VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR

Similar documents
Usmerjenost v samopreseganje in dosežke vodenje samega sebe

Reševanje problemov in algoritmi

VODENJE IN PROBLEMATIKA

PRIMERJAVA TIMSKEGA DELA V IZBRANIH ORGANIZACIJAH

DIPLOMSKO DELO LASTNOSTI, SPOSOBNOSTI IN ZNANJA, KI JIH POTREBUJE VODJA, DA BI USPEŠNO VODIL TIM

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Predmet: Optimizacija 1 Course title: Optimization 1. Študijska smer Study field

OPTIMIRANJE IZDELOVALNIH PROCESOV

STRAST PRI DELU Seminarska naloga pri predmetu Psihološka diagnostika in ukrepi v delovnem okolju

UMESTITEV EKOLOŠKIH RAZISKAV MED OSTALE VRSTE RAZISKAV

KAKO DOSEČI ODLIČNOST V PODJETJU Z UPORABO ELEMENTOV NEVROLINGVISTIČNEGA PROGRAMIRANJA

matematika + biologija = sistemska biologija? Prof. Dr. Kristina Gruden Prof. Dr. Aleš Belič Doc. DDr. Jure Ačimovič

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS. Študijska smer Study field. Samost. delo Individ. work Klinične vaje work

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Analiza 1 Course title: Analysis 1. Študijska smer Study field. Samost. delo Individ.

KONFLIKTI MED ZAPOSLENIMI

UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV

>>INSIGHTS<< PRISTOP K UCNIM STILOM

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS

Vloga dejavnikov, ki vplivajo na razvoj kompetenc: primer podjetja

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Numerical linear algebra. Študijska smer Study field. Samost. delo Individ. work Klinične vaje work

Razvoj človeških virov v podjetju Treves d.o.o.

Verodostojnost in kvaliteta spletno dostopnih informacij

NAČINI REŠEVANJA KONFLIKTOV V TIMU ZDRAVSTVENE NEGE

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Parcialne diferencialne enačbe Partial differential equations. Študijska smer Study field

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS. Študijska smer Study field. Samost. delo Individ. work Klinične vaje work

IZOBRAZEV ANJE V OBDOBJU POKLICNE SOCIALIZACIJE

Multipla korelacija in regresija. Multipla regresija, multipla korelacija, statistično zaključevanje o multiplem R

Attempt to prepare seasonal weather outlook for Slovenia

Makroekonomija 1: 4. vaje. Igor Feketija

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Predmet: Analiza 3 Course title: Analysis 3. Študijska smer Study field ECTS

MEDPOKLICNO SODELOVANJE NA PRIMERU ZDRAVSTVENEGA DOMA

NABOR KLJUČNIH KOMPETENC ZA OPRAVLJANJE POKLICEV KOT PRIPOMOČEK ZA POTREBE POVEZOVANJA TRGA DELA IN IZOBRAŽEVANJA

VPLIV RAZVOJA KONTEKSTUALNEGA ZNANJA NA RAZLIKOVALNE KOMPETENCE. mag. Ramon Podreka

Katalog kompetenc in njegova implementacija v malem podjetju

SUBJEKTIVNI KRITERIJI VREDNOTENJA DELA MLAJŠIH SLOVENSKIH MANAGERJEV

Kompetenčni model primer oblikovanja modela kompetenc v enoti strežba v podjetju X

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS. Študijska smer Study field. Samost. delo Individ. work Klinične vaje work

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Napredovanje na delovnem mestu: mit ali realnost?

ENERGY AND MASS SPECTROSCOPY OF IONS AND NEUTRALS IN COLD PLASMA

Špela Hrast in Vesna Ferk Savec

OA07 ANNEX 4: SCOPE OF ACCREDITATION IN CALIBRATION

Vloga posameznika pri spreminjanju javne uprave

Odgovornost za razvoj kariere na primeru podjetja Renault Nissan Slovenija, d.o.o.

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Diferencialne enačbe. Študijska smer Study field ECTS

Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za psihologijo. Katedra za psihologijo dela SINDROM»PREVARANTA«

OCCUPATIONAL SCIENCE IN OCCUPATIONAL THERAPY INVESTMENT IN DEVELOPMENT

Vpliv zadovoljstva zaposlenih na produktivnost v Tiskarni Novo mesto, d.d.

PROSTOVOLJSKO DELO = PRIDOBIVANJE ZNANJA, VEŠČIN IN SPRETNOSTI

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MEHANIZEM MOTIVIRANJA IN MOTIVACIJSKE TEORIJE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

Hipohamiltonovi grafi

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Študijska smer Study field ECTS

oblika število ur število KT izvaja Predavanja 45 1,5 učitelj Seminar 30 1 učitelj, sodelavec SKUPAJ 75 2,5

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje na razredni stopnji

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Študijska smer Study field ECTS

DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PLANIRANJE KADROV

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2016/17) Diferencialne enačbe. Študijska smer Study field ECTS

POMEN ENERGETSKIH OBRAVNAV ZA OSEBNOSTNI RAZVOJ ZAPOSLENIH V TURISTIČNIH ORGANIZACIJAH

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE. O neeksaknotsti eksaktnega binomskega intervala zaupanja

Osebna energija za vodenje

TOPLJENEC ASOCIIRA LE V VODNI FAZI

(NE)RACIONALNOST ODLOČANJA V ORGANIZACIJSKEM OKOLJU

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE

IZGORELOST SPECIALNIH IN REHABILITACIJSKIH PEDAGOGOV NA DELOVNEM MESTU NA KOROŠKEM IN V VELENJU

ZNAČILNOSTI SVETOVALNEGA ODNOSA MED UČITELJEM IN UČENCEM V SLOVENSKI ŠOLSKI KULTURI (MAGISTRSKO DELO)

UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA LARA ŠTUPICA

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS. Študijska smer Study field

Uporabna matematika za odrasle

Doc. dr. Jana Mali Socialno delo z osebmi z demenco,

Študijska smer Study field. Samost. delo Individ. work Klinične vaje work. Vaje / Tutorial: Slovensko/Slovene

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

Študijska smer Study field. Samost. delo Individ. work Klinične vaje work. Vaje / Tutorial: Slovensko/Slovene

Dejavniki neverbalne komunikacije v povezavi s prepričljivostjo posameznika

PRESENEČENJA V FIZIKI: VRTAVKE. Mitja Rosina Fakulteta za matematiko in fiziko Ljubljana, 12.marca 2010

Družina kot učna izkušnia

Univerza)v)Ljubljani) Filozofska)fakulteta) Oddelek)za)psihologijo) ) ) ) ) ) ) ) ) ) ) ) ) ) ) ) Igrifikacija*

arxiv: v1 [cs.dm] 21 Dec 2016

THE TOWNS AND THE TRAFFIC OF THEIR OUTSKIRTS IN SLOVENIA

POVEZAVA MED PODJETNIŠKO SAMOUČINKOVITOSTJO, SOCIALNIMI MREŽAMI IN PREPOZNAVANJEM PRILOŽNOSTI

Samoocenjevanje učitelja in vzgojitelja vprašalnik Fibonacci

2A skupina zemeljskoalkalijske kovine

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS. Študijska smer Study field

ORGANIZACIJSKA ENERGIJA V PODJETJU

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Študijska smer Study field ECTS

Zadovoljstvo z življenjem in delovno zadovoljstvo zaposlenih v Slovenski vojski

UNIVERZA V LJUBLJANI

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

ANALIZA SPLETNIH STRANI IN NJIHOVA UPORABNOST

Analiza vpliva altruizma na življenjsko dobo entitet v navideznem svetu

*M * ANGLEŠČINA. Osnovna in višja raven NAVODILA ZA OCENJEVANJE JESENSKI IZPITNI ROK. Sreda, 26. avgust Državni izpitni center

MICROWAVE PLASMAS AT ATMOSPHERIC PRESSURE: NEW THEORETICAL DEVELOPMENTS AND APPLICATIONS IN SURFACE SCIENCE

MODEL ZA OCENJEVANJE KAKOVOSTI SPLETNIH STRANI

UPORABA METODE KALKULIRANJA STROŠKOV NA PODLAGI SESTAVIN DEJAVNOSTI V IZBRANIH DRŽAVAH

MEDOSEBNI ODNOSI IN ŠOLA V NARAVI

Študentka Lidija Vinkler Ogorevc izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom docentke dr. Sergeje Slapničar,

Kreativnost in inovativnost v organizacijah

D I P L O M S K A N A L O G A

Distance reduction with the use of UDF and Mathematica. Redukcija dolžin z uporabo MS Excel ovih lastnih funkcij in programa Mathematica

DELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29

UPORABNOST SPOZNANJ O OTROKOVEM TEM- PERAMENTU PRI DELU MEDICINSKE SESTRE V OTROŠKEM ZDRA VSTVU

Transcription:

VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR POSLOVNI SEKRETAR DIPLOMSKA NALOGA JULIJA ŠRAM Maribor, 2007 DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE

VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR POSLOVNI SEKRETAR ČUSTVENA INTELIGENTNOST ZA USPEŠNO KOMUNICIRANJE NA DELOVNEM MESTU (EMOTIONAL INTELLIGENCE FOR SUCCESSFUL CONVERSATION AT WORK) JULIJA ŠRAM Predavatelj-ica - mentor-ica: Mentor-ica praktičnega izobraževanja v organizaciji: Organizacija: Lektor/ica: Prevod v tuji jezik: Suzana Strmšek Turk Lorri King Able Sprachschule Margit Berlič Ferlinc, prof. Margit Berlič Ferlinc, prof. Maribor, 2007 DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE

ZAHVALA Iskreno hvala vsem, ki so prispevali dobro voljo ter me skozi celoten čas nastajanja diplomske naloge motivirali. Posebej hvala moji družini, mami in sestram, ki verjamejo vame. Zahvaljujem se tudi vsem prijateljem, predvsem Lindi Loganathan Winfrey za čustveno podporo in njeno neskončno znanje na obravnavanem področju. Nenazadnje iskrena hvala za razumevanje in potrpežljivost obema mentoricama, Lorri King in profesorici Suzani Strmšek-Turk, brez katerih bi bil cilj težko dosegljiv.

POVZETEK Medčloveški odnosi sodijo med najpomembnejše komponente za obstoj naše vrste, omogočajo naše delovanje v družbi in vsakdanjem življenju. Velik vpliv nanje ima naša osebnost, ki jo nadgrajujemo z izkušnjami skozi celo življenje. Tudi v poslovnem svetu se vedno več potencira vlaganje v človeške vire ter v same odnose znotraj organizacije. To je tudi razlog za izbrano temo diplomske naloge o čustveni inteligentnosti, ki je vedno bolj uporabljan pojem na področju medosebnih odnosov v večini organizacij. Diplomska naloga je nastala na podlagi ideje o povezavi dveh izobraževalnih ustanov, in sicer Centra za izobraževanje DOBA in zasebne šole Able, Halle, Nemčija, v kateri sem izvajala praktično izobraževanje. Predavatelji tujih jezikov, ki so ciljna skupina, bi s pomočjo vprašalnikov podrobneje spoznali svojo osebnost, kar tudi vodi k boljšemu razumevanju drugih in uspešnejši komunikaciji. Ključne besede: čustvena inteligentnost (ČI), temperamenti, komunikacija, komunikacijski sistem, samozavedanje, samoobvladovanje.

ABSTRACT Human relationships belong to one of the most important components for the existence of the mankind; they enable our activities in the society and in our everyday life. Our personality has a great influence which we upgrade with our experiences through the whole life. Human resources and relationships in the companies are more and more important in the world of business, too. This is also the reason for the chosen topic for the diploma work about emotional intelligence; the term is used more and more in the field of relationships in most of the organizations. The diploma work bases on the idea of the connection between two educational organizations Centre for education DOBA and the private school Able, Halle in Germany where I had my practical part of the education. The goal group - teachers of foreign languages - would get to know their personalities by the help of the questionnaires which leads to better understanding of other people and better communication. Key words: emotional intelligence (EI), characters, communication, communicational system, self-awareness, self-control. 3

KAZALO VSEBINE 1 UVOD... 2 1.1 Namen diplomske naloge... 2 1.2 Cilji diplomske naloge... 2 1.3 Hipoteze... 3 1.4 Omejitve raziskave... 3 1.5 Predvidene metode dela... 3 I. TEORETIČNA IZHODIŠČA... 4 2 KOMUNIKACIJA... 4 2.1 Čustven vidik komuniciranja... 6 2.2 Organizacijska kultura... 7 2.3 Motnje pri komuniciranju v organizaciji... 7 3 ČUSTVENA INTELIGENTNOST... 9 3.1 Temelji čustvene inteligentnosti... 9 3.1.1 Osebne spretnosti... 11 Zavedanje sebe samozavedanje... 11 Obvladovanje sebe samoobvladovanje... 12 Motivacija... 13 3.1.2 Družbene spretnosti... 14 Empatija... 14 Družabne spretnosti... 14 4 TEMPERAMENT... 16 4.1 Kombinacije temperamentov... 17 5 PREDSTAVITEV IZOBRAŽEVALNIH USTANOV... 20 5.1 Able sprachschule... 20 5.2 Doba... 21 II. EMPIRIČNI DEL... 24 6 RAZISKAVA... 24 6.1 Opredelitev raziskovalnega problema... 24 6.2 Cilji raziskave... 25 6.3 Potek raziskave... 25 6.4 Rezultati... 26 7 SKLEPI IN UGOTOVITVE RAZISKAVE TER PREDLOGI IZBOLJŠAV... 33 7.1 Sklepi in ugotovitve raziskave... 33 7.2 Predlogi izboljšav... 34 8 ZAKLJUČEK... 35 9 LITERATURA IN VIRI... 36

KAZALO TABEL TABELA 1: OPIS TEMPERAMENTOV... 19 TABELA 2: PRIMERJAVA ODGOVOROV MED IU V TEMPERAMENTNEM TESTU... 27 TABELA 3: REZULTATI TEMPERAMENTNEGA TESTA GLEDE NA TIPE... 28 TABELA 4: PRIKAZ IZSTOPAJOČIH ODGOVOROV PRI IU... 32 KAZALO SLIK SLIKA 1: KOMUNIKACIJSKI KANALI... 4 SLIKA 2: NAČINI VEDENJA... 7 KAZALO GRAFOV GRAF 1: TEMPERAMENTI IU DOBA GRAF 2: TEMPERAMENTI IU ABLE... 27

1 UVOD Na področju dela se v zadnjem desetletju postavlja v prvi plan načelo, kako obvladujemo sebe in svoje odnose z drugimi, saj ta dejavnik v veliki meri vpliva na uspešnost komunikacije med subjekti v organizaciji. Vedno več uspešnih podjetij poudarja medosebne odnose ter vlaga veliko v dobro počutje zaposlenih, saj s pozitivno energijo je tudi lažje doseči visoke cilje. Harmonijo v organizaciji dosežemo najprej s poznavanjem sebe, s spoznavanjem drugih ter njihovih osebnosti skozi poznavanje določenih temperamentov ter čustvenih spretnosti. Veliko vlogo ima poslovna sekretarka kot desna roka vodstvenega kadra, ki lahko v veliki meri pripomore k uspešni komunikaciji med vodstvom in ostalim kadrom ter s poslovnimi partnerji. 1.1 Namen diplomske naloge Aktualnost področja se nenehoma povečuje; tematika še ni bila raziskana; poudariti pomen čustvene inteligentnosti, saj dosedanje raziskave dokazujejo pomen čustvenih spretnosti v delovnem okolju, kar jih postavlja celo na mesto pred IQ, znanjem in izkušnjami; želja po spoznanju svojih čustvenih sposobnosti za boljše razumevanje drugih ter za uspešno komuniciranje na delovnem mestu. 1.2 Cilji diplomske naloge Predlagati uporabo rezultatov raziskave za morebitno sodelovanje med predavatelji ustanov, ki sodelujejo v tej raziskavi, ter med samimi sodelavci za doseganje še večje uspešnosti na delovnem mestu; predlagati možnost sodelovanja med podjetji, ki sodelujeta v raziskavi; ozavestiti posameznike v organizaciji o vedno večji pomembnosti čustvene inteligence ter prispevati k uspešnejši komunikaciji med njimi, kar bo omogočalo tudi lažjo morebitno izmenjavo predavateljev med ustanovama, ki sodelujeta v tej raziskavi in večjo uspešnostjo podjetij; predlagati uporabo raziskovalnega dela naloge kot pripomoček k spoznavanju kandidatov za zaposlitev oz. pri morebitni izmenjavi predavateljev omenjenih ustanov; 2

čustveno inteligenco povezati z interno komunikacijo s ciljem uspešnega komuniciranja; določiti temperamente anketirancev iz različnih kulturnih sredin; izpostaviti čustvene spretnosti anketirancev s pomočjo določenega temperamenta. 1.3 Hipoteze Čustvena inteligentnost vpliva na celoten komunikacijski sistem. Čustvena inteligentnost je pomemben dejavnik za učinkovito komuniciranje v organizaciji in izven nje. 1.4 Omejitve raziskave Ciljna skupina so učitelji na področju tujih jezikov, ki izhajajo iz različnih kulturnih sredin, in sicer iz šole tujih jezikov Able Sprachschulle (Halle, Nemčija), kjer sem izvajala praktično izobraževanje ter Centra za izobraževanje DOBA. 1.5 Predvidene metode dela Študija literature (v papirnati in elektronski obliki), svetovanje s strani predavateljice na področju čustvene inteligence Duhovna univerza v Mariboru ter s strani predavateljev na DOBI, testiranje, komparacija rezultatov raziskave med izbranimi ustanovami, posredovanje rezultatov raziskave skupaj s priročnim gradivom. 3

I. TEORETIČNA IZHODIŠČA 2 KOMUNIKACIJA Komunikacija je osnova za preživetje naše človeške vrste, ne glede na to, v kakšni obliki se pojavlja. Brez nje se človeški možgani ne bi mogli razvijati, zato se jo tudi učimo tekom celega življenjskega obdobja. Poteka z izmenjavo različnih simbolov, ki morajo biti razpoznavni in posredovani v taki obliki, ki bo dala učinek, kakršnega si želimo. Da bi proces komunikacije stekel, potrebujemo osnovne elemente, ki tvorijo komunikacijski sistem (Slika 1) (1, str. 10). Pomen kodiranja je tukaj pretvorba misli, čustev, stališč ipd. v znake ali besede v takšno obliko, da jih bo sprejemnik pravilno dekodiral oziroma razbral. POVRATNA ZVEZA kodiranje dekodiranje ODDAJNIK KOMUNIKACIJSKI KANAL POSLANO SPOROČILO SPREJEMNIK Slika 1: Komunikacijski kanali Poznamo enosmerni ter dvosmerni komunikacijski sistem. Enosmerni komunikacijski sistem razlikujemo od dvosmernega po tem, da pri njem ne pride do medsebojnega reagiranja oziroma vplivanja. Kadar v dvosmerni komunikaciji pride do motenj v povratni zvezi, le-ta preide v enosmerno komunikacijo, kar pa ni več komunikacija, vendar je sporočanje. Komunikacija je torej vedno dvosmeren proces, saj je povezana s sočasno medsebojno zaznavo in hkratno medsebojno izmenjavo sporočil (4, str. 385). 4

Kadar sta v komunikacijskem procesu več kot dva udeleženca, nastane kompleksen sistem. V takšnem kompleksnem sistemu se lahko prepletajo različne oblike komunikacij, kot so neposredne komunikacije med ljudmi, komunikacije s pomočjo tehničnih sredstev ali pa komunikacije med tehničnimi sredstvi. Nadaljnja obravnava se osredotoča predvsem na neposredno komunikacijo med ljudmi. Da bi komunikacija potekala brez motenj, torej uspešno, se je treba osredotočiti na verbalno in tudi na neverbalno komunikacijo, ki se obojestransko dopolnjujeta. Za neverbalno komunikacijo uporabljamo desno možgansko polovico, ki je namenjena čustvom, odnosom, za verbalno pa uporabljamo levo možgansko polovico, s katero analiziramo, primerjamo, mislimo. Učinkovita komunikacija med dvema osebama je tista, pri kateri si prejemnik razlaga sporočilo pošiljatelja enako, kot je le-ta želel, da bi si (4, str. 386). Odvisna je od učinkovitega pošiljanja in učinkovitega prejemanja sporočil. Za učinkovito pošiljanje sporočil je potrebno biti predvsem pozoren na naslednje (4, str. 387): 1. Sporočamo z uporabo prve osebe ednine. 2. Sporočilo naj bo celotno, jedrnato in jasno, povemo tudi vzrok ali namen sporočanja, kar pa je priporočljivo pri kritikah, saj so tako v ospredju le možnosti za izboljšanje položaja. 3. Besedna in nebesedna sporočila naj bodo usklajena. 4. Sporočilo naj bo čim bolj bogato, podprto z uporabo različnih komunikacijskih kanalov (slika, pisno) ter če je potrebno, razlaga na več načinov. 5. Povratna informacija je zelo zaželena, zlasti pa je potrebno biti pozoren na to, ali je prejemnik sporočilo pravilno razumel, interpretiral in preoblikoval. 6. Sporočilo prilagodimo prejemniku, da bo dovolj razumljivo. 7. Izrazimo svoja čustva na primeren način. 8. Pri opisu ne vrednotite in ne razlagajte vedenja drugih. Za učinkovito sprejemanje sporočil bodimo pozorni na naslednje tri korake (4, str. 388): 1. Pošiljateljevo sporočilo ponovimo s svojimi besedami; prepričajmo se, da smo sporočilo razumeli. 2. Izrazimo lastno razumevanje sogovornikovih čustev. 5

3. Medsebojno razjasnimo pomen sporočila, dokler ne pridemo do pravega pomena prvotnega sporočila. Število dejavnikov vpliva na uspešnost komunikacije, med katerimi so tudi barve, govorica telesa ter čustva, katerim je v nalogi posvečeno največ pozornosti. 2.1 Čustven vidik komuniciranja V procesu komunikacije se prepletata dva vidika, in sicer prenašanje vsebine ter istočasno odnos do pridobljene vsebine in pošiljatelja. Komuniciramo na dva načina (1, str. 36), ki sta enako pomembna: kongruentno (usklajeno, iskreno) izgovorjena vsebina in neverbalno vedenje se ujemata, torej pozitiven odnos do vsebine in sogovornika, inkongruentno (neusklajeno, neiskreno) - izgovorjena vsebina in neverbalno vedenje se ne ujemata. Medsebojna dinamika vsebine in odnosov v komunikaciji nakazuje, v kakšnem medsebojnem odnosu sta sogovornika glede na izgovorjeno vsebino. Obnašanje ljudi v različnih situacijah nakazuje ravnanja, katera je potrebno obvladovati, torej samoobvladovanje svojih čustev in dejanj. Poznamo štiri osnovne vrste vedenja (Slika 2) (1, str. 37): 1. Samozavedanje pomeni, da se posameznik zaveda svojega ravnanja in je usmerjen k dosegi določenega cilja, kar pa je tudi odvisno od vrednot posameznika. 2. Posameznik se ne zaveda svojega vedenja in ravnanja, kar ni zaželeno, saj pri tem nastajajo motnje v komunikaciji. 3. Vedenje, mišljenje in ravnanje zadrži posameznik zase zaradi mogočega negativnega odziva okolice. 4. Ravnanja, ki nastanejo nenadoma in nepričakovano, so ključnega pomena za nadaljnjo komunikacijo, kjer je potrebna zbranost in razsodno ravnanje. 6

ZNANO DRUGIM 1. 2. NEZNANO DRUGIM 3. 4. ZAVEDNO NEZAVEDNO - želen način vedenja Slika 2: Načini vedenja Za nemoteno komuniciranje izven organizacije je najprej potrebna uspešna komunikacija znotraj nje, torej med samimi sodelavci, ki pa morajo nenehno nadgrajevati svojo osebnost in težiti k plemenitejši podobi samega sebe. 2.2 Organizacijska kultura Organizacijska kultura (1, str. 49) je sistem vrednot in načina razmišljanja, ki je skupen ljudem v neki organizaciji in razlikuje eno organizacijo od druge. Njen namen je urejati medčloveške odnose znotraj organizacije. Njene glavne značilnosti so (1, str. 50): dobro počutje zaposlenih, dobri odnosi med samimi zaposlenimi, dobri odnosi med zaposlenimi in managementom, skupinsko sprejemanje odločitev. 2.3 Motnje pri komuniciranju v organizaciji Motnje v procesu komuniciranja nastanejo, kadar se mnenja med subjekti razhajajo zaradi različnih ciljev in usmerjenosti. Z večjim številom zaposlenih obstaja večja možnost različnih interesov in s tem tudi otežene komunikacije. Komuniciranje otežujejo motnje, katere imajo značaj (1, str. 59): 7

psiholoških dejavnikov pri ljudeh, udeleženih v procesu komuniciranja; hote ali nehote povzročenih napak ljudi v procesu komuniciranja. Zaradi napačne interpretacije prenesenih informacij se zgodi, da dvosmerna komunikacija preide v enosmerno, kar povzročijo psihološki dejavniki, ki se kažejo kot (1, str. 59): problem zaupanja med ljudmi, nagnjenost ljudi k subjektivnemu interpretiranju sporočila, prenasičenost z informacijami, način komuniciranja z vidika organizacijske kulture, čustveno reagiranje, predvsem ob sprejemu informacij, ki so za sprejemnika neugodne. Kako bo posameznik sprejel preneseno informacijo, je odvisno najprej od odnosa do same informacije, torej - ali je prisotna zainteresiranost ali ne. Poleg tega pa še od (1, str. 59): pripadnosti podsistemu znotraj organizacije, statusa posameznika v kolektivu, osebnosti posameznikov, vsebine informacij, izkušenj iz preteklosti, drugih dejavnikov. 8

3 ČUSTVENA INTELIGENTNOST Čustvena inteligentnost ima velik vpliv na uspešnost posameznika v družbi, saj z bolj človeškim pristopom do soljudi dosežemo solidarnost in uspešno komunikacijo. Številne raziskave so dokazale, da je čustvena inteligentnost (ČI) pomembnejša celo od inteligenčnega kvocienta (IQ). Ne glede na višino IQ posameznik ne more biti uspešen v družbi, če nima vsaj kanček družbenih spretnosti, empatije do drugih, motivacije in drugih številnih čustvenih sposobnosti zlasti pa, če nima sposobnosti zaznavanja svojih čustev. Čustvena inteligentnost se razvija med celotnim življenjskim ciklusom, v nasprotju z IQ, ki se neha razvijati po najstniških letih. Študije čustvene inteligentnosti so pokazale, da z rastjo spretnosti v obvladovanju svojih čustev in dražljajev, z razvijanjem empatije in družbenih spretnosti vedno bolj napredujemo v razvijanju čustvene osebnosti. Vsak posameznik ima svojo osebnost, v kateri je bolj ali manj izpostavljena katera od čustvenih sposobnosti. Eni imajo bolj poudarjeno empatijo, istočasno pa lahko hitro postanejo potrti in depresivni, drugi pa se zavedajo svojih dejanj in sprememb v svojem razpoloženju, niso pa spretni v odnosih do drugih oziroma so nedružabni. 3.1 Temelji čustvene inteligentnosti Veliko napisanega najdemo na temo čustvene inteligentnosti in večinoma ima vsak avtor svojo teorijo ter svojo razvrstitev lastnosti čustvene inteligentnosti. V nalogi je uporabljena predvsem razlaga dr. Danijela Golemana, profesorja psihologije na Harvardski univerzi in avtorja številnih uspešnic na področju ČI. Za boljše razumevanje in možnost primerjave je omenjena še razlaga priznanega inštruktorja dela Amarpala Sarana. Samozavedanje je ključni vpliv na uspeh in srečo posameznika, meni tudi Amarpal Saran (1, e- vir), vendar se nas večina brani opazovanja svojega obnašanja in odkrivanja čustev v družbi. Razvijanje čustvene inteligentnosti je ključ do uspešnosti in po njegovi teoriji obstaja devet različnih tipov ljudi na delovnem mestu, ki nazorno izkazujejo pozitivne ali negativne vidike svojih osebnosti, odvisno od tega, pod kolikšnim pritiskom stresa se nahajajo. Ta teorija 9

dokazuje povezavo med čustveno inteligentnostjo in temperamentnostjo posameznika, saj med temi devetimi prepoznamo osebnosti z določenimi temperamenti. Eden od primerov teh tipov je miritelj, ki združuje ter na svojstven način izniči stresne situacije pri velikih odločitvah, ali pa vodja, ki stopi v zaščito občutljivih in prevzame odgovornost na sebe, vendar zaradi notranjega nemira lahko zlahka preide celo v tirana in prepirljivca. Skrbniki so najbolj veseli, ko lahko ugodijo, vendar zaradi pomanjkanja samospoštovanja izsiljujejo s čustvi, da bi bilo po njihovem. Preostali tipi so: umetnik, perfekcionist, navdušenec, skrbnik, genij, lojalist, vodja in tisti, ki doseže zastavljene cilje. Ob svojem raziskovalnem delu je Goleman naletel na precej veliko število ljudi, ki so pojem čustvene inteligentnosti napačno interpretirali. Namreč, pomen»biti prijazen«ne ustreza, saj je včasih potrebno biti tudi iskren in povedati pomembno resnico, kakor koli je neprijetna. Tukaj je pomemben način sporočanja, torej z ustreznimi, vendar odločnimi besedami, povedati, kaj nas moti ali izreči napake, ki so nastale v delovnem procesu, drugače povedati»biti neprijazen«. Čustvena inteligentnost pomeni obvladovanje čustev, da jih izražamo na primeren in učinkovit način, ki omogoča povezanost med ljudmi in njihovo usklajenost v prizadevanjih za doseganje skupnih ciljev (2, str. 19). Čustvena inteligentnost je preprosto povedano inteligentna uporaba čustev. Svoja čustva namerno uporabljamo tako, da nam pomagajo k takšnemu vedenju in mišljenju, ki nam je v korist (6, str. 17). Na čustveno inteligentnost vpliva naša zmogljivost za učenje praktičnih spretnosti, ki temeljijo na: osebnih spretnostih samozavedanje, samoobvladovanje in motivacija, družbenih spretnostih empatija, družabne spretnosti. Osnovne spretnosti čustvene inteligentnosti so nepogrešljive pri osvajanju spretnosti, ki zagotavljajo uspeh na delovnem mestu. 10

Recimo, brez družbenih spretnosti ne moremo biti uspešni v prepričevanju ali navdihovanju drugih, vodenju skupine ali spodbujanju sprememb. Ob pomanjkanju samozavedanja kot temelja čustvene inteligentnosti se posameznik ne meni za svoje slabosti in ne premore samozaupanja. Iz tega lahko zaključimo, da ima vsaka od teh spretnosti svoje značilnosti, po katerih se vsak posameznik razlikuje. Vsekakor nihče ni popoln, saj ima vsak svoje zmogljivosti v določenih mejah. Od vseh petindvajsetih spretnosti, ki so opisane v nadaljevanju, naj bi deloma obvladali vsaj šest, katere je potrebno nenehno nadgrajevati, da bi dosegli želeni uspeh. 3.1.1 Osebne spretnosti Osebne spretnosti odločajo, kako dobro obvladujemo sebe. Zavedanje sebe samozavedanje Zmožnost samoopazovanja pri dejavnostih, ki jih opravljamo, ter vplivanja nanje nam omogoča visoka stopnja samozavedanja. Zavedati se svojih trenutnih čustev je temelj ČI. Sposobnost spremljanja čustev je velikega pomena za spoznavanje samega sebe in za psihični vpogled vase. Posamezniki, ki so gotovi glede svojih čustev, so boljši piloti svojega življenja, imajo dobro intuicijo narediti pravo stvar, na pravem mestu in pravem trenutku, v nasprotnem so prepuščeni na milost in nemilost svojih čustev. S pomočjo intuicije, ki je središče samozavesti, zaznavamo čustva. Naslednje čustvene spretnosti uvrščamo v lastnost samozavedanja (2, str. 70 71): 1. Čustvena zavest: prepoznavanje svojih čustev in njihovega učinkovanja. Posameznik ve, katera čustva doživlja in zakaj, zaveda se vpliva svojih čustev na svojo storilnost ter je tako zavestno usmerjen k svojim vrednotam in ciljem. Vse to še dodatno usmerja k ohranjanju osebne motivacije, k uglaševanju z občutki drugih v naši bližini in razvijanju družbenih spretnosti v delovnem okolju. 11

2. Natančno ocenjevanje sebe: poznavanje svojih zmogljivosti in omejitev. Posameznik je zmožen oceniti svoje zmogljivosti, zaveda se svojih slabosti, uči se iz izkušenj in je pripravljen sprejeti povratno informacijo. Optimizem in humor ga spremljata. 3. Zaupanje vase: močno razvit čut za lastne vrednote in sposobnosti. Posameznik je samozavesten glede svojih odločitev, je iskren in odločen, ne glede na negotovosti in pritiske s strani okolice. Goleman tudi zagovarja mnenje Johna Mayera, psihologa z univerze New Hampshire (3, str. 48), da so posamezniki nagnjeni k značilnim načinom sprejemanja svojih čustev in dajanju pozornosti le-tem. Samozavedanje posameznik, ki se zaveda svojih trenutnih čustev, ima svoja čustva pod kontrolo. Gotovost glede čustev podpira ostale lastnostne poteze, kot npr. samostojnost, optimizem, zdrav razum in da pozna meje. Slabo voljo hitro preženejo, saj se z njo ne ukvarjajo veliko, skratka, njihova obzirnost jim pomaga, da uspešno upravljajo s čustvi. Padec v prepad take osebnosti so preplavljene s čustvi, katerim se ne morejo upreti, saj imajo čustva nadzor nad njimi, ne pa obratno. Kot rezultat tega ne naredijo veliko, da bi se znebili slabe volje in imajo občutek, da ne morejo nadzirati svojih čustev. Velikokrat se počutijo poraženo in čustveno brez kontrole. Sprijaznjenost za razliko od prejšnjih, se oseba zaveda svojih čustev, vendar se kar prepušča letem in se ne trudi, da bi jih spremenila. Lahko razpoznamo dve različni osebnosti glede na posameznikovo sprijaznjenost. Prvi so ponavadi dobre volje, vendar nemotivirani, da bi karkoli spremenili in tisti, ki so (kljub gotovosti glede čustev) podvrženi slabi volji ter glede tega ne prevzemajo nič in obupavajo. Obvladovanje sebe samoobvladovanje Številne situacije povzročajo stres, obupanost, jezo, paniko, kar velikokrat lahko ohromi sedež»delovnega spomina«, sposobnost za pozornost in pomnjenje vseh pomembnih podatkov. Če v takih okoliščinah ostanemo umirjeni, ustvarimo ugodne pogoje za nemoteno delo. V to skupino osebnih spretnosti spadajo (2, str. 41): 12

1. Nadzorovanje sebe: brzdanje razburjenih čustev in vzgibov, zbranost - ne glede na pritiske, pozitivno razpoloženje tudi v kritičnih situacijah. 2. Zanesljivost: ohranjanje meril za odkritost in poštenost. Spoštovanje etičnih načel in zavzemanje strogih stališč, tudi če so nepriljubljena, so glavne značilnosti te osebnosti. Posameznik priznava svoje napake in nasprotuje neetičnim dejanjem drugih. 3. Vestnost: odgovornost za osebno storilnost. Svoje obveznosti in zastavljene cilje posameznik izpolnjuje pravočasno, je urejen in natančen pri delu. 4. Prilagodljivost: prožnost pri obvladovanju sprememb. Posameznik se prilagaja glede na okoliščine, svoje obveznosti razvršča po prioriteti in je zmožen izpolniti več zahtev hkrati. 5. Dojemljivost za novosti: zadovoljstvo ob novih zamislih, pristopih in spoznanjih. Inovativnost in izvirnost nista tuja posamezniku, ki se zavzema za svoja stališča, ne glede na tveganost. Motivacija Motivacija nas vodi skozi življenje in je povezana s cilji, ki jih želimo doseči. Naša dejavnost je odvisna od zastavljenih ciljev, od naših želja po določenih stvareh, na katere se odzivamo z različno intenziteto. V to skupino osebnih spretnosti spadajo (2, str. 41): 1. Težnja k izpolnitvi cilja: prizadevanja za doseganje ali izpolnjevanje meril odličnosti. Zagnanost k začrtanim ciljem in ustreznim merilom so hkrati tudi izzivi za posameznika, ki rad tvega in dela na povečanju storilnosti. 2. Zavezanost: usklajenost s cilji skupine ali organizacije. Požrtvovalnost in marljivost žene posameznika k izpolnjevanju zastavljenih ciljev, saj najde smisel v končnem rezultatu. 3. Pobuda: pripravljenost za odziv na vsako priložnost, tudi če je potrebno prekoračiti mejo in kršiti pravila. Posameznik je pripravljen storiti več, kot se od njega pričakuje. 4. Optimizem: vztrajnost pri izpolnjevanju ciljev kljub oviram in zadržkom. Uspešnost posameznik doseže v upanju na uspeh, ovire pa ne jemlje kot osebno pomanjkljivost. 13

3.1.2 Družbene spretnosti Empatija Zaznati čustva drugih preko barve glasu, izraza na obrazu ali z drugimi nebesednimi znaki je bistvo empatije. Brez zaznavanja teh čustev postajamo nespretni, saj si čustva napačno razlagamo ter tako rušimo navezovanje odnosov. K empatiji prištevamo naslednje spretnosti (2, str. 41): 1. Razumevanje drugih: prepoznavanje občutkov in pogledov drugih in izkazovanje zanimanja za njihove zadrege. Posameznik je sočuten do drugih in zna poslušati, kakor tudi pripravljen pomagati na osnovi prepoznavanja njihovih potreb. 2. Razvojna rast drugih: prepoznavanje potreb drugih po napredovanju in prepričevanje o njihovih sposobnostih in zmogljivostih, na osnovi katerih jih tudi z veseljem nagrajuje. 3. Ustrežljivost: predvidevanje, prepoznavanje in izpolnjevanje potreb drugih. Posameznik se je zmožen postaviti v vlogo zaupnega svetovalca, ki spoštuje stališča in želje stranke. 4. Zavzemanje za različnosti: ustvarjanje priložnosti za sodelovanje različnih ljudi - ne glede na njihovo poreklo. Posameznik ustvarja vzdušje primerno za vse sodelujoče, ne mara nestrpnosti in pristranskosti. 5. Poslovodna zavest: prepoznavanje skupinskih čustvenih tokov in odnosov glede na vplivnost. Posameznik realno gleda na okoliščine v organizaciji in izven nje. Družabne spretnosti Naš odnos do drugih je v veliki meri zasnovan na naših čustvih, saj vplivamo na njih s svojim razpoloženjem. Ugodni občutki prevladujejo nad neugodnimi, saj spodbujajo skupno voljo, poštenost, sodelovanje in storilnost celotne skupine. Nedvomno je, da pozitivna naravnanost ustvarja tudi pozitivno energijo v okolici, kjer se gibljemo. Način, kako obvladujemo medosebne odnose, je v veliki meri odvisen tudi od družabnih spretnosti (2, str. 41): 1. Vplivnost: obvladovanje učinkovitih taktik prepričevanja. Sposobnost pridobiti navzočnost sodelujočih je temeljna vrlina, katero posameznik doseže z neposrednim vplivom in dramatičnimi prizori. 14

2. Sporazumevanje: pozorno poslušanje in prepričljivost v oddajanju sporočil, saj posameznik spodbuja odkrito sporazumevanje. Težje zadeve rešuje odkrito in je pripravljen prisluhniti tudi slabim novicam. 3. Obvladovanje sporov: pogajanje in reševanje nesporazumov. Posameznik je usmerjen k diplomatskem reševanju sporov, zna zaznati žarišče spora ter ga z odkritim pogovorom odstraniti. Teži h kompromisnim rešitvam. 4. Vodenje: navdihovanje in usmerjanje posameznikov in skupin pri opravljanju dela. Posameznik vzorno vodi in ne glede na svoj položaj se je pripravljen postaviti v prvo vrsto, kadar okoliščine to zahtevajo. 5. Spodbujanje sprememb: uvajanje in obvladovanje sprememb. Da bi dosegli želene spremembe, posameznik je sposoben odstraniti ovire, ki so napoti, ter prepričati še druge za sodelovanje. 6. Navezovanje stikov: gojenje koristnih odnosov. Posameznik vzdržuje obsežne mreže neuradnih poznanstev, ki so obojestransko koristne, in ohranja prijateljske vezi s sodelavci. 7. Pridruženost in sodelovanje: usklajenost v dejavnosti z drugimi in usmerjenost k skupnim ciljem ter skrb za prijateljsko vzdušje. Posameznik vzdržuje ravnotežje med izpolnjevanjem nalog in vzpostavljanjem odnosov. 8. Timske sposobnosti: ustvarjanje usklajenega dopolnjevanja med člani skupine ali sinergije pri izpolnjevanju skupnih ciljev. Posameznik navdušuje ostale sodelujoče k zastavljenim ciljem s poudarkom na timski kakovosti, kot so: spoštovanje, sodelovanje in ustrežljivost. Ščiti timski ugled in s celotnim timom deli zasluge. 15

4 TEMPERAMENT Razumeti odziv posameznika v določenih okoliščinah ter razlog za prav takšno vedenje se skriva ne samo v poznavanju čustvene inteligence temveč tudi v poznavanju temperamentov. Lastnosti čustvene inteligentnosti lahko prepoznamo tudi v temperamentih ter na ta način spoznamo osebnost do podrobnosti. Biti seznanjen z lastnostmi le-teh doprinese h kompromisom obeh strani in izognitvi konfliktov, torej uspešnejši komunikaciji. S poznavanjem temperamentov se naučimo povečati svoje moči in nadomestiti šibkosti svojega prevladujočega osebnostnega tipa (5, str. 21). Grški zdravnik Hipokrat (4, str. 228) je spoznal, da na človeško zdravje vplivajo štirje telesni sokovi kri, žolč, črni žolč in sluz - ter da je določen temperament odvisen od tega, kateri od teh sokov prevladuje. Potemtakem je tudi temperamente razdelil v štiri tipe: sangvinik (kri), kolerik (žolč), melanholik (črni žolč), flegmatik (sluz). Hipokratov nauk je kasneje dopolnil Galen, zato je ta tipologija temperamentov danes znana kot Hipokrat-Galenova. Hipokrat-Galenov model štirih temperamentov uporabljen v tej nalogi je najbolj razširjena in znana. Vsak posamezni temperament vsebuje tipične lastnosti, ki se lahko tudi pojavijo pri posamezniku z drugo vrsto temperamenta. Določen posameznik torej lahko ima v svoji osebnosti vseh štiri temperamentov s tem, da eden bolj prevladuje od drugih, torej vsak posameznik ima lastno mešanico lastnosti različnih temperamentov in je edinstven. Nekateri imajo poudarjen samo eden temperament, dokler so ostali zanemarljivi, drugi pa spet imajo enakomerno razporejene lastnosti in to ponavadi mirni flegmatiki (Tabela 3), ker so vsestranski, pa tudi zato, ker najtežje določijo svoje lastnosti. Podroben opis temperamentov je podan v Tabela 1(str. 19), kjer so tudi vidne kombinacije temperamentov, razlaga le-teh pa sledi v nadaljevanju. Najpomembnejši predstavnik teorij potez in dimenzij osebnosti, angleški psiholog Eysenck (4, str. 230) je to obstoječo teorijo kasneje tudi nadgradil z dvema osnovnimi dimenzijami osebnosti: z dimenzijo introvertiranosti ekstravertiranosti ter stabilnosti nestabilnosti. 16

4.1 Kombinacije temperamentov Glede na to, kako posameznik deluje v družbi, vrstimo temperamente v dve skupini, ki tvorita pristni kombinaciji. Ekstrovertirani so tisti, ki so odprti in družabni. V to skupino spadajo sangviniki in koleriki. Introvertirani pa so tisti, ki so zaprti in usmerjeni vase, v svoj notranji svet. To so melanholiki in flegmatiki. Sangvinik in kolerik sta na prvi pogled zelo različna, vendar kljub temu imata veliko skupnega, kakor na primer, da sta oba zgovorna, prisluhneta drugim, sta polna optimizma in odkrita. Posameznik s tako pristno kombinacijo temperamentov ima najboljši potencial za vodenje. Z združenimi lastnostmi zna druge usmerjati in jim pomagati, da pri delu uživajo, ima rad zabavo, vendar kljub temu uresniči cilje ter je človek z zagonom in odločnostjo, ki pa ne misli, da mora za vsako ceno kaj doseči. Z druge strani pa je lahko v negativnih okoliščinah takšen človek ukazovalen in ne ve, o čem govori; lahko je impulziven in zbegano teka sem ter tja ter vedno znova prekinja sogovornike in hoče imeti besedo med pogovorom (5, str. 148). Melanholik in flegmatik sta kljub raznolikosti ujemajoča in tvorita še eno pristno kombinacijo. Oba sta introvertirana, pesimista, tiha, resnega videza, poglobita se v položaj in se izogibata pozornosti. Mirni flegmatik razsvetli globino popolnega melanholika, ta pa popravi flegmatikovo površnost. Takšno kombinacijo imajo najboljši učitelji, saj melanholikovo ljubezen do študija in raziskovanja razsvetli flegmatikova sposobnost komunikacije. Počasno odločanje in obotavljanje jim delata težave pri sprejemanju odločitev (5, str. 150). Posameznik lahko tudi poseduje tudi temperamente, ki tvorijo komplementarno kombinacijo, katera določa posameznikovo usmerjenost k odnosom ali nalogam. Sangvinik in flegmatik je komplementarna kombinacija, kjer je posameznik usmerjen k odnosom, saj izžareva toploto, ima umirjeno in privlačno naravo, zaradi česa so ljudje radi v njegovi družbi. Mirni flegmatik umiri vzpone in padce priljubljenega sangvinika, ta pa ga razvedri. Tovrstna kombinacija se najbolje od vseh razume z ljudmi. Odlični so pri delu z osebjem in kot državni voditelji, ker imajo smisel za humor in druge lastnosti priljubljenega sangvinika ter 17

uravnovešenost mirnega flegmatika. Na žalost pa so leni, brez volje ali smisla za ustvarjanje (5, str. 151). Druga komplementarna kombinacija je kolerik/melanholik, ki se dopolnjujeta, drug drugemu zapolnita pomanjkljivosti. Posameznik je tukaj usmerjen k nalogam, zato je uspešen poslovnež, ki ima voditeljsko moč, zagone in cilje. Posameznik s tako kombinacijo je odločen, organiziran in osredotočen na cilje. Neizogibno je tudi omeniti kombinacije introvertiranih in ekstravertiranih lastnosti ter optimističnega in pesimističnega pogleda. Kombinacija priljubljeni sangvinik/popolni melanholik je bolj čustvena, saj se v osebi prilagajajo sangvinikovi vzponi in padci z globokimi dolgotrajnimi travmami melanholika (5, str. 151). Kombinacija močnega kolerika/mirnega flegmatika ne doživlja enakih čustvenih stresov, pa se oba temperamenta soočata z glavno dilemo delati ali ne delati. Težavo rešijo tako, da življenje razdelijo na dva dela v službi trdo delajo, doma pa se izklopijo (5, str. 152). 18

Tabela 1: Opis temperamentov (vir: http://armchair_academic.homestead.com/personalitycomp~ns4.html) Ekstravertirani optimističen, zgovoren Kolerik Sangvinik KOMPLEMENTARNE KOMBINACIJE Usmerjen k nalogi Moči: rojeni voditelj, neodvisen in samozadosten, dinamičen in aktiven, postavlja cilje, pozna pravilen odgovor, težko izgubi pogum, stimulativen, močna volja in odločnost, direkten, agresiven, samozavesten, inovativen, racionalen, ceni doseganje ciljev, dober organizator. Pri delu: naravnan k ciljem, nasprotovanje ga vzpodbuja, deloholik, vidi celotno sliko, išče praktične rešitve, delo preda drugim, hitro gre v akcijo, uresniči cilj. Šibkosti: nestrpen, posesiven, brezčuten, gospodovalen, le malo potrebuje prijatelje, nepopustljiv, nasprotovalen. Pričakuje od drugih: poslušnost, prizadevnost, logičnost, storilnost, objektivnost, tekmovalnost, težnja k popolnosti, spoštovanje pravil. Moči: natančnost, analitičen, perfekcionist, idealističen, nagiba se h genialnosti, ceni lepoto, resen in odločen, filozof in poet, umetnik in glasbenik, skrben, vesten. Pri delu: urejen in načrten, perfekcionist, organiziran, vztrajen in natančen, varčen, samopožrtvovalen, motivira jih visok standard, vidi probleme in rešitve, privržen pravilom, drži se dnevnega razporeda. Rad ima razpredelnice, grafe, številke, sezname. Šibkosti: nedružaben, depresiven, negativen, kritičen, pesimističen, egocentričen, muhast, zamerljiv, nasproten. Pričakuje od drugih: podrobnost informiranja, potrebuje prostor in čas za popolnost, spoštujte njihov trud, izpostavite dejstva. Moči: Zgovoren, dober smisel za humor, privlačna osebnost, radoveden, čustven, živahen in vedno glasen, spontan, iskren, umetnik, vizionar, inspiracijski, optimističen, prepričljiv, spodbuden. Živi v sedanjosti. Pri delu: kreativen, ima energijo in navdušenje, prostovoljno se javi za nalogo, navdihne druge da se mu pridružijo, izmisli si nove dejavnosti, začne na blesteč način, dober na odru, dobro deluje v timu. Šibkosti: pretirava, preveč govori, glasen, naiven, ne posluša, zgublja čas, pozablja na obveznosti, išče izgovore, neorganiziran, neodločen, samoljuben, površen. Pričakuje od drugih: poslušanje, iskrene komplimente, potrebujejo svoj prostor in priložnost za besedo, podporo, privrženost. Moči: simpatičen, prijazen, umirjen in sproščen, dobrodušen, nenapadalen, dober poslušalec, uravnovešen, opazovalen, prilagodljiv, toleranten, moralen, izraža sočutje in skrb, vzgojen, skrivnosten. Pri delu: potrpežljiv, diplomat, zna upravljati, miren in naklonjen, sposoben in zanesljiv, stabilen, izogiba se konfliktom, najde lažjo pot. Šibkosti: zanesenjaški, zadržan, plašen, pesimist, sarkastičen, sebičen, pasiven, nima rad sprememb, nepraktičen, počasen, len. Pričakuje od drugih: umirjenost, zaupljivost, dovolj časa za spremembe in prilagajanje, naklonjenost, spoštljivost. KOMPLEMENTARNE KOMBINACIJE Usmerjen k odnosom Melanholik Introvertirani pesimističen, ljubezniv Flegmatik 19

5 PREDSTAVITEV IZOBRAŽEVALNIH USTANOV V tem poglavju sta predstavljeni izobraževalni ustanovi, ki sta sodelovali v raziskavi. Razlikujeta se po organizaciji, načinu dela in velikosti. Kljub temu sta obe uspešni in kompetentni na svojem področju v kraju, kjer se nahajata. 5.1 Able sprachschule Vemo, kako pomembno je imeti dobre učitelje. je slogan ustanove, ki bo na kratko predstavljena. Zaznamuje jo visoka kvaliteta poučevanja, saj vedno stremijo k izboljšanju. Able sprachschule je zasebna šola tujih jezikov v mestu Halle an der Saale, Saxony-Anhalt, Nemčija, pod vodstvom treh predavateljev, ki so tudi ustanovitelji šole. Vsi predavatelji so»native speakerji«, kar pomeni, da prihajajo iz različnih koncev sveta, različnih kultur in da poučujejo izključno v svojem materinem jeziku. Zaradi narave sklenjenih delovnih razmerij prihaja do visoke fluktuacije, saj imajo predavatelji svobodo do odločanja, koliko časa bodo ostali v ustanovi, vendar ne manj kot eno šolsko leto. Število predavateljev niha glede na povpraševanje in razpoložljivost predavateljev, to pa je približno 10. Pomembno je omeniti, da so predavatelji ljudje, ki prihajajo iz različnih poklicnih strok, visoko izobraženi in z bogatimi izkušnjami. Predavatelji dobivajo le bežne smernice za poučevanje, kar jim tudi daje svobodo, kakšen sistem bodo ubrali, saj tako ustvarijo svoj osebni stil poučevanja. Gradivo je izbrano glede na potrebe udeležencev ter po specifikacijah šole. Ponujajo širok razpon tečajev za udeležence s različnimi stopnjami znanja in interesi, med njimi tudi take s specifično vsebino, kot je angleščina v medicini, kemijski industriji ipd. Kljub temu, da prevladuje povpraševanje po angleščini, ponujajo tudi druge možnosti, kar je vse odvisno od povpraševanja in števila povpraševalcev. Pred začetkom katerega koli tečaja udeleženec opravi test, ki določi stopnjo znanja in s tem tudi primeren tečaj. 20

Ponudba tečajev: Intezivni tečaji (The Intensive Courses) poteka vsak mesec ves teden po šest ur na dan. Kljub velikim naporom udeleženec pridobi veliko skozi visoko koncentracijo podatkov. Po številnih analizah je dokazano, da je uporaba različnih metod poučevanja izjemno efektivna. Večerni tečaji (Evening Courses) potekajo v širšem časovnem obdobju in so največ obiskani s strani poslovnežev, ki želijo postopoma in do natančnosti spoznati jezik. Vsaki skupini je dodeljen določen predavatelj, ki sestavi učni program glede na zahteve in znanje udeležencev. Poučevanje zajema odprte diskusije, zanimive igre za popestritev in druge aktivnosti. Skupine so poimenovane po večjih mestih v ZDA in Veliki Britaniji, kot so Miami, Bristol, Worcester, Birmingham, Santa Monica, Liverpool, Manchester, Glasgow, Harwich, Bristol, Dover, Seattle, Leeds, Nottingham, Dallas. Individualni tečaji (One-to-One Courses) so posebna ponudba za posameznike, ki želijo bolj efektivno in intenzivno učenje jezika v krajšem časovnem obdobju. Vsebina tečaja je izdelana glede na posameznikove želje in potrebe, čas in prostor poučevanja pa izbere sam udeleženec oz. delodajalec. Tečaji za podjetja (Company Courses) so namenjeni zaposlenim v podjetjih, za katere je tuji jezik neizogiben način komuniciranja. Velikokrat podjetja izobražujejo kader zaradi odpiranja novih poslovnih možnosti v tujini, kjer je znanje jezika osnovni pogoj. Poučevanje poteka ali na šoli ali v podjetju oz. na drugi lokaciji. 5.2 Doba «Z inovativnimi pristopi širimo znanje in povezujemo vse, ki verjamejo v uspeh in nasmeh.«(2, e-vir) se glasi poslanstvo največjega zasebnega ponudnika izobraževalnih in študijskih programov v Sloveniji, ki deluje že od leta 1990. Zaznamuje jih kakovost in uspešnost skozi individualen pristop, svetovanje, nenehno evalviranje, sodoben pedagoški pristop, prijetno učno okolje in izobraževanje, ki je podprto z informacijsko podporo. Ponujajo širok spekter izobraževanj, kot so: učenje tujih jezikov, programi za brezposelne, srednješolski programi, visokošolski program, e-izobraževanje. Svojo ponudbo nenehno izpolnjujejo in izboljšujejo. V ustanovi je zaposlenih 28 delavcev in 375 sodelujočih predavateljev in visokošolskih predavateljev. 21

V nadaljevanju bo predstavljen jezikovni program, v katerem sodeluje več kot 100 predavateljev. Pozitivne lastnosti jezikovnih tečajev: majhne skupine do največ 8 udeležencev, program, ki je prilagojen potrebam in željam udeležencev, predavatelji uporabljajo sodobne metode in oblike dela, v tečaj se sistematično vključuje»native speaker«, v tečaj je vključeno e-učenje tako, da je udeležencem na razpolago jezikovni portal, kjer imajo na enem mestu zbrano dodatno gradivo za tečaj, zanimive povezave, forum, udeležencem nudijo brezplačne priprave na javno veljavne izpite. Poslovni jezik Udeleženci se učijo komunicirati v tujem jeziku in obvladovati jezikovne strukture ter besedišče, ki je vezano na delovno mesto, v različnih poslovnih situacijah. Skupine niso večje od 6 udeležencev in uporabljajo lastno gradivo, ki je razvito na podlagi potreb udeležencev. Splošno pogovorni jezik Udeleženci lahko izbirajo med jeziki, kot so: angleščina, nemščina, italijanščina, španščina ter francoščina v obsegu 70 90 ur. Programi temeljijo na individualnem pristopu in prilagajanju programa udeležencem. Z inovativnimi pedagoškimi pristopi udeleženci obravnavajo praktično uporabne vsebine, sistematično usvajajo vse štiri jezikovne spretnosti: govor, branje, pisanje in poslušanje ter se naučijo samozavestno uporabljati jezik v najrazličnejših vsakdanjih situacijah. Programi učenja tujih jezikov obsegajo skupaj 450 ur in so razdeljeni na osnovno in višjo raven. V skupini je od 6 do 8 udeležencev. On-line tečaji Namenjeni so vsem, ki potrebujejo več časovne fleksibilnosti. Učenje poteka samostojno, z mentorjem in ostalimi tečajniki pa lahko komunicirajo preko e-pošte. Svoje samopreverjanje udeleženci lahko opravijo preko interneta. 22

Nonstop programi Intenzivnejši programi angleškega in nemškega jezika, v katere se lahko udeleženci vključijo kadarkoli. Lahko se odločijo za povsem začetno stopnjo ali pa svoje jezikovno znanje nadgradijo na primerni stopnji. V delo na tečaju vključujejo e-učenje in jezikovni portal. Program traja 50 ur in v skupini je največ 5 udeležencev. Tečaji konverzacije Izvajajo jih na različnih težavnostnih stopnjah, vodijo pa jih»native speakeri«. Za vse, ki želijo ostati v stiku s tujim jezikom in ohranjati pridobljeno znanje, izpopolniti svoje spretnosti komuniciranja v pogovoru z»native speakerji«in spoznati kulturo dežele, katere jezika se učijo, iz prve roke. Tečaje konverzacije izvajajo na dveh težavnostnih stopnjah, vodijo jih»native speakerji«. Individualno učenje En udeleženec in en predavatelj delata po individualnem programu. Individualno učenje tujega jezika je rešitev za vse, ki si zaradi številnih obveznosti in hitrega tempa dela ne morete privoščiti učenja tujega jezika ob koncu tedna ali vključevanja v tečaje, ki trajajo nekaj mesecev in potekajo v popoldanskem ali večernem času. Potrebujete drugačen pristop in drugačne oblike sodelovanja. 23

II. EMPIRIČNI DEL 6 RAZISKAVA Ob primerjavi značilnosti čustvenih sposobnosti in temperamentov najdemo veliko skupnega vendar kljub temu je težko najti stičišča, kjer se te značilnosti prepletajo. Ob izmenjavi mnenj o čustveni inteligentnosti mi je bilo nekoč zastavljeno vprašanje, ali sem jaz čustveno inteligentna. Odgovora na to ni, saj bi lahko vsak za sebe povedal, da je čustveno inteligenten, vendar o tem sodijo drugi. Živimo in delamo tako, kakor smo vzgojeni, in sicer tako, kakor bi sami želeli, da se nam ugodi. Našo osebnost nadgrajujemo celo življenje, učimo se, kako živeti v harmoniji z drugimi, da bi bilo čim manj konfliktov. Tega ni vedno zlahka narediti, zato moramo svoja čustva včasih tudi nadzorovati. Učimo se z napakami, včasih pa tudi z analizo svoje osebnosti, za kar potrebujemo voljo in prizadevnost do sebe in drugih. 6.1 Opredelitev raziskovalnega problema Namen raziskave poteka iz ideje, da povpraševanje po znanju slovenskega jezika raste tudi izven naših meja, v državah EU. Za čas mojega praktičnega izobraževanja je ustanova za tuje jezike Able dobila nekaj povpraševanj po učenju slovenskega jezika, vendar kadra za poučevanje slovenskega jezika ni bilo na voljo. Sodelovanje med ustanovami DOBA in Able bi gotovo bilo uspešno, saj je učenje tujega jezika z»native speakerjem«veliko lažje in uspešnejše. Menim, da bi bilo sodelovanje olajšano z uporabo testa temperamentov, saj bi se predavatelji hitreje spoznavali ter s tem tudi lažje delali. Prvoten namen raziskave je bil poglobljeno spoznavanje svojega jaza skozi vprašalnik čustvene inteligence pri predavateljih tujih jezikov v obeh ustanovah. ČI je zelo kompleksen pojav, za kar je tudi težko določiti čustveno inteligenco posameznika skozi kratek test iz dvajsetih vprašanj. Vsa vprašanja, ki so dosegljiva iz različnih virov, vsebujejo sto ali več vprašanj. Takšen način v tej nalogi bi bil nesmiseln, saj bi zahteval veliko časa, zato je vprašalnik zastavljen iz nekaj ključnih vprašanj, ki se nekako navezujejo na značilnosti temperamentov. Za dodatno alternativo 24

je zato uporabljen test temperamentov, s pomočjo katerega posameznik spozna sebe ter značilnosti drugih temperamentov, da bi boljše razumel soljudi okoli sebe, kar je nedvomno zelo pomembno za razvoj čustvene inteligentnosti. Poznati značilnosti temperamentov pomaga pri vsakodnevni komunikaciji, saj lahko vemo kaj pričakovati od drugih, vemo kako in na kateri način bomo pristopili pri določenih problemih. 6.2 Cilji raziskave Prvoten cilj je, da se s pomočjo določenih temperamentov med udeleženci iz različnih kulturnih sredin izpostavijo čustvene spretnosti anketirancev. Vendar se zaradi nepričakovanih okoliščin ta cilj ni uresničil. Razlog za to je podan v naslednjem poglavju o poteku raziskave. Za alternativo je izbrana primerjava ter analiza rezultatov, ki kažejo vzorce posamične skupine. Izstopajoči odgovori posameznikov (Tabela 4) v vprašalnikih ČI bodo primerjani z odgovori v testih temperamentov, kar bo pokazalo, ali obstaja povezava med tema dvema temama. Istočasno bodo primerjani rezultati med dvema ustanovama. Vsekakor je glavni cilj podaja analiz vprašalnikov, ki bi pripomogli k ozaveščanju pomembnosti poznavanja svojega jaza, čustev ter svojih in tujih osebnosti. Rezultati bodo po zaključku analize vprašalnikov podani udeležencem, ki bodo lahko s pomočjo dodatnega gradiva nadalje delali na sebi in svojem jazu. 6.3 Potek raziskave Potek raziskave se razvija spotoma, saj šele s primerjavo rezultatov na različne načine pridemo do spoznanj, o katerih nismo prej niti razmišljali. Zaradi drugačnega razvoja raziskave se ni uresničil cilj, ki je bil zastavljen, in sicer ta, da se s pomočjo temperamentov izpostavijo čustvene spretnosti anketirancev. Raziskava je izvajana s kombinacijo vprašalnika ČI in testa temperamentov (priložena k predlogam), med predavatelji tujih jezikov v izobraževalnih ustanovah (IU), DOBA ter zasebne šole za tuje jezike Able, Halle, Nemčija. Število udeležencev pri raziskavi je vsega skupaj 13 (8 25

iz IU DOBA, 5 iz IU Able), kar je precej manj od pričakovanj, vendar vsekakor dovolj za uresničitev večine omenjenih ciljev. Glede na število zaposlenih predavateljev je udeležba 70 %. Korespondenca z IU Able je potekala po e-pošti. Vprašalniki so izpolnjeni anonimno ter oštevilčeni s številkami od 1 do 5 ter posredovani z uradne šolske e-pošte. Po končani raziskavi sem po enaki poti posredovala povratne informacije glede na rezultate. Sodelovanje z IU Doba je potekalo tudi preko e-pošte, in sicer tako, da so predavatelji svoje odgovore posredovali s svojih osebnih e-naslovov tako, da niso ostali anonimni. Vsekakor njihova imena ne bodo omenjana. Ob pogledu in prebiranjem literature je videti tesno povezanost med ČI in temperamenti, kar je tudi bil razlog za takšno kombinacijo, kot je ta. Kljub temu je pa izjemno težko izločiti podobnosti zlasti izpostaviti čustvene sposobnosti na osnovi rešenega testa temperamentov. Ta cilj je bil previsoko zastavljen, saj bi potrebovala veliko več znanja ter izkušenj za izpolnitev tega cilja. Za še bolj natančno raziskavo bi bil potreben oseben stik z udeleženci. Po Golemanu, empatijo je najboljše testirati interaktivno, kjer lahko posameznik razbere čustva po izrazu lica, recimo s pomočjo videa. V tokratnem primeru takšno testiranje ni mogoče, zato so vprašanja takšne narave, da kažejo le odziv posameznika na določeno situacijo. Vsekakor bi izvajanje raziskave bistveno drugače potekalo med osebami, ki se osebno bolje poznajo. Rezultati bi tudi bili podrobnejši ter natančnejši. 6.4 Rezultati Skozi raziskovalen del je prikazan vzorec temperamentov v obeh ustanovah. Prva analiza rezultatov se nanaša na test temperamentov. Tabela 2 prikazuje število odgovorov v rubrikah šibkosti in moči. Pri odgovorih v skupini IU Able prevladujejo šibkosti, kar pomeni, da so pri reševanju testa udeleženci označevali več značilnosti, ki zaznamujejo šibkosti kot moči. To nakazuje, da bi udeleženci morali delati na povečanju svojih moči in nadomeščanju šibkosti svojega prevladujočega osebnostnega tipa. 26

Grafa 1 in 2 (str. 27) pa razvidno prikazujeta, kateri temperamenti izstopajo pri določeni skupini. Pri obeh skupinah udeležencev prevladujejo značilnosti sangvinika, dokler v IU Doba sledijo značilnosti flegmatika, v IU Able pa značilnosti melanholika. Tabela 2: Primerjava odgovorov med IU v temperamentnem testu DOBA ABLE TEMPERAMENTI M Š M Š sangvinik 24 33 11 29 kolerik 19 11 14 10 melanholik 13 25 18 18 flegmatik 29 11 15 11 SKUPAJ 85 80 58 68 Število udeležencev 8 5 * M moči; Š šibkosti Vir: lastna raziskava TEMPERAMENTI Šibkosti 33 11 25 11 Moči 24 19 13 29 0 20 40 60 80 100 sangvinik kolerik melanholik flegmatik TEMPERAMENTI Šibkosti Moči 11 29 14 10 18 18 15 11 0 20 40 60 80 sangvinik kolerik melanholik flegmatik Graf 1: Temperamenti IU Doba Vir: lastna raziskava Graf 2: Temperamenti IU Able V sklopu te analize bi poudarila dominantne značilnosti moči, ki so prisotne v obeh skupinah. Vključeni so vsi odgovori ne glede na udeleženca z določenim temperamentom, kar pomeni, da 27