koristi trajnostnega razvoja trga bioplina, ki se lahko odražajo v Gorenjski regiji glede naslednjih kazalnikov: 1 zasnova najboljše kmetijske prakse pri ravnanju z gnojem (Direktiva o nitratih), ki prispeva k prihranku umetnih gnojil (urea-amonijeva nitrata) do 1.521.184 t/leto, ki je vreden 440.048 /leto; 2 5.011 ha razpoložljivih kmetijskih površin je na voljo za pridelavo energetskih rastlin, kar predstavlja 59 GWh energije; 3 pri pridelavi energetskih rastlin lahko dobimo 147.336 t/leto organskih gnojil kar nadomešča uporabo 3.133.347 t/leto umetnih gnojil (urea-amonijeva nitrata), ki je vreden 906.415 / leto; 4 zagon novih gospodarskih dejavnosti dobave in upravljanja s surovinami, proizvodnje energije in organskih gnojil, ki lahko prispeva k povečanju zaposlitev v regiji in sicer za 26-158 novih delovnih mest; 12
5 pritegnitev več kot 26 milijonov investicij za razvoj trga bioplina. Gorenjska regija leži v severozahodnem delu Slovenije in obsega 2.137 km 2, od tega je v uporabi 33.726 ha kmetijskih zemljišč. Skupno v regiji imamo 49.168 glav goveda, 3.157 glav prašičev in 62.872 glav perutnine. Gorenjska regija ima 202.485 prebivalcev, od tega jih 73,3% živi na podeželju. Stopnja brezposelnosti je 4,4%. Glavne gospodarske dejavnosti na Gorenjskem so storitve, industrija in kmetijstvo. Spodaj podpisani, predsednik Sveta Gorenjske razvojne regije, potrjujem, da je potrebno podpirati trajnostni razvoj trga bioplina, z racionalizacijo postopkov pridobivanja dovoljenj in financiranja, da bi lahko v Gorenjski regiji izkoristili vse zgoraj navedene prednosti pri proizvodnji bioplina. Izjavljam, da popolnoma sprejemamo in podpiramo dejavnosti in prizadevanja projekta BiogasIN. Podpis Predsednik Sveta Gorenjske razvojne regije 4. Pripombe (neobvezno) Tukaj lahko podate vaše mnenje o projektu BiogasIN. 13