rokgre TARZAN Eksotična drama To se lahko zgodi v vsaki džungli Uprizoritvene pravice: SNG Drama Ljubljana do 2020

rokgre TARZAN Eksotična drama To se lahko zgodi v vsaki džungli Uprizoritvene pravice: SNG Drama Ljubljana do 2020 SNG Drama Ljubljana 2015/16

2 O s e b e Jane Mike in Jane sta človeška sorta, Mike je hijena. Človeka sta oblečena razmeram primerno v najnujnejše, kar nevsiljivo zakriva njune intimne predele in je razvidno živalskega izvora. Hijena je v oprijeti beli majici s kratkimi rokavi in v kavbojkah, skozi katere mu iznad tazadnje visi rep.

3 1. d e j anje 1. p r i z o r T a r z a n, J a n e Zasilno bivališče v ogromni krošnji starodavnega evkalipta. sedi na debeli veji in plete lijane. Jane se dolgočasi. J ANE:. T A R Z A N : Ja? J ANE: Jabolko bi. T A R Z A N : Veš, da jih tukaj ni. J ANE zamišljeno: Hm nekoč jih sploh nisem marala. Bila so tako Pomisli. plebejska. Zdaj pa se mi prav toži po njih. Ni odziva. J ANE: Me poslušaš? T A R Z A N : Ja, Jane. Zavzeto plete. Tišina. Ona ga opazuje. J ANE: Lijana v spalnici je šla. T A R Z A N : Spet? J ANE: Kako spet? T A R Z A N : Prejšnji teden sem jo zamenjal. J ANE: Nisem jaz kriva, da se pretrgajo. Ubila bi se lahko. T A R Z A N : Zakaj se pa meni nikdar ne pretrga? J ANE: Prosim? T A R Z A N spravljivo: Brez skrbi, jo bom še danes zamenjal. J ANE: Kaj pleteš? T A R Z A N : Gugalnico za Čito. Jane ne reče nič, samo sitno cmokne. jo pogleda. T A R Z A N : Je kaj narobe? J ANE: Nič. plete naprej. Jane gleda proč. Čez čas. J ANE: Samo

Prvo dejanje. Prvi prizor 4 T A R Z A N : Samo kaj? J ANE: Si meni kdaj kaj spletel? T A R Z A N utrujeno vzdihne: A bova danes spet o tem? Čakaj! odloži pletenje, vstane in si da roko na uho ter prisluhne v daljavo. J ANE: Kaj je? T A R Z A N : Mislim, da se mama tolče po prsih. J ANE tišje sama zase zagodrnja: Samo tega je še manjkalo. T A R Z A N : Pst! Posluša. Sporoča, da pride. J ANE razočarano: Spet? T A R Z A N : Kako spet? Saj je zdaj cel mesec ni bilo. A ni lepo, če naju obišče? J ANE: Ampak, glej, to ni tvoja prava mama. T A R Z A N užaljeno: Jane, ne bova spet o tem. Ti veš, da me je vzgojila kot svojega. J ANE: Ampak gorila je. T A R Z A N : Kakšno zvezo ima naenkrat to? Od kdaj pa ti delaš razliko med živaljo in človekom? V naši hiši tega ni. J ANE: Misliš, na našem drevesu. Za hip tišina. J ANE: V glavnem ne mara me. T A R Z A N : Daj no, kaj pa govoriš? J ANE: Seveda me ne. Vsakokrat privleče s sabo kakšno mlado gorilo in potem si tukaj obirata bolhe, jaz jima pa banane lupim. Po mojem nikoli ne bo prebolela, da si vzel človekinjo. T A R Z A N : Obe se morata malo bolj potrudit. J ANE: Kaj, naj ji bolhe obiram? T A R Z A N : Glej, Jane, nočem se kregat. Tišina. plete, Jane se kuja. T A R Z A N : Nocoj greva z Mumbo malo ven. J ANE: Nikdar me ne vzameš s sabo. T A R Z A N : Saj sem te, a ne? Pa te je skoraj piton zadavil in sem ga moral ubit. J ANE: Nobene prijateljice nimam. T A R Z A N : Sem jaz kriv, da sta se s Čito skregali?

Prvo dejanje. Prvi prizor 5 J ANE: Ti dobro veš, zakaj! T A R Z A N : Saj ni bilo nič! J ANE: Gola paradira tu okoli! T A R Z A N : Če je pa šimpanz! J ANE: Saj sem ji za rojstni dan podarila spodnjice, pa si jih je nataknila na glavo. T A R Z A N : Najbrž ji model ni bil všeč. J ANE: A ti je povedala? T A R Z A N : Nisem kriv, da se nisi naučila živalščine. J ANE: Če je pa tako težka. Ko bi obstajal vsaj kakšen slovar. Po prsih se ne morem tolč, me boli, tulit pa tudi ne znam. A zna mogoče ona ali pa tvoja mama eno samo besedo po naše? T A R Z A N prigovarjajoče: Ljubica, Čita je šimpanz, že to, kar zna, je velik presežek. J ANE: Ja, vem, to kar naprej ponavljaš. Samo a niso šimpanzi najbolj inteligentni primati? T A R Z A N : V džungli živi. J ANE: Saj midva tudi, pa ne kaževa svojih spolovil. T A R Z A N tišje, bolj zase: Škoda, ja. J ANE jezno očitajoče: Ti boš pač vedno opica! T A R Z A N : Joj, Jane, žival je, kaj bo žival s spodnjimi hlačami? J ANE: Potem naj si jih pa obleče vsaj med kosilom. Apetit mi jemlje! T A R Z A N : Pa ne glej. J ANE ljubosumno: Sem videla, kako ti gledaš. Se budijo prijetni spomini, kaj? T A R Z A N : Glej, Jane, ni treba bit nesramna. To je bil del mojega življenja. J ANE: Misliš, da je meni lahko? Čita je tvoja prva ljubezen. T A R Z A N : Daj no, saj veš, da je to bilo že davno pred tvojim brodolomom. J ANE: Na živce mi gre, da se ves čas obeša po tebi. T A R Z A N izgubi potrpljenje: Če je pa opica, mater! Jane bruhne v jok. T A R Z A N : Jane, ne joči, no. Samo prijatelja sva ostala. J ANE skozi solze: Saj ne jočem zato. T A R Z A N : Zakaj pa?

Prvo dejanje. Prvi prizor 6 J ANE: In ti bi rad imel otroka v takšnem. T A R Z A N : Čita je vmes že trikrat skotila. J ANE besno: Kaj ti meni to očitaš? Mi to očitaš?! T A R Z A N : Ne. Samo rekel sem pač. J ANE: In kje zdaj so ti njeni pamži? No, kje? molči. J ANE: Dva je ubil divji lovec, eden je pa v živalskem vrtu. T A R Z A N : Glej, ne bi J ANE: Kako si bil žalosten, ko so ga odvlekli v živalski vrt. Še obiskat si ga hotel. T A R Z A N : Čita me je prosila. J ANE: A zdaj je pa naenkrat toliko človečnosti v njej. A ni samo navadna opica? T A R Z A N se raje izogne tej temi: Sicer pa ne vem, zakaj to toliko pogrevaš, saj najinega ne bi dali v živalski vrt. J ANE: Misliš? Kar spomni se, kako se tebe kazali. T A R Z A N : Dobro, takrat še nisem znal govorit. J ANE: In kdo te je naučil? T A R Z A N : Ti. Saj sem ti hvaležen, ampak J ANE: Nič ampak. Tebi je vse tako enostavno. Človeški otrok pa ni opica. Morala bi ga naučit hodit, ne pa plezat. Kaj, naj ga na vsaki veji pazim? T A R Z A N : Če pa veš, da spodaj ni varno. J ANE: Sita sem te preklete džungle. T A R Z A N : Pokliči na obisk koga iz Londona. J ANE: Če se pa bojijo. T A R Z A N : Daj no, kaj se bojo bali saj sem jaz tu. Gospodar džungle! A a a aaaaa! Se tolče po prsih in vpije. Jane si zatisne ušesa. J ANE: Lahko nehaš s tem dretjem?! T A R Z A N : Če sem pa gospodar džungle. J ANE: Kar naprej se hvališ s tem»gospodarjem«, v bistvu te pa samo zato prenašajo, ker imaš moj revolver. T A R Z A N : To pa že ni res! J ANE: Kaj ni res?! No, povej kaj je s Čarkanom?

Prvo dejanje. Prvi prizor 7 T A R Z A N : Kaj naj bi bilo z njim? J ANE: Bojiš se ga. T A R Z A N : Ne. J ANE: Ja, pa se ga. T A R Z A N : Ne bojim se nikogar, sploh pa ne tega našopirjenega tigra, ki bi bil rad gospodar džungle. Jaz sem gospodar džungle! A a a aaaaa! Se tolče po prsih in vpije. J ANE: Ti se kar deri, ja, jaz pa dobro vem, kakšen si, ko se česa bojiš. T A R Z A N : Kakšen? J ANE: Levo oko ti trza. T A R Z A N : Ah, to je samo živec. J ANE: Ja, živec, ki trza samo, ko te je strah. T A R Z A N : Nikoli me ni strah. J ANE: Isto ti dela, ko vidiš pajka. T A R Z A N : Ah, daj no. J ANE: Preselila bi se. T A R Z A N : A poiščem drugo drevo? J ANE: Ne, prav drugam bi šla. Sita sem že, da moram vsakokrat po lijani domov. T A R Z A N jo nežno objame: Ljubica, daj no, saj veš, da bi vse naredil, da bi ti bilo lepo. J ANE: Potem mi pa dovoli, da malo dresiram. T A R Z A N : Koga? J ANE: Čito, pa tvojo mamo, pa tiste njene prijateljice T A R Z A N : Se ti je popolnoma zmešalo?! Mojo mamo boš dresirala? J ANE: Oblekla bi jo in jo naučila uporabljat razne predmete. T A R Z A N : A skoz goreč obroč bi jo tudi naučila skakat? J ANE: Lepe, koristne reči bi jo naučila. T A R Z A N : In kaj bi ti to prineslo? J ANE: Dolgčas mi ne bi več bilo in tudi njim ne bi škodilo nekaj manir. T A R Z A N : In kako bi jih dresirala? J ANE: Malo z bičem in malo z bananami. T A R Z A N : Mojo mamo bi z bičem?!

Prvo dejanje. Prvi prizor 8 J ANE: Oprosti, samo nekaj bo treba ukrenit. Tako ne gre več. Ali se odseliva nazaj v civilizacijo ali pa spremeniva način življenja tukaj. T A R Z A N : Imaš kakšno idejo za tukaj, mislim? Da grem nazaj, odpade. Dobro veš, kako je bilo nazadnje. J ANE: Ne vem, kaj pričakuješ, ko greš po glavni ulici po vseh štirih. T A R Z A N : Zamišljen sem bil. J ANE: A si bil tudi takrat zamišljen, ko si sredi opere vstal in se začel tolč po prsih in tulit? T A R Z A N : Všeč mi je bila arija. J ANE: Cela horda cuckov je pridrvela v dvorano. T A R Z A N mu ni za to temo: No, kaj bi ti spremenila tukaj? J ANE: Najprej želim, da napelješ elektriko. T A R Z A N ne more verjeti: Kaj?! J ANE: Saj si slišal. T A R Z A N : Elektriko? Vraga, kje naj dobim elektriko?! Prva naselbina je 200 milj daleč! J ANE: Znajdi se. Naj ti Mumba pomaga, pa Panter, pa Čita, če ste res takšni prijateljčki. T A R Z A N : Daj no, saj veš, da so samo živali. J ANE: Aja, zdaj pa»samo živali«. Kako prikladno. Celo noč ste lahko skupaj zunaj in bogve kaj počnete sem slišala, da ste bili pri pavijanih. T A R Z A N : Samo pogovarjamo se, pa s kolebnico sem jih naučil skakat. J ANE ga prime za roko: Rada bi, da bi nekoč naučil najinega otroka skakat s kolebnico. T A R Z A N : Saj bom. Jo potreplja po roki. Še arijo ga bom naučil. J ANE: Prase! Ga odrine in vstane. T A R Z A N : Si zmešana?! Skoraj sem padel! J ANE: Padi! stopi k njej in se ji preteče zazre v obraz, da se ona kar zboji, vendar se trudi, da ne bi pokazala. T A R Z A N : Veš, kaj bo s tabo, če se to zgodi? J ANE nekoliko brez glasu: Kaj? T A R Z A N : Kdor bo prvi pri tebi, te bo najprej naskočil, nato ti pa pregriznil vrat in te pojedel.

Prvo dejanje. Prvi prizor 9 J ANE prizadeto, češ, kakšne mi govoriš: T A R Z A N : Ne skrbi, dokler sem jaz gospodar džungle Se že hoče tolči po prsih in tuliti, ko ga ona zgrabi za roko in ustavi. J ANE: Ne. Ga resno pogleda. Kaj pa, ko ne boš več gospodar? T A R Z A N : Imaš revolver. J ANE: Kako naj se z enim revolverjem ubranim vseh? T A R Z A N : En naboj je dovolj. J ANE: En naboj? Kako to misliš en naboj? T A R Z A N : Da se počiš v glavo. J ANE: Jezus! Se v grozi prime za usta. T A R Z A N : Potem te bojo samo pojedli. J ANE jokavo: Domov bi šla. T A R Z A N se odpravi: Grem lijano menjat. J ANE se ga krčevito oklene: Ne! Tu bodi. T A R Z A N : Saj sem. Samo lijano menjam. J ANE: Otroka mi naredi. T A R Z A N se je otrese: Grem lijano menjat. In gre. Jane nemočno obstoji in gleda za njim. Posmrka. Tema

Prvo dejanje 10 2. p r i z o r J a n e Goli oder Jane sama na odru. J ANE: Ta džungla me duši. Dušiiiiii! Saj sprva sem res bila navdušena pa zdaj več ne vem, zakaj. Tudi lepote in eksotičnosti se naveličaš. Zdaj pa pogrešam. Pogrešam avtomobile, vonj izpušnih plinov, stekanje cest v daljavo, utripanje semaforjev v noči. Pogrešam hiše normalne hiše s štirimi stenami in streho, vrati in okni. Pogrešam popoldansko gnečo po trgovinah in posedanje po restavracijah. Ja, pogrešam stole, mize, omare, svojo žimnico, svoje ogledalo, fen, tuš, banjo, vodo iz pipe Težko vzdihne. O, kako pogrešam vodo iz pipe. Obstane. Oko ji zre nekam v daljavo, v neki drug svet. Kje je tisto radoživo dekle, ki je vse večere preplesalo? Kje je tista priljubljena gospodična, občudovana in navihana in najprikupnejša med vsemi? Ljubezen je čudovita reč in podari ti krila. Na vse pozabiš in vse je lahko. Ampak jaz ne letim več. A nekdo trka? Kot v odgovor nekdo potrka. J ANE: Ja! Nekdo trka. Nekdo trka na drevo! To se še nikoli ni zgodilo! Tukaj nihče ne trka. Tukaj samo pridejo. Ali pa so že tukaj, ko ti prideš. Mogoče je kdo od mojih. Končno! Kako sem vas pogrešala! Steče z odra. Tema

Prvo dejanje 11 3. p r i z o r J a n e, M i k e Zasilno bivališče v ogromni krošnji starodavnega evkalipta. Jane stoji. Nekaj je zagledala. J ANE: Oh! Se v strahu prime za usta in stopi korak nazaj. Iz teme se previdno izvije hijena Mike in se ustavi tam nekje na robu njenega domovanja. M I K E : Prelestna gospodična oziroma prelestna gospa? No, kakorkoli, ne se bat. Moja malenkost je samo ponižna hijena, ki je zato potrkala, ker išče sebi primerno družbo za kramljanje, tarok ali pa kar tako. Lahko tudi za opravljanje marsikaj vem. J ANE presenečeno: Vi ste hijena? M I K E prikima: Ja. J ANE: In znate govorit? M I K E : Znam. Znam pa tudi splezat na drevo, kot vidite, in stat na dveh tacah. J ANE: Ja? Ga osupla gleda. Res ste nekaj posebnega. M I K E : Upam, da vas nisem prestrašil J ANE: Niste, vendar nisem še slišala živali govorit. M I K E : Prisluhnite sebi. Se ji nasmehne. Z veliko osebnega vložka sem osvojil človeščino. Ja, govorim jo, včasih celo bolje kot naše revskanje. Ampak našim živalskim oglašanjem manjka manir. Pa ne, da ne boste nikoli slišali od opice»hvala«ali od slona»prosim«, kaj šele od nosoroga»oprosti«. J ANE je nekoliko zmedena od vse te govorance, a vseeno ji je prišlekov nastop všeč: Imate prav, ja Oh, oprostite, precej nevljudna sem. Kar stopite naprej, čeprav mogoče ne bo čisto po vašem okusu. M I K E stopi naprej: Že ta vaš»oprostite«in prijazno vabilo naprej je čisto po mojem okusu. Poljubljam roko Prime njeno roko in jo galantno poljubi, še preden more ona reagirati, in jo s tem prijetno preseneti. M I K E : predraga gospa, in se vam nudim na uslugo. Še trkne s petami. J ANE je očarana: Kje ste se pa naučili teh manir?

Prvo dejanje. Tretji prizor 12 M I K E : Dolga leta sem se ukvarjal z razvrščanjem odpadkov. J ANE je spet presenečena: Z razvrščanjem odpadkov? Izvolite, sedite. Ni najbolj udobno, pa vendar Mike sede, Jane pa njemu nasproti. M I K E : Hvala. In brez skrbi. Navajen sem na marsikaj. Moji starši so namreč hijene, veste hyaena brunnea. J ANE: Latinsko, a ne? Mu sede nasproti. M I K E : Mea culpa oprostite, se kar spozabim. J ANE: Ne! Kar malo prehitro vskoči in se takoj naredi bolj zadržano, a se čuti, da ji ugaja. Latinščino imam rada. M I K E : No, hvala. Večina moje okolice tega ne zna cenit. J ANE: Si mislim, ja. Tako malo stvari tukaj pride prav. M I K E : Natanko tako sem si vas predstavljal! J ANE: Kakšno? M I K E : Dama! J ANE si začne v zadregi popravljati kožuh okoli pasu: Dama? Se vam zdim? Opravičujoče. V teh okoliščinah M I K E : Veste kaj, tele naše opice tukaj lahko oblečeš v poročno obleko, pa se bojo še vedno čohale kjerkoli. J ANE ji uide: Točno tako jaz mislim! Ji takoj postane žal iskrenosti. Opravičujoče. No, saj nisem tako M I K E vzklikne: Ah, če je pa res! Ste gledali Kubrickovo Odisejo? J ANE: To je film, a ne? Doma nismo imeli televizije, smo bolj gledališki ljudje. M I K E : Vi ste plemenite krvi, če se ne motim. J ANE: To mi tu nič ne pomaga. M I K E : Na obrazu se vam vidi. Saj pravim dama! J ANE: Zelo ste prijazni. Se spomni. Joj, jaz pa ves čas tako A boste kaj spili? Vam odprem kakšen kokos? Banan imamo dosti M I K E : Ni nobene potrebe. Ne ženirajte se J ANE: Kako sem nevljudna. Bi kaj drugega? Kaj imate najraje? M I K E : No, če že tako vprašate mrhovino.

Prvo dejanje. Tretji prizor 13 J ANE s studom: Mrhovino? M I K E : Kaj naj rečem? Sem pač hijena. Med svežim in uležanim še vedno raje izberem drugo. To mi je všeč v vašem svetu vse te razne klobase, vratovine, gnjati, paštete J ANE: Torej ne jeste samo mrhovine? M I K E : Ne, saj vam pravim. Klobase, gnjati J ANE ji postane jasno: Aja tudi to je mrhovina. M I K E : Ja, malenkost bolj uležana. J ANE rade volje menja temo: In pravite z odpadki se ukvarjate? M I K E : Veste, me hijene smo kako bi temu rekel smo že po naravi nagnjene k»ostankarstvu«. J ANE:»Ostankarstvu«? A ne gre pri tem za lenobo? M I K E : Ne, draga moja oprostite, ker vas kličem draga moja, kako morete tako sodit?! Kakšno lenobo neki, dajte no. Ostanke iščemo z vso predanostjo. Kjer se dogaja kak konec, tam smo me. Sicer ne vedno prve, a tam smo. In čakamo. In če hijena kaj zna, je to čakanje. J ANE: Joj, to je pa moja šibka točka. Sem kar neučakana, veste. M I K E : Vsakemu svoje, vsakemu svoje. Tudi neučakanost je lahko vrlina. J ANE: Kako to mislite? M I K E : Poglejte Premolkne. J ANE mu pomaga: Jane. M I K E : Poglejte, Jane, neučakanost gre še posebej za vas, ženski spol, velikokrat na roko nam, moškemu spolu. J ANE: Ne sledim vam. M I K E : Takoj bom več razodel. J ANE se nasmeji: Vidite, sem že neučakana. M I K E ji vrne nasmeh: Kako ljubko. Ccccccccc Se po hijensko zasmeji. No, če nadaljujem. Ženske ste velikokrat neučakane, najbolj pa v ljubezni. Tej slepo sledite kamorkoli. J ANE resno in z neko skrito bolečino v glasu: Ja, to imate prav. Se za hip se zamisli. Kje ste si pa nabrali vse te izkušnje o ženskah in to?

Prvo dejanje. Tretji prizor 14 M I K E : Nekaj let sem preživel na newyorški deponiji. J ANE navdušeno: Iz New Yorka ste? Pravijo, da je noro mesto. M I K E : Noro! Noro do obisti, vam povem! J ANE: Kako pa ste lahko preživeli v New Yorku? Kot hijena? M I K E : Naredil sem se psa. J ANE se iz srca nasmeji: Psa? Nato bolj sama zase. Le kaj bi se jaz morala tukaj naredit? M I K E : Sicer sem rojen v savani. J ANE: In kaj vas je pripeljalo sem? Mike ne odgovori takoj. M I K E : Vam povem po resnici? J ANE nekoliko boječe: A je prebavljiva? M I K E : Bova iskrena drug do drugega? J ANE: Mislite še prit? M I K E : Me boste še povabili? J ANE: Boste prišli tudi, ko je On doma? M I K E : Takrat raje ne bi? Gledata se. Med njima nastane neka napetost. M I K E iskreno: Zavohal sem vašo menstruacijo. Njo od nelagodnosti kar požene kvišku, a se ji pogled takoj omili. Sede nazaj, on skomigne. M I K E preprosto: Hijena sem. Kramljajoče kot prej. Znam pa govorit, plezat, kuhat J ANE: Kuhat znate? M I K E : Ja, Jane. J ANE: Jaz ne znam. Nikoli nisem znala. Drugi so kuhali za nas. Pa bi rada. M I K E : Počnem stvari, ki me zanimajo. J ANE: Res ste posebna hijena. M I K E : Pravzaprav Se ji odloči zaupati. ne vem, kaj sem. J ANE: Kako to mislite? M I K E : V New Yorku sem najraje živel v kesonih ob džezklubih. J ANE: Džez poslušate?

Prvo dejanje. Tretji prizor 15 M I K E pove kot nekaj najbolj naravnega: Seveda, kaj pa? Parkerja, Milesa, Duka, Dizzyja A vi kaj drugega? J ANE žalostno: Ne. Nič ne poslušam, razen gozda. Niti ni elektrike. M I K E zamišljeno: Nimate elektrike? Od kod pa ste? J ANE: Iz Londona sem. M I K E : Od kod točno? J ANE: Saj ne poznate. M I K E : Bil sem dvakrat v Londonu. J ANE vsa iz sebe: Bili ste bili ste v Londonu? M I K E : Prvič sem ga resda videl le bežno, drugič pa sem si kar vzel čas. Zanimivo mesto. Ne marajo psov. J ANE: Maramo. Samo ne tistih, ki se delajo. M I K E razume: Mešance pobijate. J ANE: Naš dvorec je na Cavendish Streetu. M I K E : Poznam. Theatreland. J ANE: A ste si šli kaj ogledat? M I K E : Ne, sem bolj kino tip, moram priznat. Težko se uprem dobremu filmu. J ANE: Pripovedujte mi o New Yorku. Kakšen je pozimi? M I K E se ji nasmehne: Pozimi se vse blešči kot z razglednice. Ves je okrašen. Pri Rockefellerjevem centru postavijo največjo božično jelko na svetu in po vseh parkih ljudje drsajo. Ko zapade sneg, začnejo vozit sani J ANE blaženo: Sani? Spomnim se sani. M I K E : S kraguljčki. Zapoje. Jingle bells, jingle bells, jingle all the way Jane se mu pridruži. Skupaj veselo zapojeta. J ANE, M I K E : oh, what fun it is to ride in a one horse open sleigh. Jingle bells, jingle bells jingle all the way, oh, what fun it is to ride in a one horse open sleigh Sproščeno smeje končata.

Prvo dejanje. Tretji prizor 16 J ANE: To je bilo lepo. Že dolgo nisem pela. M I K E : Kako to? Jane se žalostno zamisli. M I K E : Pa imate lep glas. J ANE otožno: Vem. Nato svetlo pogleda gosta. Vsak božič smo celo noč prepeli. Kuharica je pripravila eggnog za vse, tudi za otroke; nam seveda brez alkohola. Ampak meni se je vsakokrat zdelo, da se mi vrti. Se gromko nasmeji, morda celo malo preveč kot da se je vrnila v tiste od veselja opite čase. M I K E nehote poželjivo: Tudi smejite se zelo lepo. Jane utihne sredi smeha in ga pogleda. M I K E : Oprostite. Nisem mislil J ANE: Vi kar. Že dolgo nisem prejela kakšnega komplimenta. M I K E : Mogoče ni prav, ker sem J ANE: Hijena? M I K E : Tudi to, ja. Vendar nisem hotel tega reč. J ANE: Kaj je važno, kaj ste hoteli. Mogoče vam že vaš spol dopušča izrekat takšne stvari. M I K E : Hijene na sto kilometrov zavohamo priložnost. J ANE: Ste zato prišli? M I K E : Prišel sem po ščepec svetovljanstva. J ANE: Tega pri nas ne boste našli. Jane vstane in se gre»sprehodit«. J ANE: Zadnje darilo, ki sem ga dobila za božič, je bilo zavito v palmove liste. Bil je nosorogov rog. Včasih je bila še roža zraven. Zdaj ne več. M I K E : Lepo darilo. J ANE: A mislite, ker velja za afrodiziak? Ne. Dobila sem ga za spalnico, kot obešalnik. Hranim še obleko, v kateri sem prišla, veste. Ostanki moje»svetovljanskosti«. M I K E : Zakaj ste sploh tukaj? Jane ga nekako izzivajoče pogleda, češ, kaj pa ti misliš? J ANE: Tikaj me. Mike, a ne?

Prvo dejanje. Tretji prizor 17 M I K E : Mike, ja. J ANE: Se znaš naredit še kaj drugega poleg psa? M I K E : Psa ni težko. J ANE: A da ne? M I K E : Pes je lahko vsak. Psi so sluge. Nekoč so sicer bili volkovi, vendar so danes ponižni cucki. J ANE: O, kakšen rotvajlerček že zna pokazat zobe. M I K E : Rotvajler je psiček. Nekoč sem enemu strl čeljust. Doda za dober učinek. S čeljustjo. J ANE občudujoče: Ti pa znaš z živalmi. M I K E : Misliš? J ANE: Seveda. Saj si M I K E : Sem. Se ji blago nasmehne. Žival? J ANE: Ki bi bila rada človek? M I K E : Počnem, kar me zanima. Jane se približa Miku s prikrito strastjo. J ANE: Pa te to zanima? Mike vstane, zadržujoč strast. M I K E : Občudujem vas. J ANE svoj obraz čisto približa njegovemu: Mene osebno ali vse nas? Mike jo skuša zgrabiti, a se mu Jane izmakne. J ANE se zvonko nasmeji: Svetovljanska hijena! M I K E užaljeno: Saj lahko grem, če se vam zdim smešen. J ANE: O, glej ga, spet me vika! Kar ostaniva Stopi nazaj k njemu in mu gre s prstom preko prsi. pri»ti«. Všeč mi je M I K E hitro: Kaj? J ANE: Nimaš zadaha po mrhovini. Povoha ob njem, ker nekaj zasluti. A uporabljaš parfum? M I K E : Samo včasih. J ANE ga premeri: Ne zgledaš kosmat. M I K E : Depiliram se.

Prvo dejanje. Tretji prizor 18 Jane se odmakne od njega in ga resno pogleda. J ANE: Nevarno je to, kar se delaš. M I K E : Nič bolj kot to, kar se ti. J ANE: O, tudi zabrusit znaš. Kje si se pa naučil tako oblačit? M I K E : Nikjer. J ANE: Naravni talent. Nehote vzdihne. Ko bi bil On takšen. M I K E : On? J ANE: moja opica. A ne boš vprašal, kje je? Mike ne odgovori. J ANE: Ali pa že veš? Mike ne odgovori. J ANE: Ali pa že vsa džungla ve. Saj je vseeno. Zamahne z roko in stopi k njemu. Povej, hijena Mike kaj si misliš o meni? M I K E : Da si najlepša samica, kar sem jih kdaj videl. J ANE: Te ne moti moja človeškost? M I K E : Mami me. J ANE: Mami? A tako? In kaj bi počel z mano? Me spremenil v mrhovino? M I K E : Ne. Te je že. Jane mu prisoli močno klofuto. Mike ne reagira. Gledata se. Nato se zagrizeta v poljub. Zavesa

19 2. d e j anje 1. p r i z o r T a r z a n, J a n e Slamnata koča na meji med savano in džunglo. V koči so miza, dva stola in postelja ter še kakšna»džungelska«malenkost. In nekje v kotu je kovček, s katerim je Jane prišla živet v džunglo. Jane pospravlja in razvršča reči po koči. J ANE: Tukaj bi bil lahko televizor. Štedilnik pa na tisti strani T A R Z A N vstopi z vedrom vode: Vodo imaš blizu Postavi vedro v kot. J ANE: Zdaj bom večkrat kuhala. Naučila se bom vsega! Zdaj sva bližje elektriki. T A R Z A N : Še vedno je daleč. Res, da se tu začne savana, ampak moraš pazit. Tu so živali hitrejše. Vedno imej pri sebi revolver. J ANE: Pusti zdaj to. Pridi, sedi k meni. Ga povabi. sede k njej. J ANE ga prime za roko: Zelo sem ti hvaležna za to kočo, veš. T A R Z A N : Tukaj bi lahko imela mladiče. Jane ga takoj nejevoljno pogleda. T A R Z A N se takoj popravi: Otroke, no, otroke sem mislil. J ANE: Nekaj stvari še manjka. T A R Z A N : Bova že. J ANE: Lahko bi šla kdaj do ljudi. T A R Z A N : Zakaj pa? J ANE: Mogoče bi vzela kakšna stekla za okna in štedilnik. T A R Z A N : Štedilnik?! Jane, ne pretiravaj, prosim te. J ANE: Saj te ne prosim za klimo ali pa fritezo. T A R Z A N bolj sebi v brk nejevoljno zabrunda: Ve človekinje Zmaje z glavo. J ANE: Kaj me človekinje? Ga prime za brado in obrne njegov obraz k sebi. T A R Z A N : Eh, nič. Strese z glavo, da se otrese njene roke, in se hoče obrniti proč. J ANE ga zgrabi za ramena in obrne k sebi: Kaj, no»me«,»človekinje«? T A R Z A N : Nočem se kregat. J ANE ga resno opozori: Človeški otrok ni opica.

Drugo dejanje. Prvi prizor 20 T A R Z A N : S čim pa naj plačam okna in štedilnik? J ANE: A nisi rekel, da je gori ob izviru polno zlata? T A R Z A N : Si nora?! Če se to razve, bo konec naše idile. J ANE: Idile? Aja, zate je to idila? T ARZ A N zakoplje obraz v roke in v obupu: Jane, težave imava. Resne težave. J ANE mu takoj sname roke z obraza: Prav, oprosti. Pretiravam. Edino, kar te še prosim, je elektrika. T A R Z A N : Pa kdo bo vlekel kabel do sem? Še vedno je daleč. To je absurdno razmišljanje. J ANE: Ni. Vse se da, če je volja in znanje. T A R Z A N : Kaj pa govoriš? J ANE se obraz razsvetli v odkritju, ki ga je mogoče imela že kdaj prej v mislih, a je zdaj pravi čas, da ga razglasi: Elektrarna! T A R Z A N : Elektrarna? Jane vstane in začne vzhičeno hoditi gor in dol ter razlagati J ANE: Naredimo tisto, kako se ji reče: hidroelektrarno! Na vodi. Podobno deluje kot mlin. Zajezimo slap. T A R Z A N : Zajezimo slap? J ANE: Ja,! Med skale namestimo turbino. T A R Z A N : Ni govora! Nobene elektrarne ne bo, nobene turbine in friteze! Dokler sem jaz gospodar džungle! Zatuli in se potolče po prsih. Nekje v daljavi nekaj zatuli kot v odgovor. Jane stopi predenj in mu smrtno resno pove naravnost v obraz J ANE: Želiš, da grem? On ne odgovori. J ANE: Naj grem? Poberem svojo edino obleko in grem. T A R Z A N : Nočem, da greš. Naredili bomo turbino. Ampak to je zadnje! J ANE se mu radostno vrže okoli vratu: O, hvala, hvala, hvala, Tarzi! Ga poljublja po obrazu. Hvala! Kako si dober! T A R Z A N : No, saj veš zate vse. Sede nazaj na posteljo, nekoliko ga zaskrbi. Upam, da to ne bo preveč spremenilo podobe gozda tam zgoraj.

Drugo dejanje. Prvi prizor 21 J ANE: Eh, malenkost. Samo majčkeno jezerce bo. T A R Z A N : Nočem, da bi se moral kdo zaradi tega selit. J ANE: Eh, samo malo višje so bojo umaknili. T A R Z A N : Tam živi ena družina prikupnih pasavcev. J ANE mu sede v naročje: Hvala, dragi, hvala! Ga prime z obema rokama za obraz in poljubi na usta. Pojma nimaš, kako si me osrečil! Se dvigne in začne brezskrbno čebljati. Boš videl, pomfri boš imel tako rad, da drugega sploh ne boš več hotel jest! Malo civilizacije gotovo ne moti. Saj veš, taprave stvari, tiste, ki olajšajo življenje. Pralni stroj T A R Z A N se že hoče razjeziti: Kakšen pralni stroj zdaj, pri pitonu?! J ANE: To sem samo tako rekla. Ampak sesalec T A R Z A N zavpije: Nobenega sesalca ne bo, razumeš?! Turbino ti naredim in to je to! J ANE vidi, da je precej iz sebe in da je bolje, da ne preskuša več njegovega potrpljenja: Ja, no to narediš, pa si itak zlat. nekaj zagodrnja. J ANE: Ne jezi se, samo to ti moram povedat, če bo prišel kdaj mladič, bova morala imet pralni stroj. T A R Z A N težko vzdihne: Pa saj lahko po tleh serje. J ANE: Po tleh bojo tepihi. T A R Z A N nima več moči, da bi se boril proti temu, onemoglo: Jane J ANE: Ja, ja vem. Zdaj se tebi vse to skupaj mogoče zdi malo utrujajoče, ko pa bo, boš pa videl, kako bo fino. Kjerkoli na tleh boš lahko spal. vzdihne. J ANE ga razume: Vem, ljubi. Ampak civilizaciji se je težko upret. To je naraven tok, kot tok reke. Mi ljudje smo kot te turbine. Samo postavimo se v tok, in že nas požene. Drugače pa lahko samo stojimo ob strani in gledamo, kako se drugim godi. T A R Z A N : Kaj sploh pomeni ta prekleta civilizacija? J ANE: Civilizacija naredi, da imamo sonce tudi ponoči. T A R Z A N : Lepo si to povedala. J ANE: Kaj? T A R Z A N : Za sonce ponoči. Ampak veliko živali živi ponoči.

Drugo dejanje. Prvi prizor 22 J ANE: Varna bi bila, veliko bolj varna. In ti bi bil lahko ponoči spet zunaj. T A R Z A N : Nočem. Hočem bit ob tebi. J ANE: Pa kaj ti je naenkrat? T A R Z A N : Zakaj? J ANE: Boš kar naprej čepel doma? T ARZ A N : Jane, ljubica, saj si ti hotela J ANE: Ja, sem, vendar nočem, da spremeniš svoje navade, da bi ugodil meni, nočem, da si nesrečen. T A R Z A N : Nisem nesrečen, ob tebi nikoli ne bom. Rad bi, da bi bilo vse spet, kot je bilo. Rad bi se ljubil s teboj. J ANE: Ljubil? T A R Z A N : Ja, ljubil. J ANE: Če pa ni sezona. T A R Z A N : Od kdaj je pa tebi mar sezona? J ANE: Hočem se vključit. T A R Z A N : To je lepo, ja ampak meni je bilo vedno všeč, da si si me želela vse leto. Ali pa si me več ne želiš? Trenutek tišine. T A R Z A N : No, kaj? J ANE: Seveda si te. Samo ne bi zdaj. Se nakremženo prime za glavo. T A R Z A N : Spet glava? J ANE: Saj bo minilo. To je najbrž od stresa, veš. T A R Z A N razočarano: Čite nikoli ne boli glava. Takoj mu je žal, da je zinil. Jane ga pogleda. Gledata se. A Jane reagira drugače, kot je pričakoval. J ANE: Kdaj boš naredil turbino? T A R Z A N : Najprej moram sklicat vse živali. Najbrž ne bo nihče proti. Razen Čarkana. J ANE: Kako je z njim? T A R Z A N : Slabo. J ANE: Slabo? Tako strašen tiger, pa slabo? T A R Z A N : Ja. Pokima. Prišla je neka hijena in mu meša štrene.

Drugo dejanje. Prvi prizor 23 J ANE takoj našpiči ušesa: Aja? Kaj pa je naredila ta hijena? T A R Z A N : Samec je. Baje z vsemi žavbami namazan. Čarkanu je nadel ovratnico in ga privezal na verigo. se temu reži. In tam je rjovel kot ranjen tiger in preklinjal ves svet. J ANE: A ga ne bi rešil? T A R Z A N : Saj bi ga. Pa je čez noč zginil. J ANE: Zginil? T A R Z A N : Ja. Z verigo vred. J ANE: A misliš, da ima ta hijena prste vmes? T A R Z A N : Ah, daj no, saj je samo hijena. Kaj pa more takšna hijena enemu tigru? J ANE: Privezal ga je kot psa. T A R Z A N to ga zabava: Ja, to mu je res zagodel. J ANE: No, zdaj vsaj nimaš več konkurence. T A R Z A N : Sem jo kdaj imel? J ANE: Glej, da ti ne bo pred hijeno oko trzalo. T A R Z A N : Samo pogledam ga strogo J ANE: A si ga že srečal? T A R Z A N : To še ne. Ampak pavijani pravijo, da zna plezat in stat na dveh tacah. Se nasmehne. Gotovo je kak cirkuški cucek. J ANE: Gotovo. Torej še hodiš k njim, k pavijanom? T A R Z A N se je zagovoril in se zdaj hoče izvleči: Eh, kaj ne hodim. Džungla vseeno ni tako velika, na napajališču pa itak naletiš na vsakega. Tam se vse sorte pogovarjamo, pa so mi povedali. J ANE: Glej, da ne bom spet našla kakšne pavijanske kocine na tebi. T A R Z A N : Ne vem, kje sem tisto pobral. Grem zdaj. Vstane in se odpravi. J ANE: Kam? T A R Z A N : Ven. Pridevnike ponavljat. Ji našteje. Ljubka, očarljiva, prelestna, čudovita moja, moja, moja Jane! J ANE: Rada imam tvoje pridevnike. Tema

Drugo dejanje 24 2. p r i z o r T a r z a n Goli oder. sam na odru. Vzdihne. Jane ne povem vsega. Da so zdaj pavijani moji najboljši prijatelji. Da sem Mumbo našel v savani z odrezanimi okli. Da so Čarkana odpeljali v kletki. Da prihaja vse več ljudi merijo in opazujejo, vpisujejo in si kimajo in na drugi strani džungle že brnijo buldožerji. Nekaj tli izpod tal, nekakšna žerjavica, ki nas bo vse opekla. Gorile in šimpanzi se odpravljajo proč. Kako naj ji povem, da tega ne bom prenesel? Jaz sem gospodar džungle, ne pa sveta. Se hoče potolči po prsih in zatuliti, a si premisli. Ah Včasih, pred leti, ko sem prinesel Jane, se mi je zdelo, da sem gospodar sveta. Čeprav sem vedel, da je tam nekje še nekaj okrutnejšega in bolj neizprosnega kot džungla. Ta moja ljuba džungla, ki je moje igrišče, moj zabaviščni park. Se mi zdaj maščuje vsa ta objestnost? Zato ne pridem do svojih mladičev? Žalostno obmolkne. Vzdihne. V mojem idealnem svetu bi mama in Čita živeli z nama. A zdaj tja raje ne hodim. Ne prenesem več žalosti v njunih očeh. Pri njiju je pleme vedno skupaj. Nihče ne živi drugod. In zdaj odhajajo. No, saj sva midva šla prva. V kočo na rob savane. Vedno bova sama Jane in jaz. Ona zase in jaz zase in oba med drugimi. Pa se mi je včasih zdelo, da niti ne potrebujeva drugih. Oba sva se zavedala najine drugačnosti in jo občudovala. Kaj pa zdaj? Ali nisem videl vsega v njej ali ona ni videla vsega v meni? Živel sem v njenem svetu v svetu, v katerem kažejo živali in jih dresirajo, pripenjajo na vrvico, v ojesa, jim nadevajo nagobčnik, jih nagačijo in streljajo. Jejo, predelujejo in hkrati ljubijo bolj kot svojo lastno vrsto. In tja več ne grem.

Drugo dejanje. Drugi prizor 25 A čutim, kako njo vleče. Zaradi nje hodim vzravnano. Zaradi nje se umivam. Ona pa je privolila še v veliko več, zdaj to vem. Čeprav sem včasih mislil, da ji delam celo uslugo. In oddolžil se ji bom. Storil bom nekaj velikega! Zbral bom zlato gori ob reki in kupil vse to. In potem bo mir. Nobenih divjih lovcev, delavcev in inženirjev, nobenih pustolovskih turistov, nobenih vsiljivih snemalcev in nobenih buldožerjev. Kupil bom džunglo in potem bom v resnici gospodar džungle! A a a aaaaa! Se tolče po prsih in vpije. Tema

Drugo dejanje 26 3. p r i z o r J a n e, M i k e in T a r z a n Slamnata koča na meji med savano in džunglo. Mike stopi v kočo in drži kabel, ki se vleče za njim. M I K E : Zdravo, Jane. J ANE: Joj, Mike hvala bogu! Se mu vrže v objem. On takoj izpusti kabel in jo presenečen objame. M I K E : Jane J ANE se odmakne od njega, zaskrbljena je: a že štiri dni ni. A kaj veš, kje je? M I K E : Ne, pojma nimam. Mu je zdaj jasno, zakaj je razburjena, in je razočaran, a skuša skriti. J ANE: Ni pri pavijanih? Sram me je it vprašat. M I K E : Kolikor vem, ne. J ANE: Mogoče je pri mami. A bi, prosim, šel ti pogledat? M I K E : Oni so menjali teritorij. J ANE presenečeno: Prosim? M I K E : Šimpanzi in gorile. Premaknili so se višje. J ANE v strahu: A je šel z njimi? M I KE: Ni. J ANE: Kako pa veš? M I K E noče povedati, se izmotava: Eee pač vem. Povedali so mi. J ANE: Kdo? M I K E : Pavijani. J ANE: A je torej pri njih? M I K E : Ne. Ni ga bilo tam. J ANE v skrbeh: Kaj, če je kje mrtev? Kaj, če se mu je strgala lijana? M I K E : Ah, Jane, ne skrbi. Saj je kralj živali. J ANE: Ti ne veš, Mike. Lijana se zna pretrgat. M I K E : Zakaj pa ti mene nisi več hotela videt? J ANE: Saj veš.

Drugo dejanje. Tretji prizor 27 M I K E : Zavoljo enega poljuba si nisem zaslužil tega. Tišina. M I K E : Opravičil sem se. J ANE: Saj ni zaradi tebe. M IKE : Včasih je vas ljudi tako težko razumet. J ANE: Ne razumeš všeč si mi. M I K E : Saj to je lepo. Tudi ti si meni. J ANE: Mike, nočem te prizadet. Lahko da gre samo za strast, za nič duhovnega. M I K E : Vi ljudje tako razmetavate s to besedo: duhovno! A ni duhovno tisto, kar se z besedami ne da opisat in kar lahko le slutimo? Potem se mi zdi, da je moja strast do tebe še kako duhovna. Privlačiš me kot samica, ženska in človek. J ANE: Ti znaš tako pametno govorit, kar razorožiš me. Nočem te prizadet M I K E nekoliko nepotrpežljivo: Saj me ne, no! J ANE: In če boš trpel? Saj ne vem, kaj bi s tabo. Ne vem, kaj bi s sabo. Tako sem zmedena. Sede. M I K E ji sede nasproti: Vsa si iz sebe. Pomiri se. J ANE: Skrbi me zanj. M I K E : A je že kdaj tako zginil? J ANE: Včasih, za kak dan več ne. M I K E : Saj bo nazaj in vse se bo pojasnilo. J ANE: Joj, upam. Jane zagleda kabel. J ANE: Kaj boš pa s tole žico? M I K E : Ni žica, kabel je. Elektriko sem ti napeljal. J ANE se prav histerično razveseli: Iiiijoj, Mike! Res? Pa ti si genij! Se mu vsa vesela vrže okoli vratu. J ANE: Genij! Tako obstaneta, objeta in se pogledata J ANE dahne: Oh, Mike in poljubita dolgo in strastno ona se prižme obenj, on jo zgrabi za tazadnjo, začneta sunkovito dihati ko se ona nenadoma ihtavo odtrga od njega.

Drugo dejanje. Tretji prizor 28 J ANE: Ne, ne, ne! Komaj se premaguje in ponavlja. Ne, ne in ne! M I K E : Kaj»ne«? J ANE: Ne smeva! Ne vem, kam to vodi. Mike, razumi me, všeč si mi, privlačiš me strašno me privlačiš, znaš povedat vse, kar bi rada slišala, ampak to ni prav. M I K E : Ker sem hijena? J ANE: Ne, ni to. Četudi bi bil najpopolnejše bitje na svetu, mu tega ne bi storila. Razumi, Mike, z njim bi si rada ustvarila krdelo. M I K E nekoliko užaljeno: Saj razumem, seveda razumem družino misliš. Ali pa misliš, da nisem sposoben razumet, kaj je to družina? J ANE: Mi ne jemo svojih mladičev. M I K E trpko in zajedljivo: Ne. Pri vas je največkrat obratno. J ANE: Vidiš, prizadet si tega nočem. Hotela sem ti predlagat, da bi bila samo prijatelja. M I K E spravi iz sebe čuden»hijenski«zvok: Cccccccc J ANE: Kaj ti pa je? M I K E se razjezi: Kaj je pa tebi? Se boš v nedogled tako trpinčila?! Ga boš čakala, živela samo zanj, se odrekala ugodju in vsemu, kar bi ti lahko nudil tvoj položaj? Njega boš zalivala, sama pa venela. J ANE: Lepo si oblikoval ta zadnji stavek. Bereš pesmi? M I K E : Seveda berem pesmi Dylana, Whitmana, Plathovo, Nerudo, vendar to zdaj ni važno. J ANE: Pišeš tudi? M I K E : Pišem. Pa pustiva to. Po rokah te je treba nosit, plemenita Jane! Ti si ženska z vsem tistim bogatim in globokim, kar ta beseda prinaša s strastjo in milino, z razumom in vihravostjo, z nedolžnostjo in kremplji. Ženska, ki že na daleč diši po parjenju. Ti se znaš gibat, znaš se obrnit, stopit, tako da vsak takoj ve, da si alfa. Ti si osnovni vzorec za vsako samico. Življenje ti je dalo vse atribute zapeljevanja v greh. J ANE: Greh? Greh? Kaj pa govoriš? M I K E sam zmeden od tega, kar je zinil: Mislil sem J ANE: A se spoznaš na greh? Mislila sem, da pri vas živalih ni greha?

Drugo dejanje. Tretji prizor 29 M I K E : Jane, ostaniva pri temi. Sem pač tako rekel. Ampak ne gre za to. Gre za to, da si čudovita, enkratna, neponovljiva in neverjetno privlačna. Najraje bi te vrgel na vse štiri in si te vzel. J ANE zgroženo, opominjajoče, a kljub temu jo draži: Mike, ne govori tako! M I K E : In vem, da bi ti ugajalo. Zabijal bi vate J ANE zavpije: Slišiš ti pes! Tišina. J ANE: Oprosti. M I K E : Ti oprosti. Predaleč sem šel. Kdaj sta se nazadnje parila? J ANE: A boš nehal! M I K E skomigne: Preprosto vprašanje kdaj nazadnje sta se J ANE: Kaj tebe to briga! M I K E : Saj me ne, samo J ANE: Samo kaj? M I K E : Žrtev si, Jane. Tišina. Nato ona izbruhne. J ANE: Nisem žrtev! Naučila sem se kuhat! Poglej, pomfri. In to brez friteze. Pokaže na posodo na štedilniku. M I K E : Jane, mogoče pa je prišel čas Pomenljivo obmolkne. J ANE: Čas za kaj? M I K E : Za spremembe. Jane že hoče izraziti nestrinjanje, a jo Mike prehiti. M I K E : Jane, vsak svet se spreminja, tudi tvoj. Tako kot moj. Džungla se krči, primati so odšli J ANE: Džungla se krči? M I K E : Pusti to. Za naju gre. J ANE: Naju? M I K E : Pa če smo si še tako različni, ljubezen premaga vse ovire. Prava ljubezen, Jane. Jo stisne za roke in pogleda globoko v oči. Takšna, ki pomeni vzajemnost, in ne samo dajanje in žrtvovanje; takšna, ki osrečuje oba, ne samo enega; takšna, ki se ji

Drugo dejanje. Tretji prizor 30 ljubi počet velike reči zavoljo enega samega pogleda, enega samega nasmeha in dotika. J ANE: Oh, Mike. Ti si tak romantik. ne zna tako lepo tvorit stavkov. M I K E : Saj tudi jaz nisem vedel, da jih znam. Do zdaj. Do zdaj, ko jih je ljubezen izbrskala iz srca in mi jih položila v usta, da jih lahko izrečem z največjo gotovostjo, kar sem je kdaj premogel v vsem tem svojem ponižujočem življenju. J ANE: Mike, saj ni ponižujoče. M I K E : Ti ne veš, kako je bit žival v vašem svetu. Vsak te gleda kot korist. J ANE: Korist? M I K E : Bodisi za hrano, oblačilo, zabavo ali eksperiment. J ANE: Saj nekatere imamo tudi za ljubljenčke ne boš rekel, da se tem godi slabo? M I K E : Ne, tega ne bom rekel. Vendar, Jane J ANE: Kaj je, Mike? M I K E : Jaz se ne bi nikoli sprijaznil, da bi bil tvoj ljubljenček. J ANE: Prijateljstvo sem mislila, Mike. M I K E : To je miloščina, Jane. Sprijaznim se samo s povodcem ljubezni. Veš, kaj sem si rekel v največjem obupu svojega življenja, ko so me ujeli in peljali na uspavanje? J ANE se zdrzne: Oh, Mike, na uspavanje? M I K E : Rekel sem si:»michael, nekoč boš spoznal žensko, ki ti bo dala vse tisto, za kar te je tvoj nesrečni rod prikrajšal. In ko jo boš, jo boš osrečil za vse večne čase.«j ANE ganjeno: Menda ja ne misliš mene? M I K E : Prav tebe, Jane. J ANE: Zakaj? M I K E : Ker mislim, da si edina oseba na svetu, ki me lahko razume. In ne samo to, si tudi edina oseba, s katero bi se moje sanje lahko uresničile. Edina človekinja, če se lahko tako izrazim. J ANE: Misliš, ker živim z živalmi? M I K E : Ker živiš z živaljo. J ANE: Oh! M I K E : Z večjo živaljo, pristnejšo živaljo, kot sem sam. S kraljem živali.

Drugo dejanje. Tretji prizor 31 J ANE: je človek! M I K E : Na pogled. J ANE presunjena vstane in zbegano išče naslon, odsotno ponovi: je človek. M I K E : In s kom se druži? J ANE: Z njim bom zanosila. M I K E : Ne z njim boš breja. J ANE: Naredil mi bo elektrarno, sesalec mi bo kupil, fen M I K E : Da bo mir. J ANE: Iz ljubezni. M I K E : Je to ljubezen, da ga štiri dni ni? Jaz sem pa ves čas tu, Jane. Vsako noč iz daljave gledam tvojo kočo. J ANE: A si ti zavijal? Mike prikima. J ANE zamišljeno: Čudno ni me bilo strah. Varno sem se počutila. M I K E : Vse bi ti dal. J ANE: Hijena si. M I K E : Tvoj sedanji pa opica. J ANE: In kaj bi bila jaz, če bi bila s tabo? M I K E : Srečna. Tišina. M I K E : A je važno, kaj te dela srečno? Tišina. Gledata se. Ona odsotno zakorači po prostoru. J ANE: Ne prenesem več njegovega dotika. Ne veselim se več, ko se vrača. Čeprav ga pogrešam. Mogoče ne njega, mogoče tisto, kar je nekoč bil zame. Kar sva bila drug drugemu. Ko sem si želela, da nikoli več ne grem od tu in se ta pravljica nikoli ne konča. Ko je bil zame najlepši človek na svetu in sva se ljubila vsake pol ure, četudi sva imela obisk. Potem pa ga je vse močneje začela jemat nazaj džungla. M I K E : Jaz sem drugačen, Jane. Tišina. Jane razmišlja. Mike sede. Čez čas J ANE: Ja, res je. Želela bi, da je tak.

Drugo dejanje. Tretji prizor 32 M I K E : Želela bi, da ima svoje obličje in moje manire. J ANE: Ja, priznam to bi mi bilo ljubo. M I K E : Mogoče je ta epizoda s om samo uvertura k rapsodiji najine ljubezni. J ANE: Razumem, Mike, kar mi ves čas hočeš povedat, vendar za zdaj nič od tega ni mogoče. M I K E : Zakaj ne? J ANE: je moj mož. M I K E : A ima to v džungli kak pomen? J ANE: Saj ne gre za prostor zunaj, gre za prostor v meni. M I K E : Veš, Jane, spoštujem vso to tvojo voljo do odgovornosti v vajinem odnosu vendar, a ne vidiš? J ANE: Česa? M I K E : Da si sama v vsem tem? J ANE: Mike, oh, Mike Si gre z rokami čez obraz. A se lahko malo o čem drugem M I K E : Pogovarjava? Izvoli. J ANE: Torej pesmi tudi pišeš? M I K E : Pišem. J ANE: O čem? M I K E : O napajališčih v sončnem zahodu, ko je mir in krokodili spijo in se lahko okopaš. J ANE: Si mislim, da zna bit lepo. M I K E : Pa še kako. Za mamo smo capljali, jaz in trije bratje. Pili smo in štrbunkali in oranžno nebo je žarelo. Saj veš, ta barva, preden se sonce odloči zait. J ANE: To mi je bilo všeč na drevesu, ta svetloba pred večerom. To je bil, se mi zdi, edini spokoj tega pragozda. Spodaj je vse še vedno vrvelo in žuborelo, a jaz takrat nisem slišala. Ob tistem soncu sem se zasanjala. Sedela sem ob njem in sva kaj počela, kartala in se vse sorte pomenkovala. M I K E : zna kartat? J ANE: Osla. Drugo mu ni šlo. M I K E : Tudi o ljubezni pišem zadnje čase.

Drugo dejanje. Tretji prizor 33 J ANE: Gotovo imaš lepo pisavo. A mi boš kdaj pokazal kakšno? M I K E : Bom. Jane ima nenadoma slabo vest J ANE: Mike, moraš mi oprostit. Nikoli mu ne bom storila tega. Razumi nisem te sorte ženska. Dokler sem z njim, ne. Nikoli si ne bi oprostila. Mike vstane in se odpravi. Jane se prestraši, ko vidi, da gre, in ga takoj vpraša kot v opravičilo J ANE: Kam greš?! M I K E na vratih: Še nekaj sem ti prinesel. Mike gre ven in se vrne s televizorjem. J ANE: Jezus, Mike, kaj pa je tole? Je tole Ne more verjeti. M I K E : Kam naj ga postavim? Zunaj je krožnik za satelitsko. Na drevo sem ga pritrdil J ANE nima besed: Mike ti si, ti si M I K E : Kam naj dam? Težek je J ANE zmedeno: Kar sem zaenkrat. Mike odloži televizor na mizo. M I K E : Evo, kabel za elektriko bo zdaj čisto prav prišel. Jane ga gleda in se v nejeveri drži za usta. Kot čudež se ji zdi vse to. M I K E : Vklopiva? Jane ganjeno vzdihne in kar otrpne. M I K E zaskrbljeno: Jane, kaj pa je? J ANE: Česa tako lepega ni še nihče storil zame. M I K E : Ah. Zamahne s taco, češ, nič takšnega. Še telefon dobiš, takšnega brez žice, da boš lahko klicala domov po mili volji. Jane ganjeno zajoče. M I K E : Daj no J ANE prikima: Česa tako lepega ni še nihče naredil zame. M I K E : On te je rešil smrti. J ANE: To kar naprej počne. Tudi ti bi me, sem prepričana. Tole je pa nekaj drugega. Čez celo savano si napeljal kabel.

Drugo dejanje. Tretji prizor 34 M I K E prikima: Ja. J ANE: Oh, Mike, Michael Se mu strastno vrže v objem. On jo obrne, sune na kolena in prepogne naprej, si spusti hlače ter si jo vzame. Zaganja se vanjo vse sunkoviteje in ona težko in globoko vzdihuje v strasti, ki Mika kmalu tako prevzame, da začne tuliti. Ona se takoj spodvije izpod njega. J ANE: Kaj ti pa je? M I K E : Oprosti Vstopi. Šopek in kabel mu padeta iz rok. T A R Z A N zavpije: Jane! J ANE:?! Takoj skoči na noge in si začne popravljati kožuh. T A R Z A N : Jane?! Kaj Zaprepaden gleda enega in drugega. Jane ihtavo zgrabi pest pomfrija in ga vrže pred Mika. J ANE: Tu imaš, cucek, žri! T A R Z A N : Kaj pa? J ANE skuša opravičiti situacijo: S kužkom sva se igrala. T A R Z A N : Kaj dela ta tu? J ANE: To je hijena. Mike mirno vstane in si začne oblačiti hlače. T A R Z A N : Vidim, da je hijena. Sprašujem te, kaj dela ta cucek tukaj. J ANE: No,, kako se pa obnašaš pred gostom. T A R Z A N : Daj no, kakšnim gostom neki mrhovinar je. J ANE: No, lepo se obnašaj krožnik za satelitsko je prinesel. T A R Z A N : Vrgla si mu zrezek! J ANE: V šoku! Oprosti, Mike. M I K E : Je že v redu. T A R Z A N : Ime ima?! M I K E ponudi u šapo: Mike. T A R Z A N zelo presenečen ne vzame ponujene šape: In zna človeško? J ANE: Kot vidiš. T A R Z A N je čisto osupel: Kako»zna«? J ANE: Ja kako? Če ti znaš živalsko, se najbrž lahko najde tudi kdo, ki zna človeško.

Drugo dejanje. Tretji prizor 35 M I K E : Morebiti lahko kdaj kosimo skupaj? T A R Z A N : S hijeno nikoli! J ANE u: Od kdaj pa ti delaš razliko med živaljo in človekom? V naši hiši tega ni. Raje povej, zakaj te tako dolgo ni bilo? T A R Z A N : Čita ima aids. J ANE: No, potem ima pa itak pol džungle aids. T A R Z A N užaljeno: Jane, no. J ANE: Kaj? A ni res? T A R Z A N : Iz tvojih ust zveni prostaško. J ANE: Mogoče. Se opravičujem. Vzdihne. No, kakorkoli, vsaj nama ni treba skrbet. pogleda proč, Jane nekaj zasluti in se sumničavo obrne k njemu. J ANE: Ali?? Ali? Ali pa Z vsako besedo opominjajoče povzdiguje glas.?! M I K E : Zdaj bom pa jaz raje šel. To res ni moja J ANE: Mike, kar ostani. T A R Z A N : Pojdi, Mike. J ANE: Ostani! T A R Z A N : Kar pojdi. J ANE rezko: Ostani! M I K E dvigne šape od vsega: Jane, brez zamere, z veseljem sem vajin psihiater, ampak opice res niso moja domena. Živjo, Jane, sva na zvezi. Mike gre. in Jane se zasrepita drug v drugega. J ANE: No, in Čita Zahteva odgovor glede prejšnje teme. T A R Z A N : Si spala z njim? J ANE: Ne spreminjaj teme! T A R Z A N : Ti je ne spreminjaj! Si?! Tišina. T A R Z A N : Ker to, kar sem videl, je bila kaj čudna igra. Jane ne odgovori. T A R Z A N : Si slišala? Sprašujem te, če si spala z njim. J A N E plane v jok: Ja, spala sem z njim!

Drugo dejanje. Tretji prizor 36 T A R Z A N : Jane?! Kako si mogla? J ANE: Privlačen je. T A R Z A N jezno: Vraga kaj si se zaljubila v hijeno? J ANE predrzno: Ja, te moti? T A R Z A N : Hijena je, pri vragu milem! J ANE: Ja, tvoja mama pa gorila! Tvoj najboljši prijatelj pa slon! Da ne govorimo o tvoji bebavi ljubici! A se tebi zdi kdo normalen v tej džungli?! T A R Z A N : Ampak Jane hijena! Malo več bi pa lahko dala nase. J ANE: A bi ti bilo lažje, če bi me Čarkan nabrisal? T A R Z A N : Daj no, ne bit neokusna. J ANE: Kaj je? Te skrbi, da bojo drugi izvedeli, da je gospodarju džungle hijena nabrisala samico? T A R Z A N : Ti zajedljiva, razvajena lajdra! J ANE se ponorčuje: Si se pa naučil pridevnikov. T A R Z A N : Pazi na jezik, ženska! Dvigne roko nadnjo, kot bi jo hotel udariti. J ANE: Samo dotakni se me, pa pokličem policijo! T A R Z A N ne more, da se ne bi nasmehnil spusti roko: Policijo? Kako boš poklicala policijo saj veš, da v krogu 200 milj ni nič človeškega, ha, ha, ha! J ANE se ponorčuje iz njegovega smeha: Ha, ha, ha! O, pa bom lahko, kmalu bom lahko! Mike mi bo prinesel še telefon, takega brezžičnega. In lahko bom klicala domov po mili volji! T A R Z A N : Mater, pa kaj hoče ta hijena? J ANE: Nič, le pozoren je. T A R Z A N : No, saj zdaj te je nabrisal, pa bo najbrž mir. J ANE: Če misliš, da je hotel samo to, se prekleto motiš. T A R Z A N : Ne, resno mislim. Sezona gonjenja je mimo. Spomladi pričakuj še. J ANE: Kako si nevoščljiv. se skloni po šopek in ga vrže na mizo. T A R Z A N : To je zate. J ANE: Hvala. Kaj pa kabel? T A R Z A N : Je za elektriko. In televizor imam zunaj.

Drugo dejanje. Tretji prizor 37 J ANE: Oh, Ga hoče objeti. T A R Z A N jo odrine: Po desetih letih v džungli greš in se zaljubiš v hijeno. Vsaka opica je pametnejša. J ANE zatuli nanj: Samo jaz nisem opica! T A R Z A N : Na žalost ne! Ker če bi bila, ne bi svoje debele riti nastavila cucku! J ANE ne more verjeti, kaj ji je rekel, lovi sapo: Oh oh, oh, kaj mi govoriš kaj mi govori Se z eno roko pahlja. T A R Z A N mu postane žal: Oprosti. Žal mi je. Ne bi smel J ANE se zbere, zadržuje bolečino in mu resno pove: Ne, nisem opica, ne. In tudi nikdar ne bom. Zato pa zdaj končno vem, da ti si. Ja, dolgo si nisem hotela priznat, zatiskala sem si oči in trpela vse tvoje eskapade. T A R Z A N : Eska kaj? J ANE: Eh, saj ni važno. Zdaj vem žival si in spadaš sem. Jaz pa ne. Jaz potrebujem svoj čaj ob petih in dvigalo namesto lijan. A zate sem bila pripravljena vse žrtvovat. Ti pa nič. T A R Z A N : Kam zdaj greš? J ANE: Sesut se. Jane gre. Tema

38 3. d e j anje 1. p r i z o r M i k e, T a r z a n Na meji med džunglo in savano. Mike je na kolenih, obrnjen proti luni, ki visi nad savano, in spokojno moli. Nenadoma se mu začne bližati neki grm. Vse bližje je, dokler se čisto za njim ne ustavi. previdno pokuka izza njega. M I K E se niti ne obrne: Voham človeka. uvidi, da kamuflaža nima več smisla, in se dvigne nad grm. T A R Z A N : Ti si torej Mike. M I K E : Ja. stopi izza grma. V roki ima bič in za pasom revolver. Mike se ritensko umakne. M I K E : Si me prišel pokončat? T A R Z A N : Slišal sem, da si rotvajlerju zdrobil glavo. M I K E : Čeljust. Prikima. Ti si pa ugnal pitona, gorilo, leva in najbrž še kaj. prikima. M I K E : S pištolo? odkima. M I K E : Z nožem? prikima. M I K E : John T A R Z A N : Kako? M I K E : Saj te lahko kličem po krstnem imenu, ali? T ARZ A N : Tega niti Jane ne dovolim. M I K E : John Clayton, lord Greystoke T A R Z A N : Pha! Pa ti Zaničljivo. Mike? Michael? Kakšen pa je tvoj priimek? M I K E : Hijena. Če bi se veliko umival, bi bil pa Higijena. Ccccccccc Se po hijensko zasmeji. T A R Z A N ga šala ne gane: A misliš, da te ime naredi človeka? M I K E : A misliš, da te rojstvo? Nič drugačen nisi od opic. Kaj nameravaš s tem bičem?