F. TEMELJI nosilni element, ki nosi obtežbo stavbe in jo prenaša na temeljna tla. Pri tem je nosilnost tal relativno majhna, teža stavbe pa običajno velika temelje izbiramo glede na vrsto in lastnosti temeljnih tal, konstrukcijsko zasnovo objekta, deformacije temeljnih tal in nivo talne vode pri določitvi primerne globine temeljenja je potrebno upoštevati tudi nevarnost zmrzovanja glede na oblikovanje temeljev ločimo plitvo in globoko temeljenje Plitvo temeljenje uporabljamo takrat, kadar se dovolj nosilne plasti nahajajo blizu površja tal; enostavnejša izvedba a) TOČKOVNI TEMELJI b) PASOVNI TEMELJI c) TEMELJNI NOSILCI d) TEMELJNA PLOŠČA Globoko temeljenje uporabljamo takrat, kadar so vrhnje plasti terena premalo nosilne ali pa so posedki preveliki oziroma preveč neenakomerni a) TEMELJENJE NA KOLIH OZ. PILOTIH b) TEMELJENJE NA VODNJAKIH c) TEMELJENJE S POGREZNJENIMI VODNJAKI (KESONI) https://pbs.twimg.com 137
temelje dimenzioniramo na obremenitve, ki jih povzročata obtežba stavbe in kontaktni tlaki temeljnih tal kontaktni tlaki so odvisni od togosti stavbe, togosti temelja in deformabilnosti temeljnih tal podajna nosilna konstrukcija stavbe toga nosilna konstrukcija razporeditev upogibnih obremenitev v temelju P P temeljna greda tog temelj podajna tla toga tla kontaktni tlaki (napetosti) v temeljnih tleh toga tla P podajen temelj podajna tla P podajna tla toga tla razporeditev upogibnih obremenitev toga tla podajna tla 138
pri dimenzioniranju so v skladu s SIST EN 1992 1 1 dovoljeni naslednji nivoji analize: nivo 0: privzame se linearna razporeditev kontaktnih pritiskov (izpolnjeni naslednji predpogoji: kontaktni pritisk ne presega projektne vrednosti tako v MSN kot MSU; v MSU so pričakovani diferenčni posedki zanemarljivi; v MSN ima konstrukcijski sistem zadostno duktilnost) nivo 1: kontaktni pritiski se določijo ob upoštevanju relativne togosti temelja in tal. Pri tem morajo biti rezultirajoče deformacije v sprejemljivih mejah nivo 2: dodatno se upošteva vpliv deformacij tal na zgornjo konstrukcijo nivo 3: upošteva se vzajemno delovanje konstrukcije, njenih temeljev in tal Vir: Pulko Uporaba modula reakcije tal pri izračunu temeljnih plošč 139
a) POSAMIČNI (TOČKOVNI) TEMELJI uporabljamo, kadar obtežbo stavbe prenašamo na nosilna tla preko stebrov točkovne temelje izvajamo na poravnani in dobro zgoščeni podlagi (lahko tudi podložnem betonu) pri večjih stavbah se pri prenosu obtežbe stavbe na nosilna tla preko stebrov odločamo za uporabo temeljnih nosilcev centrično obteženi posamični (in pasovni) temelji se lahko izvedejo kot nearmirani, če je izpolnjen naslednji pogoj: 0,85h a F (9 gd / f ctd ) projektna vrednost napetosti tal če so posamični temelji absolutno togi in če so manjših dimenzij od 4 m, lahko privzamemo linearno razporeditev kontaktnih tlakov: poenostavitev: h F 2 a N M max(min) F W 140
b) PASOVNI TEMELJI pasovni temelji prenašajo na nosilna tla obtežbo z zidov v vzdolžni smeri so obremenjeni z linijsko obtežbo, za katero predpostavimo, da je konstantna računamo jih na tekoči dolžinski meter v vzdolžni smeri so togi, vendar jih kljub temu armiramo z vzdolžnimi vezmi (preprečimo razpoke v temelju zaradi morebitnega neenakomernega posedanja tal pod njim) v prečni smeri veljajo enake zahteve kot pri točkovnih temeljih www.thecivilbuilders.com pasovni temelj www.diygreenbuildingwithjerry.blogspot.si 141
c) TEMELJNI NOSILCI temeljni nosilci prenašajo na nosilna tla obtežbo z dveh ali več stebrov uporabljamo v primerih, ko zaradi neenakomernega posedanja in nevarnosti razpokanja konstrukcije ne smemo temeljiti s točkovnimi temelji P i P j P k l i l j kontaktnih tlakov v temeljnih tleh razporeditev www.iamcivilengineer.com www.abuildersengineer.com www.abuildersengineer.com https://bestengineeringprojects.com 142
d) TEMELJNA PLOŠČA temeljno ploščo uporabljamo na slabo nosilnih tleh zaradi večje kontaktne ploskve so napetosti pod temeljem manjše; temeljna plošča preprečuje neenakomerno posedanje stavbe temeljne plošče so lahko enakomerne debeline, lahko so ojačane le pod stebri, lahko so ojačane pod zidovi (in stebri) z rebri v eni ali dveh smereh http://guide lines4u.blogspot.si/2014/07/advantages anddisadvantages of raft.html http://www.thecivilbuilders.com/2013/01/various types of matfoundations.html http://houseunderconstruction.com/foundation/how build raftfoundation.html 143
F.2 GLOBOKO TEMELJENJE o globokem temeljenju govorimo takrat, ko je razmerje med globino in širino temelja večje od 4 globoko temeljenje uporabljamo predvsem pri gradnji večjih objektov, z izjemo temeljenja na kolih oz. pilotih, ki se lahko uporablja tudi pri gradnji stanovanjskih stavb na slabo nosilnih tleh a) TEMELJENJE NA KOLIH OZ. PILOTIH koli so običajno vitki elementi, ki prenašajo obtežbo temeljev globlje v temeljna tla. Lahko so polni ali votli in različnih oblik prečnega prereza glede na način vgradnje ločimo: koli, vgrajeni z razmikom zemljine vtisnjeni, zabiti koli, koli, vgrajeni v pripravljeno izvrtino uvrtani koli, koli, vgrajeni z injektiranjem (metoda izboljšanja temeljnih tal) jet grouting glede na mobilizacijo nosilnosti ločimo: stoječe kole prevladuje nosilnost ob konici kola, trenjske ali viseče kole prevladuje nosilnost ob plašču kola glede na material, iz katerega so izdelani, ločimo: jekleni, armiranobetonski oz. prednapeti (prefabricirani), leseni glede velikost prečnega prereza ločimo kole velikega premera (D > 1 m) in mikrokole (D < 0,25 m) plašč kola vrh kola konica (noga) kola W p lastna teža kola Q s nosilnost ob plašču kola Q b nosilnost ob konici kola 144
F.2 GLOBOKO TEMELJENJE b) TEMELJENJE NA VODNJAKIH primerni za gradnjo večjih in zahtevnih objektov, ki so zgrajeni na nosilnih tleh, ki so premalo nosilna za težo objekta v bistvu so to koli velikih premerov (več metrov), ki jih običajno vgrajujemo s posebnimi tehnologijami betonska obloga, ki v fazi izkopa preprečuje bočno porušitev izkopa vodnjaki so lahko tudi polni po končanem izkopu se zabetonira dno vodnjaka fgg web.fgg.uni lj.si/kmtal gradiva 145