ELEKTRONSKI UČBENIK ZA POUČEVANJE PITAGOROVEGA IZREKA PRI POUKU MATEMATIKE V OSNOVNI ŠOLI

Size: px
Start display at page:

Download "ELEKTRONSKI UČBENIK ZA POUČEVANJE PITAGOROVEGA IZREKA PRI POUKU MATEMATIKE V OSNOVNI ŠOLI"

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacijska informatika ELEKTRONSKI UČBENIK ZA POUČEVANJE PITAGOROVEGA IZREKA PRI POUKU MATEMATIKE V OSNOVNI ŠOLI Mentor: izr. prof. dr. Eva Jereb Kandidatka: Amalija Stiplovšek Kranj, junij 2008

2 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici dr. Evi Jereb, izredni profesorici Fakultete za organizacijske vede, za svetovanje in vodenje skozi izdelavo diplomske naloge. Cenim njeno pripravljenost za pomoč pri razreševanju problemov, s katerimi sem se srečala pri izdelavi elektronskega učbenika. Hvala tudi ravnateljici Osnovne šole Koseze Ani Kuhar Reţek, ki mi je omogočila testiranje elektronskega učbenika pri pouku matematike v osmem razredu. Zahvaljujem se tudi lektorici Majdi Andolšek, učiteljici slovenščine in angleščine, ki je lektorirala mojo diplomsko nalogo.

3 POVZETEK V tem času je problem poučevanja učencev pri matematiki predvsem njihova motivacija za učenje. Učenci zelo radi delajo na računalniku, zato je to orodje izredno primerno za njihovo motivacijo. Za poučevanje matematike v osnovni šoli še ni veliko gradiva v elektronski obliki. V diplomski nalogi je opisana izdelava elektronskega učbenika za poučevanje Pitagorovega izreka pri pouku matematike v osnovni šoli. V njem je 140 nalog in 14 rešenih primerov nalog. Naloge so bile izdelane v programu Macromedia Dreamweaver. Risbe geometrijskih likov in film so bili izdelani v programu Macromedia Flash. Za izdelavo interaktivnih delov učbenika reševanje nalog- pa je bil uporabljen dinamični HTML in javascript. KLJUČNE BESEDE - elektronski učbenik - Pitagorov izrek - osnovna šola - motivacija ABSTRACT At 21th century there is the main problem, how to teach mathematics at secondary school. The most important for students is their motivation for mathematics. Students like to work with computers and computer is the most important tool for their motivation. At primary school there are not many e-books for education. Here we are going to describe how to create an e-book of Pytagora s theorem. For the creation of our e- book, we were using Macromedia's Dreamweaver and Macromedia's Flash. For interactive pages we also used dynamic HTML and JavaScript. KEYWORDS - e-book - Pytagora s theorem - Secondary school - motivation

4 KAZALO 1 UVOD OPREDELITEV NAJPOGOSTEJŠIH TEŢAV IN NAPAK PRI RAZUMEVANJU TEME NAKAZANE REŠITVE TEŢAV S POMOČJO DELA Z ELEKTRONSKIMI GRADIVI TEORIJA IZOBRAŽEVANJA IN DIDAKTIKE IZOBRAŢEVANJE PROGRAMIRANI POUK MATEMATIKA IN NJENA DIDAKTIKA UČNE METODE UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI RAČUNALNIK KOT UČNI PRIPOMOČEK DIDAKTIČNO OBLIKOVANJE UČIL ORODJE ZA IZDELAVO ELEKTRONSKEGA GRADIVA IZDELAVA ELEKTRONSKEGA GRADIVA ZA UČENJE PITAGOROVEGA IZREKA UPORABA ELEKTRONSKEGA GRADIVA ZA UČENJE PITAGOROVEGA IZREKA KAKO UPORABLJAMO GRADIVO? ANALIZA TESTIRANJA ELEKTRONSKEGA GRADIVA ZAKLJUČEK LITERATURA... 30

5 1 UVOD Z razvojem računalniške tehnologije in programske opreme se je naše vsakdanje ţivljenje zelo spremenilo. Ne znamo si več predstavljati ţivljenja brez računalnika. Z njim nam je vsak trenutek dostopen svet informacij. Prav iskana informacija je izrednega pomena, saj nam pomaga pri delu doma, v sluţbi, pri nakupih, na potovanjih, v prometu, pri spremljanju svetovnih dogodkov, pri izobraţevanju, pri naloţbah denarja v vrednostne papirje in še veliko več. Če ţeli neko podjetje prodajati svoje izdelke, mora imeti obvezno svojo predstavitev na spletni strani. Če je nima, je tako, kot da ne obstaja. Tudi v izobraţevanju so nastale velike spremembe. Danes nam računalniška tehnologija omogoča tudi izobraţevanje na daljavo. V šolstvu se spreminja poučevanje. Ţe pri veliko predmetih je podpora računalnika nujna. Veliko gradiv za poučevanje je na spletu, vendar je malo interaktivnih vsebin, ki bi omogočala učencem aktivno reševanje nalog in usvajanje novega znanja. Predvsem na področju matematike za osnovno šolo lahko najdemo le besedila nalog, ki jih učenci prepišejo v zvezek in jih rešijo. V današnjem času je potrebno učence predvsem motivirati za učenje in računalnik je tisto orodje, ki zelo pritegne njihovo pozornost. Večina učencev ţe od prvega razreda osnovne šole obiskuje računalniške tečaje, kjer se naučijo uporabljati računalnik za risanje in kasneje za pisanje besedil. V zadnji triadi devetletne osnovne šole imajo učenci moţnost izbrati izbirni predmet s področja računalništva. Ponujene so jim vsebine, kot so urejanje besedil, multimedia in računalniška omreţja. Te izbirne vsebine s področja računalništva so zelo dobro obiskane, saj se večina učencev na šoli odloči zanje. Učenci v osmem razredu osnovne šole ţe zelo dobro znajo uporabljati računalnik. Tako uporaba elektronskega učbenika pri pouku matematike ne bo zahtevala dodatnega izobraţevanja učencev glede uporabe računalnika in dela z njim. Pitagorov izrek je temeljno poglavje v učnem načrtu za osmi razred, ki se obravnava kot zadnja snov v tekočem šolskem letu. Znanje o Pitagorovem izreku in njegova uporaba v ravninskih likih je pomembno, saj se njegova vsebina nadaljuje v devetem razredu. Tam se uporablja predvsem v poglavju o geometrijskih telesih. Elektronski učbenik za poučevanje Pitagorovega izreka v osnovni šoli bo tudi uporaben v devetem razredu za ponovitev, ko bodo učenci potrebovali to znanje pri obravnavi geometrijskih teles. Malo je učiteljev, ki bi poleg svojega predmeta, ki ga poučujejo, znali izdelati interaktivni spletni učbenik. Le redko kdo se izobraţuje in pridobiva znanje o oblikovanju spletnih strani. Redki so tudi praktiki, ki pišejo klasične učbenike. Ravno učitelj, ki poučuje učence, najbolje pozna njihove ţelje in potrebe po spremembi načina poučevanja. Tehnološke spremembe so nam v zadnjih dveh desetletjih prinesle nov izziv tudi na področje izobraţevanja. (Jereb E., 2008) Amalija Stiplovšek: Elektronski učbenik za poučevanje Pitagorovega izreka pri pouku matematike v osnovni šoli stran 1

6 1.1 OPREDELITEV NAJPOGOSTEJŠIH TEŢAV IN NAPAK PRI RAZUMEVANJU TEME Z razvojem tehnologije se spreminjajo tudi didaktični pripomočki na področju poučevanja. Sodobno poučevanje ne temelji samo na znanju učitelja, temveč predvsem na motivaciji učencev za spoznavanje novih vsebin. Učenci teţko sledijo pouku in nadgrajujejo svoje znanje, če ne razumejo dobo snovi pri matematiki, predvsem Pitagorovega izreka, ki je temeljna učna snov osmega razreda devetletne osnovne šole. Ob koncu osmega razreda se učenci prvič srečajo s Pitagorovim izrekom in njegovo uporabo v nekaterih ravninskih likih. V devetem razredu se uporaba Pitagorovega izreka v nekaterih geometrijskih telesih nadgrajuje. Pitagorov izrek je definiran v pravokotnem trikotniku in govori o odnosu med dolţinami stranic v tem trikotniku. Učenci spoznajo odnos med katetama in hipotenuzo pravokotnega trikotnika. Negativni vzroki imajo navadno negativne posledice. Učencem je geometrija nekoliko laţja, ker si slike lahko narišejo v zvezek ali na list papirja. Da je vsota kvadratov nad katetama enaka kvadratu nad hipotenuzo pravokotnega trikotnika, je večini učencev hitro razumljiva. Prizadevni učenci, ki jim delovne navade niso tuje, si skico hitro narišejo in nimajo teţav z razumevanjem. Obstajajo pa tudi učenci, ki nimajo delovnih navad, ki ne prinašajo k pouku učbenikov, zvezkov in ostalih potrebščin. Za take učence je potrebna dodatna motivacija za delo. Zelo pomembno je, da prav vsak učenec uspešno zaključi osnovno šolo in se izobrazi za svoj poklic. Za drţavo so največji strošek tisti učenci, ki niso vključeni v nobeno izobraţevanje in si ne pridobijo poklica. V osnovno šolo so zadnje desetletje vključeni tudi učenci s posebnimi potrebami. To so učenci, ki so slabovidni, gluhi in naglušni, gibalno ovirani, ter učenci s primanjkljaji na različnih področjih. Za te učence je pomembna predvsem sodobna tehnologija pri poučevanju. Računalnik je eno glavnih orodij za izobraţevanje takih učencev. Pri matematiki še vedno prevladuje predvsem klasični pouk. Uporabljamo učbenike, zbirke nalog, razne delovne zvezke, v katere učenci rešujejo naloge in učne lističe z nalogami. Elektronskega gradiva za poučevanje matematike v osnovni šoli je še malo. Predvsem lahko dobimo na svetovnem spletu naloge v slovenskem jeziku, ki jih učenci prepišejo v zvezek in jih nato rešijo. Da bi učenci reševali naloge kar s klikanjem v računalnik, pa jih skoraj ni. Veliko je pomanjkanje tovrstnega gradiva, ki bi učencem in učiteljem izboljšali rezultat učenja in poučevanja matematike. Učitelji še vedno pišejo klasične učbenike, ki jih izdajo zaloţbe v papirni obliki. Predvidevam, da je njihovo znanje računalništva še pomanjkljivo, zato ne ustvarjajo elektronskih učbenikov. Sem ter tja lahko zasledimo na internetu le posamezne strani, kjer nekateri poskušajo ustvariti program za preverjanje znanja poštevanke, seštevanja, odštevanja. (Jereb J., 1987) Amalija Stiplovšek: Elektronski učbenik za poučevanje Pitagorovega izreka pri pouku matematike v osnovni šoli stran 2

7 1.2 NAKAZANE REŠITVE TEŢAV S POMOČJO DELA Z ELEKTRONSKIMI GRADIVI Pomembna je sprememba. Učenci morajo spoznati, da je matematika lahko prav prijeten predmet, in prav didaktično dobro oblikovan učbenik lahko vpliva na njihov pozitivni odnos do matematike. Za učence, ki imajo slabše delovne navade, je potrebna dodatna motivacija za delo. Prav za te učence je delo z računalnikom zelo pomembno, ker ga radi uporabljajo in se tudi zelo hitro znajdejo na njem. Tudi če ni zapisa v zvezku, bo zapis mogoče priklicati s svetovnega spleta doma in v šoli. Učenci bodo bolj motivirani za učenje in bodo bistvo Pitagorovega izreka spoznali na nek sodoben, njim primeren način. Pri matematiki so posebno pomembne vaje za utrjevanje obravnavane snovi. Naloge se je potrebno lotiti sistematično, z natančnim branjem, izpisovanjem podatkov in razmišljanjem o postopkih reševanja. Samo tako rešena naloga zagotavlja zadovoljivo stopnjo razumevanja. Dobro je predstaviti določena dejstva v matematiki z gibanjem in ponazoritvijo odnosov med elementi. Tako gibanje omogoča, da učenec usmeri svojo pozornost na ţeleni del prizorišča. Tako pomagamo učencem do boljše predstave, jim omogočimo razumevanje in boljše pomnjenje. To je tudi cilj, ki ga hočemo doseči. Za popestritev izobraţevanja in motivacijo učencev bi bil zelo primeren elektronski učbenik. Elektronski učbenik mora biti sestavljen iz rešenih primerov nalog in z nalogami, ki omogočajo hitro preverjanje znanja usvojene snovi. Zahtevnost nalog za reševanje mora biti postopna. Tudi sestava postopka reševanja naloge mora biti pregledna, razumljiva, da učencu omogoča ustrezno razmišljanje in da ga vodi k zastavljenemu cilju. Pomembno je tudi, da je ob rešeni nalogi moţna takojšna povratna informacija. Učenec lahko takoj preveri, ali je nalogo pravilno rešil. (Gerlič I.,2000) Za izdelavo učbenika bomo uporabili programa Macromedia Dreamweaver MX in Macromedia Flash MX. Amalija Stiplovšek: Elektronski učbenik za poučevanje Pitagorovega izreka pri pouku matematike v osnovni šoli stran 3

8 2 TEORIJA IZOBRAŢEVANJA IN DIDAKTIKE 2.1 IZOBRAŢEVANJE Pri rednem pouku se med rednim šolanjem izvaja najbolj organizirano, najbolj sistematično in najbolj intenzivno izobraţevanje. Didaktična spoznanja o zakonitostih izobraţevalnega procesa pri rednem pouku pomagajo izpopolnjevati izobraţevalni proces mimo rednega šolanja in po njem tem bolj, ker se mnoge oblike izobraţevanja izvajajo le v bolj ali manj organiziranih oblikah pouka. Pouk je vzgojno izobraţevalni proces, to je proces vzgajanja in izobraţevanja. Danes se proces izobraţevanja ne omejuje le na sistematično izobraţevanje v šoli, oziroma pri pouku, temveč tudi zunaj šole in pouka. Proces izobraţevanja osebnosti, ne glede na to, kje se izobraţevanje izvaja, ima enotne zakonitosti. Razlikujeta se le vsebina in način izvajanja izobraţevalnega procesa. Razlike so tudi v namenu izobraţevanja, v starosti učencev in obiskovalcev pouka, po stopnji psihofizičnih sposobnosti, po časovnem trajanju in podobno. Novo znanje si pridobivata po enakih zakonitostih učenec osnovne šole in odrasli,oba si morata nove pojme oblikovati z miselnim operiranjem. Odkriti zakonitosti izobraţevanja pomeni ugotoviti stalno vzročno posledične zveze in odnose v procesu izobraţevanja. Izobraţevanje vsebuje znanje in sposobnosti. Izobraţenec je tisti, ki ima znanje in sposobnosti. Po obsegu znanja in sposobnosti razlikujemo stopnjo izobraţenosti ljudi. Izobraţenost je kvaliteta osebnosti, ki jo določajo njegovo znanje in sposobnosti. V naših šolah si ţelimo, da učenci pridobijo operativno znanje, kar pomeni, da učenci zanesljivo obvladajo obdelane učne vsebine, znajo te vsebine pojasniti, razloţiti. Najpomembnejše pa je, da znajo znanje uporabljati pri svojem vsakdanjem delu v šoli in zunaj nje. Najvišja stopnja kakovosti znanja je kreativno ali ustvarjalno znanje. Človek na podlagi pridobljenega znanja napreduje pri ustvarjanju novih dobrin, materialnih in duhovnih. Sposobnost je kvaliteta osebnosti. Kaţe se v njegovi dejavnosti. Intelektualne sposobnosti so najvišji doseţek človeškega duha in nastajajo na podlagi človeškega intelektualnega dela, zlasti miselnega. Vse kar človek dela, mora iti skozi njegove moţgane. Za to vrsto sposobnosti imamo ime inteligenca. Sposobnosti niso vnaprej dane, temveč se razvijajo. Razvoj sposobnosti je odvisen od dispozicij (dedni faktor), od zunanjega okolja (zunanji faktor) in lastne človekove aktivnosti. Naloga pouka je, da s številnimi in raznovrstnimi aktivnostmi podpira razvoj in napredovanje sposobnosti. Razvijanje sposobnosti je funkcionalna stran izobraţevanja. Splošno izobraţevanje pomeni pridobivanje določenega znanja in sposobnosti z različnih področjih narave, druţbe in človeškega mišljenja. Napredek v znanosti in tehniki je vsak dan večji, zato mora biti tudi izobraţevanje v človekovem ţivljenju permanentni proces. (Blaţič M., 1998) Amalija Stiplovšek: Elektronski učbenik za poučevanje Pitagorovega izreka pri pouku matematike v osnovni šoli stran 4

9 2.2 PROGRAMIRANI POUK Programirani pouk je nastal kot sinteza direktnega poučevanja in samostojnega dela učencev. Učenec in učitelj sta pri programiranem pouku v neposrednem razmerju z učno vsebino. Programirana vsebina je posredovalka med učiteljem in učenci. Programirana vsebina, ki jo je prej učitelj didaktično oblikoval, ima funkcijo poučevanja. Ob programiranem gradivu se učenci samostojno učijo, brez učiteljeve neposredne pomoči. Pomembno je didaktično oblikovana vsebina. Na podlagi učnega načrta učitelj izbere učno temo, ki jo lahko učencem predstavi v programirani obliki za samostojno učenje. Vsebina teme se razčleni na posamezne vsebinske elemente, tako da ser ti elementi razvrstijo v potrebno logično vrsto, po kateri jih bodo učenci postopoma sprejemali. Za vsak vsebinski element je potrebno določiti vir znanja, to je tekst, slika, risba in vse drugo do konkretnega izvirnega gradiva. Delo pri programiranem pouku se povezuje s tekstom, predvsem pa s sodobnimi tehničnimi sredstvi. Na podlagi razčlenjenih vsebinskih elementov se oblikujejo členi (enote). Člen je temeljna enota programiranega gradiva. Vsak člen je v svoji strukturi sestavljen iz informacije, naloge, operacije, rešitve in povratne informacije. Z različnimi tehnikami preprečujemo, da bi učenec prebral povratno informacijo prej, preden bi rešil nalogo v členu. S povratno informacijo v sistemu programiranega pouka reguliramo, ali je učenec dobo obvladal člen, da lahko napreduje, ali pa se bo moral še ustaviti in bolje preučiti prejšnji člen. Tako je samostojno učenje učencev zanesljivo, saj napredujejo iz člena v člen. Programirana tema, ki je podana učencem v didaktično oblikovanih členih, se imenuje sekvenca. Korak je spoznavna distanca med dvema členoma. Dobro je, da so ti koraki čim krajši, ker tako učenci laţje napredujejo. Zaradi individualnih razlik bodo učenci nekatere člene lahko prešli hitreje ali jih lahko tudi preskočijo. V strukturi programiranega gradiva so zajete vse temeljne stopnje učnega procesa priprava, obdelovanje novih učnih vsebin, vadba, ponavljanje in preverjanje. Pri didaktičnem oblikovanju programiranega gradiva moramo upoštevati tudi zakonitosti izobraţevanja. Po samostojnem učenju učencev ob programiranem gradivu mora učitelj preveriti doseţene rezultate učencev. (Tomić A., 2003) 2.3 MATEMATIKA IN NJENA DIDAKTIKA Didaktika je veja pedagogike, ki preučuje splošne zakonitosti izobraţevanja. Najbolj organiziran način izobraţevanja se izvaja pri pouku. Poglavitni faktorji pri pouku so učenec, učitelj in učne vsebine. Vsi trije tvorijo didaktični trikotnik. Če izpustimo le enega od treh faktorjev, to ni več pouk. Pouk je učni proces. Rezultat tega procesa pa je novo stanje, uresničitev neke nove kvalitete. Ţelen rezultat pouka je operativno znanje učencev. Značilno za to znanje je, da se učenec na primer nauči Pitagorovega izreka in v načrtovalni nalogi na podlagi risbe zna to znanje uporabiti za tiste dele naloge, ki se nanašajo na pravokotni trikotnik. Učni načrt je šolski dokument, ki predpisuje obseg ter zapovrstnost učnih vsebin za posamezni predmet in razred. Pitagorov izrek je v učnem načrtu matematike v osmem razredu devetletne osnovne šole. Po učnem načrtu je to zadnja snov, ki jo Amalija Stiplovšek: Elektronski učbenik za poučevanje Pitagorovega izreka pri pouku matematike v osnovni šoli stran 5

10 učenci usvojijo pri matematiki v osmem razredu. Učna tema Pitagorov izrek je razčlenjena še na Uporabo Pitagorovega izreka v pravokotnem trikotniku, pravokotniku, kvadratu, enakokrakem trikotniku, enakostraničnem trikotniku, rombu in enakokrakem trapezu. Temo učnega načrta razčlenimo še na učne enote. Učna enota je obseg učne vsebine, odmerjen za eno učno uro. Pouk je proces, ki ima svoj potek, svoje gibanje, trajanje, svojo vzročno posledično povezanost oziroma zakonitost. Proces izobraţevanja je zelo zapleten, ker ima svoje specifične organizacijske ali didaktične komponente, ter spoznavne, psihološke in metodične elemente. (Ţakelj A., 2003) 2.4 UČNE METODE Učne metode so povezane z vsemi drugimi didaktičnimi področji, vendar imajo svojo specifično vsebinsko definicijo. Izrazita je povezanost učnih metod z materialno tehnično, spoznavno in psihološko stranjo pouka. Učne metode so načini dela pri pouku. Vsaka učna metoda se nanaša na način dela učiteljev in učencev. Učitelji uporabljajo učne metode pri izvajanju posameznih stopenj učnega procesa, učenci pa jih uporabljajo, da bi si pridobili znanje in razvijali sposobnosti. V zgodovinskem razvoju so se oblikovale didaktične teorije, ki so oblikovale naslednje učne metode: metoda demonstriranja, metoda praktičnih del, metoda risanja, metoda pisnih del, metoda branja in dela s tekstom, metoda razgovora in metoda ustnega razlaganja. Učni proces je zapleten, celosten in dinamičen, zato se nanaša tudi na učne metode kot metodične strani učnega dela. Zapletenost metodične plati učnega dela izvira iz velikega števila učnih metod v vseh njihovih različicah, kar predstavlja veliko bogastvo metodičnih načinov dela. Učiteljeva naloga je, da pozna to bogastvo metodičnih načinov dela in da jih uporablja pri pouku. Menjavanje učnih metod pri pouku ne sme biti nekaj naključnega in formalnega, temveč premišljeno in načrtno, kar pomeni, da pri posamezni učni situaciji uporabimo najučinkovitejšo in najbolj ekonomično učno metodo. To je hkrati tudi temeljni kriterij pri izbiri učnih metod. S tako premišljeno izmenjavo učnih metod dosegamo dinamičnost in ekonomičnost učnega procesa. (Poljak V., 1974) Amalija Stiplovšek: Elektronski učbenik za poučevanje Pitagorovega izreka pri pouku matematike v osnovni šoli stran 6

11 3 UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI 3.1 RAČUNALNIK KOT UČNI PRIPOMOČEK Proces pouka se ne more izvajati v praznem prostoru. Pouk mora imeti od začetka do konca svojo materialno opremo. To gradivo, s katerim učenci pridobivajo znanje, je lahko zelo različno. Ker pa izvirna stvarnost ni vedno dostopna za poučevanje, se kot njeno nadomestilo uporabljajo učni pripomočki. Učni pripomočki so didaktično oblikovana objektivna stvarnost. Tudi učni pripomočki so pomemben vir znanja in hkrati tudi baza za razvijanje delovne sposobnosti. Njihova vrednost je v tem, da objektivna stvarnost z didaktičnim oblikovanjem transformira glede na dimenzije, obliko, strukturo in funkcijo. Prav zaradi predelav objektivne stvarnosti so učni pripomočki učencem bolj dostopni. Obstajajo vizualni učni pripomočki, pri katerih je poudarjena vizualna komponenta. Glede na dimenzije so lahko tridimenzionalni, glede na didaktično funkcijo pa statični in dinamični. Predvsem dinamični učni pripomočki sluţijo za spoznavanje procesov in njihovih dinamičnih struktur. Avditivni učni pripomočki temeljijo na avdio komponenti. Če zdruţimo vizualno in avdio komponento, imamo avdiovizualni učni pripomoček. Med tekstne učne pripomočke štejemo najrazličnejša tekstna gradiva, kot so učbeniki, učni listi, poročila, referati, pravopisi, zborniki, slovarji, leksikoni. Računalnik je kot učni pripomoček vsestranski. Je tako avdiovizualni kot tekstni učni pripomoček. Na njem si lahko ogledamo filme, slike ali poslušamo glasbo. V njem imamo lahko naloţena različna tekstna gradiva, ali pa nam omogoča dostop do enciklopedij, leksikonov, slovarjev, pravopisov. Uporabljamo pa ga lahko tudi kot pripomoček za pisanje tekstov, referatov, poročil, seminarskih nalog. V urejevalniku besedil je nameščen program, ki nas opozarja na pravopis. Tako nam izredno olajša delo. Učna sredstva kot transformirana izvirna stvarnost so pomembna v procesu izobraţevanja. Prav računalnik pa je postal eden izmed najpomembnejših učnih pripomočkov. Z delom na konkretnem gradivu pa si učenci pridobivajo senzorične, praktične, izrazne in miselne sposobnosti. (Gerlič I., 2000) 3.2 DIDAKTIČNO OBLIKOVANJE UČIL Učitelj mora ustvariti ugodne objektivne moţnosti za normalno izvajanje pouka. Primerno mora urediti učilnico, pripraviti in preveriti učna sredstva in pripomočke, preveriti raznovrstne tehnične naprave, ki jih bo uporabljal. Izdelati mora preprosta učila in pripomočke, da bo z njimi ponazoril in popestril potek učne ure. V šole prihaja čedalje več modernih tehničnih sredstev, ki jih mora učitelj znati uporabljati. Predvsem računalniška tehnologija zahteva veliko novega znanja, da jo lahko učitelj uspešno uporablja pri pouku. Znati mora pripraviti slikovni material, poiskati ustrezne tekste, poiskati najnovejše podatke na svetovnem spletu. Za pripravo internetnih interaktivnih strani pa mora usvojiti še dodatno znanje. Od posameznega učitelja je odvisno, koliko napora bo vloţil tudi v lastno znanje, saj za učitelja ţe dolgo velja permanentno izobraţevanje. Amalija Stiplovšek: Elektronski učbenik za poučevanje Pitagorovega izreka pri pouku matematike v osnovni šoli stran 7

12 Da bi sam izdelal nekatera učila in učne pripomočke mora slediti didaktičnim načelom, ki vodijo učitelja pri pouku, da uspešno opravi svojo nalogo. Pri oblikovanju učil mora upoštevati nekatera didaktična načela, ki veljajo pri pouku. Ta načela so: načelo nazornosti in abstraktnosti, načelo aktivnosti in razvojnosti, načelo sistematičnosti in postopnosti, načelo diferenciacije in integracije, načelo primernosti in akceleracije, načelo individualizacije in socializacije, načelo racionalizacije in ekonomičnosti ter načelo historičnosti in sodobnosti. Nazornost je celostno čutno doţivljanje, objekt preučevanja se dojema s čutili. Pomembno je, da učenec usvoji dejstva in si oblikuje pravilne predstave. S posameznimi čutili doţivljamo različne kvalitete objektivne stvarnosti. Učila, ki jih oblikujemo z računalnikom, omogočajo prav to, da je pri učencu aktivnih čim več čutil. Intenzivno čutno doţivljanje sproţi druge psihične funkcije, kot so pomnjenje, domišljija, emocionalno doţivljanje. S čustvenim doţivljanjem se učencem koncentrira pozornost, razvija se zanimanje, učilo čustveno doţivljajo. Intelektualni proces na podlagi dejstev postopoma vodi do posplošitev ali kot medsebojni notranji proces od konkretnega k abstraktnemu. Ko človek z delom spreminja svoje okolje, s tem spreminja tudi samega sebe. Človek se razvija z lastno aktivnostjo. Učenčeva aktivnost pri pouku je pomemben faktor pri razvoju in formiranju njegove osebnosti. Zanje je potrebno izdelati tako učilo, da bodo s svojo aktivnostjo pridobili nova znanja. Uspeh učencev pri poku ni nekaj naključnega, uspeh ali neuspeh je odvisen od tega, kaj in koliko delajo pri pouku in zunaj pouka. Senzorične, praktične, izrazne, intelektualne aktivnosti se pri določenem delu integrirajo med seboj v celotno dejanje. Didaktična upravičena je samo tista aktivnost, ki pomaga k učenčevemu razvoju. Aktivnosti pri pouku so zavestne aktivnosti. Sistematičnost pomeni obravnavanje učnih vsebin v določenem logičnem pregledu. Učenci se usposabljajo, da bodo znali učne vsebine samostojno urejati, ne pa samo sprejemati izdelan sistem znanja. Učne vsebine je potrebno logično urediti. Brez takšnega urejanja bi učne vsebine ostale neurejene, anarhične, konfuzno nakopičene v zavesti. Svoje znanje v praksi je sposoben uporabljati samo tisti, ki ima znanje v zavesti pregledno razvrščeno. Tu je ta zakonitost, na podlagi katere se izvaja načelo sistematičnosti. Tudi vsako učilo ali učni pripomoček mora upoštevati to načelo. Učitelj mora svoje učence do posplošitev pripeljati postopoma. Upoštevati mora pravila, kot so od laţjega k teţjemu, od enostavnega k zapletenemu, od bliţnjega k daljnemu, od znanega k neznanemu in od konkretnega k abstraktnemu. Vsa ta pravila mora upoštevati tudi ustvarjalec elektronskega učbenika. Razred kot celota se lahko deli na manjše skupine, lahko tudi na posameznike, ki potem opravijo svoje delo. Pri pouku se zmeraj izvaja proces diferenciacije, lahko v vsebini, oblikah dela, aktivnostih, postopkih, stopnjah dela. Prav tako kot diferenciacija pri pouku je prisoten tudi proces integracije. Če hočemo dobiti celoto, ne zadošča le razdelitev na dele, temveč moramo dele tudi zdruţevati. Tudi ustvarjanje brez spoznavanja in spoznavanje brez ustvarjanja ni mogoče. Učilo mora biti tako izdelano, da upošteva tudi načelo diferenciacije in integracije. Z uporabljanjem integracije pouka se ustvarjajo ugodnejše moţnosti za ustvarjalno delo učencev, kar je pogoj za razvijanje ustvarjalnih sposobnosti. Pred ustvarjanjem pa je spoznavanje, ki pa je povezano z diferenciacijo. Amalija Stiplovšek: Elektronski učbenik za poučevanje Pitagorovega izreka pri pouku matematike v osnovni šoli stran 8

13 Otrok se postopoma razvija tako anatomsko, fiziološko, kot tudi duševno. Tako je potrebno tudi učno delo na posamezni stopnji šolanja uskladiti s telesnimi in duševnimi močmi učencev posamezne razvojne dobe. Praktična uporaba načela primernosti pomeni, da pouk po vsebini in obliki dela ne bi smel biti za učence ne prelahek, pa tudi ne preteţaven. Pouk se torej prilagaja posamezni starostni dobi učencev. Za napredek učencev pa je potrebno, da gre učno delo korak naprej pred trenutnim stanjem. Prav s tem, da gremo korak naprej pred obstoječim stanjem, da od učencev zahtevamo nekaj več, in da v večji meri zaposlimo moči učencev in s tem intenziviramo njihov razvoj. V tem je smisel načela akceleracije. Ker je pouk pomemben faktor pri oblikovanju osebnosti, moramo izhajati iz tistega, kar je dano, vendar vnašati tudi tisto, kar učencu ni vnaprej dano. Vsako učilo mora biti zgrajeno tako, da upošteva starostno obdobje učenca, obenem pa mu mora omogočiti, da napreduje za korak naprej. Človekovo ţivljenje se giblje med individualnostjo in skupnostjo. V razredni skupnosti se učenci med seboj razlikujejo. Te razlike so lahko fizične, psihične in moralne. Zaradi teh individualnih razlik je treba pouk individualizirati. To pomeni upoštevati individualne posebnosti zato, da se njihove individualne psiho fizične moči razvijejo do maksimuma. Enako velja tudi za učence s posebnimi potrebami. K popolnejši individualizaciji pouka pripomore tudi programirani pouk. Individualizacija pouka se doseţe z diferenciranjem pouka po vsebini in načinu dela do te mere, da se zadovoljijo individualne razlike učencev. Če pouka ne individualiziramo, se lahko zgodi, da je za retardirane učence preteţak, za nadarjene pa prelahak. Oblikovati učilo, ki upošteva načelo individualnosti, je zelo pomembno, ker le tako lahko vsak učenec, ne glede na njegove sposobnosti, lahko napreduje v svojem znanju. Smisel načela ekonomičnosti je, da doseţemo največji moţni učinek s čim manjšo porabo časa, sredstev in moči. Racionalizirati pouk pomeni izvesti premišljene oziroma racionalne spremembe v učnih postopkih. Tako doseţemo kvalitetnejši rezultat in večji učinek v predpisanem učnem času, s tem pa doseţemo hkrati tudi večjo ekonomičnost učnega dela. Tudi učilo mora biti oblikovano tako, da z njim doseţemo večjo ekonomičnost pouka. Znanstvene vsebine preučujemo razvojno, kar pomeni od preteklosti do sedanjosti. Na podlagi poznavanja celotne razvojne linije je mogoče predvideti njegovo prihodnost ali celo zavestno delovati na nadaljnji razvoj. Načelo sodobnosti je načelo aktualnosti. Nanaša se na neprestano aktualiziranje in posodabljanje učnih vsebin, s stalnim vnašanjem novih znanstvenih spoznanj. Načelo sodobnosti se nanaša tudi na opremo šole s sodobnimi tehničnimi sredstvi in pripomočki ter na modernizacijo učnega dela na podlagi novih pedagoških spoznanj. (Poljak V., 1974) Amalija Stiplovšek: Elektronski učbenik za poučevanje Pitagorovega izreka pri pouku matematike v osnovni šoli stran 9

14 4 ORODJE ZA IZDELAVO ELEKTRONSKEGA GRADIVA 4.1 MACROMEDIA FLASH MX Na svetovnem spletu smo opazili spletne strani s preprostimi animacijami, ki se prikazujejo na zaslonu. Program Macromedia Flash MX je namenjen preprosti izdelavi spletnih strani, saj omogoča izdelavo slikovnih posnetkov s privlačnimi grafičnimi učinki, vgradnjo zvočnih posnetkov in uporabo zvočnih učinkov, izdelavo navigacijskih seznamov in reklamnih pasic, ki dajo spletnim stranem poseben poudarek (slika 1). Oblikovalec spletnih strani ima na voljo številna orodja, s katerimi lahko izdeluje slike, gumbe, animacije, slikovne posnetke v vektorski obliki. Vsi novejši brskalniki omogočajo prikaz animacij v formatu Flash. Slika 1: Program Macromedia Flash MX Flash omogoča izdelavo ročne in samodejne animacije. Pri ročni animaciji sami izdelamo vse slike, ki naj jih animacija vsebuje, pri samodejni animaciji pa določimo samo začetno in končno sliko, vmesne pa program izdela samodejno..(slika 2) Program nam omogoča izdelavo gibanja predmetov po krivuljah ali kroţnici. Zelo priročen je ta program pri risanju, barvanju likov ter spreminjanju njihovih oblik. Izdelava filmske sekvence, ki je del filma oziroma animacije, ni posebno zahtevno v tem programu. Več dinamike na spletni strani doseţemo z gumbi. Amalija Stiplovšek: Elektronski učbenik za poučevanje Pitagorovega izreka pri pouku matematike v osnovni šoli stran 10

15 Pogosto jih uporabljamo za navigacijo med spletnimi stranmi. Moţnost imamo tudi, da ustvarimo nevidne gumbe. Program nam omogoča tehniko maskiranja, kadar ţelimo izdelati premikajoče se besedilo. Zaporedje prikazovanja slik pa nam da vtis, da gledamo film. V Flashove animacije lahko vgrajujemo tudi zvočne posnetke. Program tudi vsebuje v svoji knjiţnici shranjenih nekaj vnaprej pripravljenih zvočnih posnetkov. (Bruce B., 2006) Slika 2: Delovno okolje programa Macromedia Flash MX 4.2 MACROMEDIA DREAMWEAVER MX Macromedia Dreamweaver je program za oblikovanje spletnih strani.(slika 3). S tem programom je mogoče izdelati zanimive spletne strani z lepo oblikovanim besedilom, slikami, obrazci, okvirji, tabelami in drugimi elementi. Program tudi omogoča interaktivno delovanje na spletni strani. Odličen je prav njegov dinamični html, ki nam prihrani pisanje skriptov, ker ima program ţe vedenja, ki jih kliknete in dodate predmetom. S programom Dreamweaver lahko izdelamo in uporabljamo standardne kaskadne sloge ter z njimi določamo prikaz v brskalniku. S kaskadnimi slogi so naše spletne strani oblikovane v slogu. Z orodji in kaskadnimi slogi lahko v Dreamweaverju oblikujemo postavitev strani. Amalija Stiplovšek: Elektronski učbenik za poučevanje Pitagorovega izreka pri pouku matematike v osnovni šoli stran 11

16 Slika 3: Program Macromedia Dreamweaver MX Dreamweaver nam omogoča ustvarjanje veliko različnih vrst spletnih mest, kot so na primer spletno mesto za poslovno svetovanje, spletno mesto za računalniške tečajev, spletna mesta za e-prodajo. Temelj Dreamweaverja je označevalni jezik Hypertext Markup Language, ki ga označujemo s kratico html. V tem jeziku oblikujemo vsebino za prikaz v svetovnem spletu prek programske opreme brskalnika. Osnovni elementi spletne strani so besedilo, slike in hiperpovezave.(slika 4). Večina programske opreme za postavljanje strani ima moţnost izvoza v obliki spletne strani. Z Dreamweaverjem lahko nato počistimo in uredimo izvoţene datoteke. V Dreamweaverju lahko dodajamo spletnim stranem javascript, to je vedenja, ne da bi imeli kakršnokoli znanje o javascriptu. Z vedenji lahko zaznamo uporabnikove klike na spletni strani, tudi premik kazalca na določen element na spletni strani in še veliko drugih dogodkov. Nekaterih interaktivnih vedenj, ki nam jih omogoča Dreamweaver, morda niti ne potrebujemo. Ko izdelamo spletne strani, jih hočemo prenesti na streţnik. Za to potrebujemo dodatno programsko opremo. V dreamweaverju je ta programska oprema za protokol FTP, s katero se lahko poveţemo z oddaljenim streţnikom., ţe vgrajena. Dreamweaverjeve zmoţnosti prenašanje datotek in uporabo elementov, ki jih lahko uporabimo večkrat, nam olajšajo upravljanje velikih spletnih mest. Dreamweaver je celovito spletno razvojno okolje, saj zdruţuje urejevalnik html, avtorsko orodje, razvojno orodje za dinamične spletne strani in orodje za upravljanje spletnih mest. Za oblikovanje spletne strani uporabimo programski jezik html, ne da bi poznali njegovo kodo. Amalija Stiplovšek: Elektronski učbenik za poučevanje Pitagorovega izreka pri pouku matematike v osnovni šoli stran 12

17 Dreamweaver je spletni urejevalnik, ki med delom prikaţe enako oblikovan dokument, kot ga bo imel dokument po objavi v spletu. Z Dreamweaverjem lahko izdelujemo povsem nova spletna mesta ali popravljamo obstoječa. V vsakem primeru ta program ne spreminja in ne preureja kode. Zelo pomembno je tudi, da obstoječih spletnih mest ne spreminja. Slika 4: Delovno okolje programa Macromedia Dreamweaver MX Avtorska orodja omogočajo izdelovanje celovitih namenskih programov, vključno z interaktivnostjo. Prav program Dreamweaver je tako avtorsko orodje. Z njim lahko izdelujemo zapletene večpredstavne vsebine za ogled v spletu. Izdelamo lahko spletno stran z animacijami, avdio in videoposnetki, ter drugimi interaktivnimi predmeti. (Kerman F., 2002) Amalija Stiplovšek: Elektronski učbenik za poučevanje Pitagorovega izreka pri pouku matematike v osnovni šoli stran 13

18 5 IZDELAVA ELEKTRONSKEGA GRADIVA ZA UČENJE PITAGOROVEGA IZREKA Za izdelavo elektronskega učbenika smo uporabili program Macromedia Dreamweaver MX in Macromedia Flash MX. Najprej smo definirali spletno mesto. Vsako spletno mesto ima korenski imenik. Korenski imenik našega spletnega mesta je glavni imenik, v katerem so datoteke in mape. Ko smo definirali spletno mesto, je Dreamweaver razumel korenski imenik ter vse datoteke in mape v njem kot univerzalno okolje tega spletnega mesta. Program mora določiti notranje meje spletnega mesta, da se pravilno sklicuje na druge datoteke. Če je neka datoteka shranjena zunaj definiranega spletnega mesta, se Dreamweaver nanjo ne more pravilno sklicevati in zato povezava do te datoteke na spletnem mestu morda ne bo delovala. Spletno mesto smo začeli definirati tako, da smo iz spustnega menija Site izbrali Manage Sites in s tem smo odprli pogovorno okno Manage Sites. Nato smo izbrali Site in odprlo se je pogovorno okno Site Definition. V pogovornem oknu Site Definition smo izbrali List Basic, ki vsebuje čarovnika, da nas popelje skozi postopek definiranja spletnega mesta. Spletno mesto, ki smo ga izdelali, smo poimenovali e_ucbenik in je naše delovno spletno mesto. Obiskovalci ga bodo videli šele, ko bodo vse datoteke iz delovnega spletnega mesta prestavljene v streţnik. Strani smo postavili s tabelami. Druga moţnost za postavitev strani so mreţni okvirji. Postavitev strani se nanaša na končno obliko, v kateri bo spletna stran prikazana v oknu brskalnika. Z uporabo tabel smo ţeleli postaviti elemente na določena mesta na zaslonu. Dreamweaver omogoča delo v načinu Layout, kar pomeni, da lahko elemente tabel rišemo v dokumentno okno. V načinu Layout je preprosto risati, premikati in urejati celice tabele. V Dreamweaverju je mogoče upravljati s postavitvenimi tabelami in celicami tako, da jih primemo in spustimo na določeno mesto na strani. V načinu Draw Layout Cell je omogočeno risanje celic za postavitev vseh elementov strani. Ta način pa ni primeren za risanje tabel s tabelaričnimi podatki. Celice in vsebino v njih smo začeli dodajati vedno v zgornjem levem kotu. Tabele lahko oblikujemo tudi v načinu Standard. Ta način je zelo primeren za nastavitev različnih lastnosti tabele. Med delom s tabelami lahko preklapljamo iz enega načina v drugega. V tabelah lahko spajamo ali pa delimo posamezne celice. Ugnezdena tabela nastane, če postavimo tabelo v celico druge tabele. Kadar je veliko ugnezdenih tabel, takrat se lahko zgodi, da bo brskalnik tabele prikazoval zelo počasi. Najpogostejši elementi na spletnih straneh so besedilo in slike. V novo spletno stran lahko vnesemo besedilo tako, da ga natipkamo v dokumentno okno. Besedilo, ki sluţi kot naslov, natipkamo na vrhu strani, nato sproti tipkamo ostalo besedilo, tako kot kreiramo spletno stran. Če pa imamo ţe pripravljeno besedilo v Wordovem dokumentu, na e-pošti ali drugih vrstah besedilnih datotek, ga lahko kopiramo in lepimo v Dreamweaver. Besedilo lahko prilepimo v Dreamweaver na dva načina, z oblikovanjem besedila ali brez njega. Pogosto je besedilo na spletni strani oblikovano drugače kot v izvirnem dokumentu. Predvsem se spremeni pisava, barva in velikost pisave, zato je bolje, da kopiramo neoblikovano besedilo in ga oblikujemo Amalija Stiplovšek: Elektronski učbenik za poučevanje Pitagorovega izreka pri pouku matematike v osnovni šoli stran 14

19 v Dreamweaverju. Pod dokumentnim oknom je okno Properties. V tem oknu določamo lastnosti predmetov na spletni strani. V oknu Properties uporabimo standardno oblikovanje html za besedilo. Lastnosti lahko nastavimo tudi za vse besedilo na določeni strani, predvsem privzeto pisavo in velikost. V Dreamweaverju lahko barve besedila in predmetov spreminjamo na več mestih. V jeziku html so barve izraţene v šestnajstiškem sistemu, lahko pa jih izberemo tako, da kliknemo polje za izbiranje barv. (Jereb E., 2002) Barve za ozadje celotne strani nastavimo v pogovornem oknu Page Properties v zvrsti Appearance. Za ozadje lahko izberemo katerokoli barvo, le paziti moramo, da lahko beremo besedilo. Če izberemo temno barvo za ozadje, mora biti barva besedila svetla, če pa je ozadje svetlo, mora biti pisava temna. Za ozadje strani lahko damo tudi sliko. Tudi slika za ozadje ne sme zmanjševati berljivosti besedila. Dreamweaver je vizualno razvojno orodje, v njem pišemo besedilo, ne da bi poznali kodo html. Tako nam ni treba ročno pisati kode html, včasih pa je potrebno v njej kaj popraviti. Kodo html moramo očistiti, kadar ţelimo v obliki zapisa html shraniti kakšen dokument, ki ga naredi Microsoft Word. V programu Dreamweaver lahko uporabljamo dokumentno okno Design view za pogled na postavitev spletne strani in Code view za pogled na kodo. Med obema pogledoma preklapljamo samo s klikom na gumb. Včasih pa uporabljamo tudi kombiniran pogled tako na kodo kot na postavitev spletne strani, takrat pa kliknemo gumb Split view. Slika 5: Podatki o vrsti dokumenta Prva vrstica kode vsebuje podatke o vrsti dokumenta in uporablja oznako Doctype..(slika 5) Podatki o vrsti dokumenta povedo, katero različico html stran uporablja. Te podatke v prvi vrstici Dreamweaver doda samodejno. Ko so podatki o vrsti dokumenta obdani z oznakami html, se z njimi obda tudi celotna spletna stran. Dreamweaver izdela spletno stran tako, da doda oznake xhtml in druge. Ko izberemo predmet iz Dreamweaverjeve vrstice Insert, Dreamweaver vstavi primerno oznako. Oznake imajo lastnosti, ki se imenujejo atributi, ki jih Dreamweaver uporablja, da določi način prikaza predmetov na spletni strani. Spletno stran sestavljata dva glavna dela. To sta glava in telo. V kodi vidimo, da glavo oklepa oznaka <head>, telo pa Amalija Stiplovšek: Elektronski učbenik za poučevanje Pitagorovega izreka pri pouku matematike v osnovni šoli stran 15

20 oznaka <body>. Večina vsebine, ki jo vidimo na spletni strani, je v telesu. Glava dokumenta vsebuje kodo, ki podpira spletno stran. V glavo dokumenta Dreamweaver samodejno doda oznako <title>, ker je naslov dokumenta sestavni del glave. Neposredno pod naslov vstavi oznako <meta>. Ta oznaka neposredno določa nabor znakov, ki naj ga spletni brskalnik uporablja za prikaz vsebine na spletni strani. Med izdelovanjem spletne strani Dreamweaver preostalo vsebino postavi v glavo spletne strani. V glavi je tudi večina kode javascript ter opredelitev seznama kaskadnih slogov. Če program pri ogledu spletne strani v oknu spletnega brskalnika odkrije napako, nas obvesti o napaki v javascriptu, kjer je poleg napake navedena tudi številka vrstice kode, v kateri je napaka. (Bruce B., 2006) Dreamweaver vsebuje tudi priročnik UsableNet's Accessibility, ki nam razloţi, kako izdelati spletne strani, ki bodo dostopne ljudem s posebnimi potrebami, predvsem slabovidnim. V Dreamweaverju najdemo tudi druge priročnike, v katerih najdemo odgovore na vprašanja o temah, kot so html, kaskadni slogi in javascript. Slika 6: Izdelava lika v programu Macromedia Flash Slike, ki jih dodajamo spletnim stranem morajo biti čim manjše, da uporabniki svoj čas porabijo z ogledovanjem strani in ne s čakanjem na prenos strani. Slike so zelo zmogljiv način pošiljanja sporočil. Z eno fotografijo ali risbo sporočimo zelo veliko količino informacij. Dreamweaver je vizualni urejevalnik, ki zmore spletno stran med izdelovanjem prikazati v skoraj enaki obliki kot v spletu, tako lahko vidimo vse slike prikazane ţe v dokumentnem oknu programa. Slike niso del kode html, temveč ostanejo kot samostojne datoteke, ki jih brskalnik vstavlja med ogledovanjem spletne strani. Če izdelujemo slike, občutljive na prehod kazalca, je določitev imena slike zelo pomembna. Vsaka takšna slika mora imeti enoznačno ime. Dreamweaver sliko samo raztegne ali skrči, zato je ni pametno spreminjati v tem programu. Kadar hočemo sliko povečati ali pomanjšati, to storimo v Adobe Photoshopu ali v Macromedia Firevorksu. Vsi brskalniki podpirajo obe standardni Amalija Stiplovšek: Elektronski učbenik za poučevanje Pitagorovega izreka pri pouku matematike v osnovni šoli stran 16

21 obliki slikovnih datotek, kot sta GIF in JPEG. Novejši format za prenosno omreţno grafiko je portable network graphics ali krajše PNG. Uporabili smo obliko zapisa GIF, ki je primernejša za slike, ki imajo veliko enobarvnih vzorcev, kot so risbe. Oblika JPEG je primernejša za fotografije in slike, ki nimajo vzorcev iste barve, predvsem slike, ki vsebujejo barvne prehode. Oblika zapisa PNG nadomešča obliko zapisa GIF. Uporablja se za izdelavo prosojnih slik. Ta oblika je tudi privzeta oblika datotek v Macromedia Fireworksu. Fireworks je orodje za izdelavo in optimiziranje slik. Slike, izdelane v Fireworksu, lahko neposredno izvaţamo v Dreamweaver. Vso slikovno grafiko, to so geometrijski liki, smo narisali v programu Macromedia Flash.(slika 6). Flash je vektorski risarski program. Vse kar uporabniki vidijo na zaslonu, v Flashu narišemo na prizorišču. Prizorišče risanja je bela pravokotna površina na sredini zaslona. Risarska orodja so postavljena na levi strani zaslona. Pravokotni trikotnik smo narisali tako, da smo najprej narisali pravokotnik in nato diagonalo pravokotnika. Pravokotnik smo razdelili na dva pravokotna trikotnika. Enega smo zbrisali. Za oznako pravokotnosti smo v notranjost narisali majhen kvadratek. Za oznako oglišč smo uporabili orodje za besedilo. Tako črte, kot črke smo lahko obarvali z ţeleno barvo. Največkrat smo sicer uporabili črno barvo. Oznake oglišč in stranic pravokotnika smo lahko pribliţali ali oddaljili od lika. Narisanim likom smo pobarvali notranjost z eno od barv, ki smo jo izbrali v paleti barv, ki nam jo ponuja Flash. (Kerman F., 2002) Slika 7: Izdelava animacije v programu Macromedia Flash Animacija je narejena iz posameznih slik.(slika 7). Vsaka slika je oštevilčena na vrhu časovnega traku. Na časovnem traku so prikazane vse slike, sočasno pa lahko opazujemo le eno. Oznaka trenutne slike označuje sliko, katere vsebina je trenutno prikazana na zaslonu. Privzeto je, da je na časovnem traku samo v začetku le ena slika. Oznake trenutne slike ne moremo premakniti nikamor. Vstavimo jo lahko le v sliko v animaciji, ki pa na začetku vsebuje samo eno sliko. Nato vstavljamo v plasti ključne slike eno za drugo. Ko imamo v plasteh vse ključne slike, ki smo jih izdelali Amalija Stiplovšek: Elektronski učbenik za poučevanje Pitagorovega izreka pri pouku matematike v osnovni šoli stran 17

22 in predvideli za animacijo, si ogledamo animacijo z ročnim drsenjem po časovnem traku. Ročno drsenje po časovnem traku je dober način predogleda med delom. Pri tem ne moremo doseči enakomerne hitrosti. Najboljši način predogleda je s poskusnim predvajanjem animacije. V Flashu zapis shranimo v datoteko s končnico.fla. To datoteko lahko urejamo. Ko pa datoteko iz Flasha izvozimo, ta dobi končnico.swf. To datoteko vstavimo na spletno stran. Nova datoteka se razlikuje od prejšnje v tem, da je ne moremo urejati. Velika prednost predvajanja animacije v preizkusnem načinu je, da jo vidimo skoraj natanko tako, kot jo bodo na spletni strani videli uporabniki. Klasična tehnika animiranja je zamudna. Flasheva tehnika animiranja na foliji je zmogljivejša. Tehnika animiranja z zlaganjem tankih prosojnih folij izhaja iz obdobja klasične animacije. Risar skozi folijo vidi prejšnjo sliko, zato lahko nariše potrebno spremembo na novi sliki. V Flashu je učinek enak. Flashova orodja za delo s folijami omogočajo urejanje ključne slike ob hkratnem pogledu na poljubno število slik pod tisto, ki jo popravljamo. Hitrost slik, s katero se slike predvajajo, ko uporabnik gleda film, je merjena v številu slik v sekundi. Hitrost slik v filmu, ki jo izberemo, mora biti zares največja hitrost slik. Animacija se lahko predvaja samodejno ali pa v zanki. V prvem primeru animacija teče od prve do zadnje slike. V drugem primeru pa teče v neskončni zanki od prve do zadnje slike in spet od prve do zadnje slike, in to se ponavlja neskončno mnogokrat. Slika 8: Primer interaktivne spletne strani Izdelovanje interaktivne spletne strani je poseben izziv (slika 8). Dreamweaverjeva vedenja dodajajo interaktivnost spletnim stranem. Interaktivnost zahteva kodiranje v jeziku javascript.(slika 9). Vedenja omogočajo določeno dogajanje, ko obiskovalec klikne z miško ali premakne kazalec. Ko dodamo vedenje na spletno stran, Dreamweaver vstavi funkcije javascripta in funkcijske klice, ki omogočajo uporabniku interaktivno delovanje na njegovi spletni strani. Funkcijski klic je predmetu dodana koda, ki sproţi funkcijo in ji pošlje podatke, ki jih funkcija potrebuje za izvršitev določene naloge. Vedenje je akcija, ki ga sproţi dogodek. Amalija Stiplovšek: Elektronski učbenik za poučevanje Pitagorovega izreka pri pouku matematike v osnovni šoli stran 18

23 Akcije so funkcije in pomenijo kodo v javascriptu, ki jo v spletno stran vstavi Dreamweaver. Dogodki brskalnika so akcije uporabnikov, ki jih brskalnik zazna. Različni brskalniki zaznavajo različne dogodke. Tudi različni predmeti zaznavajo različne dogodke. Večina dogodkov je poimenovanih, tako da je njihova uporabnost jasna. Vedenja pripenjamo predmetom na spletni strani. Ko vedenje pripnemo predmetu, Dreamweaver odpre ustrezno pogovorno okno za to vedenje. V pogovornem oknu določimo vse lastnosti vedenja, nato pa izberemo še dogodek, ki bo sproţil izvajanje vedenja. V glavo spletne strani Dreamweaver vstavi potrebno kodo v javascriptu. Koda se doda tudi oznaki predmeta, ki zazna dogodek in pokliče javascript. Vedenja lahko pripnemo le ustreznemu predmetu. Dreamweaver ne dovoli pripenjanja neustreznih vedenj. Predmetu lahko dodamo več vedenj. En dogodek lahko sproţi več akcij. Akcije lahko potekajo v navedenem zaporedju. Brskalniki se razlikujejo med seboj ravno v tem, kakšna vedenja podpirajo. Če izberemo dogodek, ki v določenem brskalniku ne deluje, se pri uporabnikih tega brskalnika ne zgodi nič. (Lemay L., 2001) Slika 9: Del kode interaktivne spletne strani Dreamweaver omogoča prijazen dostop do obrazcev, s polji za vnos besedila, izbirnimi gumbi, potrditvenimi polji, seznami, spustnimi meniji in gumbi za zaznavanje in snemanje uporabnih akcij. Program Dreamweaver omogoča potrjevanje podatkov, kar pomeni, da se lahko prepričate, ali so podatki v pravilni obliki za skript, ki sprejema podatke obrazca. Obrazec je vsebnik za predmete in je nevidni element. Obrazce dodajamo na spletno stran tako, da postavimo kazalec na mesto, kjer ţelimo vstaviti obrazec. Ko spletni strani dodamo obrazec, ga Dreamweaver prikaţe z rdečo črtkano obrobo. Površino obrazca lahko oblikujemo tako, da dodamo besedilo, vodoravne črte in druge elemente. Dobro je, da vsakemu obrazcu priredimo ime. V vseh spletnih obrazcih so besedilna polja. Uporabili smo enovrstična besedilna polja za vpis besedila ali številk. Vsa besedilna polja v obrazcu poimenujemo z enoznačnimi imeni. Izbirni gumbi so lahko tudi element obrazca, s katerim uporabniku določimo način vnosa podatkov. Obrazcem na spletni strani Amalija Stiplovšek: Elektronski učbenik za poučevanje Pitagorovega izreka pri pouku matematike v osnovni šoli stran 19

24 dodajamo tudi spustne menije, ki nam omogočajo natančen vnos podatkov na način, da jih uporabnik lahko izbere. Prva postavka na seznamu je lahko tudi prazna vrednost. Tako preprečimo, da bi bila prva postavka seznama privzeta prikazana moţnost. Dokler uporabnik menija ne odpre s klikom puščice na desni strani polja, je v meniju prikazana le ena vrstica. V izdelavi elektronskega učbenika smo uporabili gumb vrste Submit. Ta gumb ima lastnost, da pošlje podatke, ki jih je uporabnik vpisal v obrazec, skriptu ali programu, ki se izvaja v streţniku. Gumb za pošiljanje vsebine obrazca sproţi akcijo, ki smo jo določili. Podatke, ki jih uporabnik vpiše v obrazec na spletni strani, pošljemo streţniku v obdelavo. Streţnik potem podatke vrne brskalniku. Za obdelavo podatkov imamo lahko tudi skripte na strani odjemalca, napisane v javascriptu. Prav to smo uporabili tudi v našem učbeniku. Laţji del naloge je izdelava obrazca in vstavljanje elementov vanj. Teţja sta namestitev in sestavljanje skriptov za obdelavo podatkov. Dreamweaver ima vedenje Validate Form, ki od uporabnika zahteva pravilen vnos podatkov in šele potem dovoli pošiljanje podatkov skriptu ali streţniku. Vedenje Validate Form smo pripeli gumbu Submit, da preveri veljavnost vseh podatkov takrat, ko uporabnik klikne gumb. Dogodek On Click sproţi vedenje. (Shafer S. M., 2005) Slika 10: HTML koda hiperpovezav Ko smo imeli izdelane vse spletne strani, smo med njimi izdelali hiperpovezave (slika 10). Klik na hiperpovezavo obiskovalcu spletne strani omogoča skok na drugo spletno stran. Spletno mesto sestavlja niz spletnih strani, med katerimi obiskovalci prehajajo s pomočjo hiperpovezav. Hiperpovezava je ponavadi podčrtano besedilo modre barve. Zaradi hiperpovezav je splet zmogljiv vir informacij. Spletni naslov se imenuje Uniform Resource Locator ali krajše naslov URL. Kadarkoli naredimo hiperpovezavo na drugo spletno stran, moramo vpisati pot do datoteke. Z Dreamweaverjem si zagotovimo pravilnost te poti. Prvi del naslova URL je način dostopa ali protokol. Za spletne strani je to protokol http. Drugi del naslova je domena. To je gostitelj ali spletni streţnik, v katerem je shranjena spletna stran. Neobvezen tretji del naslova URL so vrata. Privzeta številka vrat za spletni streţnik je 80. Četrti del naslova URL so ime datoteke in pot do nje. Pot vključuje vse mape in ime datoteke. (Bruce B., 2006) Amalija Stiplovšek: Elektronski učbenik za poučevanje Pitagorovega izreka pri pouku matematike v osnovni šoli stran 20

25 6 UPORABA ELEKTRONSKEGA GRADIVA ZA UČENJE PITAGOROVEGA IZREKA 6.1 KAKO UPORABLJAMO GRADIVO? Obiskovalec spletne strani, to je učenec, ki se ţeli naučiti Pitagorovega izreka, odpre prvo stran spletne strani (slika 11). Na njej so izdelane hiperpovezave na naslednje strani. Ena od povezav je Pitagorov izrek. Če učenec klikne z miško nanjo, se mu odpre spletna stran, na kateri je zapisan Pitagorov izrek v besedilni obliki in s formulo. Poleg je animacija vsebine Pitagorovega izreka, ki ponazarja pravokotni trikotnik in kvadrate nad hipotenuzo in katetama. Na spodnjem delu ekrana na tej spletni strani je hiperpovezava, ki nam omogoča, da gremo spet nazaj na prvo stran. Slika 11: Prva stran elektronskega učbenika Na prvi strani so še hiperpovezave za uporabo Pitagorovega izreka v pravokotnem trikotniku, v enakokrakem trikotniku, v enakostraničnem trikotniku, v pravokotniku, v kvadratu, v rombu in v enakokrakem trapezu. Če z miško kliknemo na hiperpovezavo uporaba Pitagorovega izreka v pravokotnem trikotniku, se nam odpre spletna stran, na kateri so primeri nalog uporabe Pitagorovega izreka, ki so značilni za pravokotni trikotnik. Na spodnji strani te spletne strani sta izdelani dve hiperpovezavi, ki nam omogočata dostop do nalog ali pa vrnitev nazaj na prvo stran. Amalija Stiplovšek: Elektronski učbenik za poučevanje Pitagorovega izreka pri pouku matematike v osnovni šoli stran 21

26 Če izberemo naloge, se nam odpre stran z nalogami(slika 12). Tu je napisanih dvajset nalog in vsaka ima hiperpovezava s stranjo, na kateri izvajamo reševanje naloge. Slika 12: Spletna stran z nalogami Obrazci za reševanje nalog so prilagojeni na vsebino naloge. Pri prvi nalogi učenci izbirajo med tremi zapisi, izberejo ustreznega in v okence vpišejo rezultat (slika 13). Rezultat vpišejo z decimalno piko. Ko učenci z miško kliknejo na gumb z oznako preveri, se jim na ekranu izpiše:» Odlično, rezultat je pravilen!«. Če niso pravilno izračunali in so v okence vpisali napačen rezultat, ko z miško kliknejo gumb z oznako preveri, se jim na ekranu izpiše besedilo: «Rezultat je napačen, poskusi še enkrat!«. Naslednja moţnost je, da učenci izberejo napačen zapis in v okence vpišejo rezultat. Ko z miško kliknejo gumb z oznako preveri, se jim na ekranu izpiše:»napačna izbira!«slika 13: Primer reševanja prve naloge Pri reševanju tretje naloge tega poglavja imajo učenci moţnost označiti pravilni zapis Pitagorovega izreka za narisani pravokotni trikotnik s klikom v potrditveno polje (slika 14). Če izberejo po vrsti prve tri zapise in kliknejo na gumb z oznako Amalija Stiplovšek: Elektronski učbenik za poučevanje Pitagorovega izreka pri pouku matematike v osnovni šoli stran 22

27 preveri, se jim na ekranu izpiše:»izbira 1 je pravilna!«ko kliknejo na gumb z oznako OK, se na ekranu izpiše:»izbira 2 ni pravilna!«tako postopek nadaljujemo, da izvemo še za tretjo izbiro, ali je pravilna ali ni. Slika 14: Primer reševanja tretje naloge Ko učenci rešujejo četrto nalogo, imajo moţnost izbire med dvema zapisoma Pitagorovega izreka (slika 15). Če izberejo napačen zapis in rešujejo nalogo tako, da v prazna okenca vpišejo rezultate reševanja a nato z miško kliknejo na gumb z oznako preveri, se jim na ekranu izpiše:»napačna izbira!«v primeru, da učenci izberejo pravilni zapis Pitagorovega izreka in rešujejo nalogo, se jim po kliku z miško na gumb z oznako preveri izpiše na ekranu:»kvadrat hipotenuze c je pravilen!«in nato še:» Dolţina stranice c je pravilna!«če pa zapisi rezultatov pri nalogi niso pravilni, pa je izpis na ekranu temu primeren. Pri reševanju nalog, kjer je potrebno števila kvadrirati ali koreniti, pa smo pripravili hiperpovezavo s tabelo kvadratov in kvadratnih korenov. Tabela vsebuje kvadrate števil od 1 do 250 in tudi kvadratne korene teh števil. Vse ostalo pa si učenci lahko izračunajo na pamet. Slika 15: Primer reševanja četrte naloge Amalija Stiplovšek: Elektronski učbenik za poučevanje Pitagorovega izreka pri pouku matematike v osnovni šoli stran 23

Reševanje problemov in algoritmi

Reševanje problemov in algoritmi Reševanje problemov in algoritmi Vhod Algoritem Izhod Kaj bomo spoznali Zgodovina algoritmov. Primeri algoritmov. Algoritmi in programi. Kaj je algoritem? Algoritem je postopek, kako korak za korakom rešimo

More information

OPTIMIRANJE IZDELOVALNIH PROCESOV

OPTIMIRANJE IZDELOVALNIH PROCESOV OPTIMIRANJE IZDELOVALNIH PROCESOV asist. Damir GRGURAŠ, mag. inž. str izr. prof. dr. Davorin KRAMAR damir.grguras@fs.uni-lj.si Namen vaje: Ugotoviti/določiti optimalne parametre pri struženju za dosego

More information

KRITERIJI ZA UČITELJEVO IZBIRO KAKOVOSTNEGA UČNEGA GRADIVA ZA MATEMATIKO V 5. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

KRITERIJI ZA UČITELJEVO IZBIRO KAKOVOSTNEGA UČNEGA GRADIVA ZA MATEMATIKO V 5. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje na razredni stopnji Jerneja Rojko KRITERIJI ZA UČITELJEVO IZBIRO KAKOVOSTNEGA UČNEGA GRADIVA ZA MATEMATIKO V 5. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE Magistrsko delo

More information

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Numerical linear algebra. Študijska smer Study field. Samost. delo Individ. work Klinične vaje work

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Numerical linear algebra. Študijska smer Study field. Samost. delo Individ. work Klinične vaje work Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Numerična linearna algebra Numerical linear algebra Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski program Matematika

More information

TOPLJENEC ASOCIIRA LE V VODNI FAZI

TOPLJENEC ASOCIIRA LE V VODNI FAZI TOPLJENEC ASOCIIRA LE V VODNI FAZI V primeru asociacij molekul topljenca v vodni ali organski fazi eksperimentalno določeni navidezni porazdelitveni koeficient (P n ) v odvisnosti od koncentracije ni konstanten.

More information

UČINKOVITOST UČENJA IZ SPLETNIH UČNIH VIROV

UČINKOVITOST UČENJA IZ SPLETNIH UČNIH VIROV Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta Julija Lapuh Bele UČINKOVITOST UČENJA IZ SPLETNIH UČNIH VIROV Doktorska disertacija Mentor: dr. Joţe Rugelj, izr. prof. Somentorica: dr. Simona Tancig, izr. prof.

More information

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Predmet: Optimizacija 1 Course title: Optimization 1. Študijska smer Study field

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Predmet: Optimizacija 1 Course title: Optimization 1. Študijska smer Study field UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Predmet: Optimizacija 1 Course title: Optimization 1 Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski program Matematika

More information

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS. Študijska smer Study field. Samost. delo Individ. work Klinične vaje work

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS. Študijska smer Study field. Samost. delo Individ. work Klinične vaje work Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Teorija grafov Graph theory Študijski program in stopnja Study programme and level Magistrski študijski program Matematika Master's study

More information

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Parcialne diferencialne enačbe Partial differential equations. Študijska smer Study field

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Parcialne diferencialne enačbe Partial differential equations. Študijska smer Study field Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Parcialne diferencialne enačbe Partial differential equations Študijski program in stopnja Study programme and level Magistrski

More information

ANALIZA SPLETNIH STRANI IN NJIHOVA UPORABNOST

ANALIZA SPLETNIH STRANI IN NJIHOVA UPORABNOST UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA SPLETNIH STRANI IN NJIHOVA UPORABNOST Ljubljana, september 2004 DARJA PLEVNIK IZJAVA Študentka Darja Plevnik izjavljam, da sem avtorica tega

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje na razredni stopnji

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje na razredni stopnji UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje na razredni stopnji Andreja VIDERVOL STALIŠČA UČITELJEV DO USTVARJALNEGA POUČEVANJA MATEMATIKE V 5. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE MAGISTRSKO DELO Ljubljana, 2017

More information

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS. Študijska smer Study field. Samost. delo Individ. work Klinične vaje work

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS. Študijska smer Study field. Samost. delo Individ. work Klinične vaje work Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Statistika Statistics Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski program Matematika First cycle academic

More information

Excel. Matjaž Željko

Excel. Matjaž Željko Excel Matjaž Željko Elektronska preglednica Excel Excel je zmogljiv kalkulator. Omogoča izdelavo grafikonov statistično analizo podatkov lepo oblikovanje poročila za natis Podatke predstavljamo tabelarično,

More information

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Predmet: Izbrana poglavja iz diskretne matematike 1 Course title: Topics in discrete mathematics 1 Študijski program in stopnja Study programme

More information

Verodostojnost in kvaliteta spletno dostopnih informacij

Verodostojnost in kvaliteta spletno dostopnih informacij Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Verodostojnost in kvaliteta spletno dostopnih informacij Mentor: dr. Jure Dimec Lea Očko Katja

More information

DOSTOPNOST IN UPORABNOST SPLETNIH STRANI

DOSTOPNOST IN UPORABNOST SPLETNIH STRANI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO JADRANKA SMILJIĆ DOSTOPNOST IN UPORABNOST SPLETNIH STRANI DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Mentor: DR. JANEZ DEMŠAR Ljubljana,

More information

OPP Programska oprema

OPP Programska oprema OPP Programska oprema doc.dr.eva Jereb Fakulteta za organizacijske vede Univerza v Mariboru e mail: : eva.jereb@fov.uni mb.si PROGRAMSKA OPREMA SISTEMSKA : (operacijski sistem) vsebuje programe za kontrolo,

More information

Multipla korelacija in regresija. Multipla regresija, multipla korelacija, statistično zaključevanje o multiplem R

Multipla korelacija in regresija. Multipla regresija, multipla korelacija, statistično zaključevanje o multiplem R Multipla koelacia in egesia Multipla egesia, multipla koelacia, statistično zaklučevane o multiplem Multipla egesia osnovni model in ačunane paametov Z multiplo egesio napoveduemo vednost kiteia (odvisne

More information

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Analiza 1 Course title: Analysis 1. Študijska smer Study field. Samost. delo Individ.

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Analiza 1 Course title: Analysis 1. Študijska smer Study field. Samost. delo Individ. UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Analiza 1 Course title: Analysis 1 Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski program Finančna matematika First cycle

More information

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE. O neeksaknotsti eksaktnega binomskega intervala zaupanja

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE. O neeksaknotsti eksaktnega binomskega intervala zaupanja UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Zaključna naloga (Final project paper) O neeksaknotsti eksaktnega binomskega intervala zaupanja (On the inexactness

More information

Klemen Konič, 4. GB Tehniška gimnazija Tehniški Šolski Center Nova Gorica

Klemen Konič, 4. GB Tehniška gimnazija Tehniški Šolski Center Nova Gorica o Zaključna naloga»računalništvo«------------------------------------------ Oblikovanje in izdelava spletne strani Skripta za novice CMS sistemi ------------------------------------------ Klemen Konič,

More information

ENAČBA STANJA VODE IN VODNE PARE

ENAČBA STANJA VODE IN VODNE PARE ENAČBA STANJA VODE IN VODNE PARE SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU JEDRSKA TEHNIKA IN ENERGETIKA TAMARA STOJANOV MENTOR: IZRED. PROF. DR. IZTOK TISELJ NOVEMBER 2011 Enačba stanja idealni plin: pv = RT p tlak,

More information

Attempt to prepare seasonal weather outlook for Slovenia

Attempt to prepare seasonal weather outlook for Slovenia Attempt to prepare seasonal weather outlook for Slovenia Main available sources (ECMWF, EUROSIP, IRI, CPC.NCEP.NOAA,..) Two parameters (T and RR anomally) Textual information ( Met Office like ) Issued

More information

Uporaba preglednic za obdelavo podatkov

Uporaba preglednic za obdelavo podatkov Uporaba preglednic za obdelavo podatkov B. Golli, PeF Pedagoška fakulteta UL Ljubljana 2012 Kazalo 1 Uvod 1 2 Zgled iz kinematike 2 2.1 Izračun hitrosti................................... 2 2.2 Izračun

More information

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Predmet: Analiza 3 Course title: Analysis 3. Študijska smer Study field ECTS

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Predmet: Analiza 3 Course title: Analysis 3. Študijska smer Study field ECTS UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Predmet: Analiza 3 Course title: Analysis 3 Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski program Matematika

More information

R V P 2 Predavanje 05

R V P 2 Predavanje 05 R V P 2 Predavanje 05 Kreiranje programskih modulov - Scripts RVP2 Kreiranje programskih modulov 1/44 Programski moduli -Scripts Možnosti: Omogočajo: Izvajanje ukazov Izvajanje logičnih operacij Ob določenih

More information

USING SIMULATED SPECTRA TO TEST THE EFFICIENCY OF SPECTRAL PROCESSING SOFTWARE IN REDUCING THE NOISE IN AUGER ELECTRON SPECTRA

USING SIMULATED SPECTRA TO TEST THE EFFICIENCY OF SPECTRAL PROCESSING SOFTWARE IN REDUCING THE NOISE IN AUGER ELECTRON SPECTRA UDK 543.428.2:544.171.7 ISSN 1580-2949 Original scientific article/izvirni znanstveni ~lanek MTAEC9, 49(3)435(2015) B. PONIKU et al.: USING SIMULATED SPECTRA TO TEST THE EFFICIENCY... USING SIMULATED SPECTRA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO. Gorazd Kovačič. Avtomatsko vizualno testiranje spletnih strani

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO. Gorazd Kovačič. Avtomatsko vizualno testiranje spletnih strani UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Gorazd Kovačič Avtomatsko vizualno testiranje spletnih strani DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: izr. prof. dr. Viljan Mahnič

More information

Preverjanje optimiziranosti spletnih strani

Preverjanje optimiziranosti spletnih strani UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Boštjan Hozjan Preverjanje optimiziranosti spletnih strani DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Študijska smer Study field ECTS

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Študijska smer Study field ECTS Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Numerične metode Numerical methods Študijski program in stopnja Study programme and level Interdisciplinarni univerzitetni

More information

oblika število ur število KT izvaja Predavanja 45 1,5 učitelj Seminar 30 1 učitelj, sodelavec SKUPAJ 75 2,5

oblika število ur število KT izvaja Predavanja 45 1,5 učitelj Seminar 30 1 učitelj, sodelavec SKUPAJ 75 2,5 UČNI NAČRT: Analiza IV Realna analiza Osnovni podatki o predmetu 1. Ime predmeta: Analiza IV Realna analiza 2. Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 6 3. Učni jezik: slovenski Podatki o umeščenosti predmeta

More information

PRIMERJALNA ANALIZA E TRGOVIN

PRIMERJALNA ANALIZA E TRGOVIN UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA PRIMERJALNA ANALIZA E TRGOVIN COMPARATIVE ANALYSIS OF THE ONLINE SHOPS Kandidatka: Monika Mravljak Študentka rednega

More information

Izdelava spletne strani z uporabo programske opreme kot storitve

Izdelava spletne strani z uporabo programske opreme kot storitve Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Luka Šimšić Izdelava spletne strani z uporabo programske opreme kot storitve Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija prve stopnje Mentor: doc.

More information

Metode rangiranja spletnih strani

Metode rangiranja spletnih strani UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE David Primc Metode rangiranja spletnih strani Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE David Primc Mentor: doc. dr.

More information

Srđan Mahmutović s.p., Osenjakova 14, 1000 Ljubljana Davčna št: SI TRR: w w w. s p l e t n i k.

Srđan Mahmutović s.p., Osenjakova 14, 1000 Ljubljana Davčna št: SI TRR: w w w. s p l e t n i k. w w w. s p l e t n i k. s i S t r a n 1 w w w. s p l e t n i k. s i S t r a n 2 UVOD Pozdravljeni, Prišel je čas, ko vas lahko spet razveselimo z novim e-priročnikom, ki je dejansko skupek člankov in nasvetov

More information

Sistem za sledenje in analizo uporabe računalniških aplikacij

Sistem za sledenje in analizo uporabe računalniških aplikacij Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Dejan Mesar Sistem za sledenje in analizo uporabe računalniških aplikacij DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: izr. prof. dr.

More information

Zgoščevanje podatkov

Zgoščevanje podatkov Zgoščevanje podatkov Pojem zgoščevanje podatkov vključuje tehnike kodiranja, ki omogočajo skrajšan zapis neke datoteke. Poznan program za zgoščevanje datotek je WinZip. Podatke je smiselno zgostiti v primeru

More information

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Diferencialne enačbe. Študijska smer Study field ECTS

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Diferencialne enačbe. Študijska smer Study field ECTS Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Diferencialne enačbe Differential equations Študijski program in stopnja Study programme and level Visokošolski strokovni

More information

Odzivno spletno oblikovanje

Odzivno spletno oblikovanje Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Matjaž Lovše Odzivno spletno oblikovanje DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

More information

Obisk iz rezultatov iskanj na iskalniku Google

Obisk iz rezultatov iskanj na iskalniku Google Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Uroš Okorn Obisk iz rezultatov iskanj na iskalniku Google DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA RAZREDNI POUK

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA RAZREDNI POUK UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA RAZREDNI POUK MATEMATIČNO OPISMENJEVANJE PREKO PREGLEDNIC IN DIAGRAMOV DIPLOMSKO DELO Mentorica: dr. Tatjana Hodnik Čadež, doc. Kandidatka: Emina Sekić

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI

UNIVERZA V LJUBLJANI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VREDNOTENJE KAKOVOSTI SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH SLOVENSKIH FAKULTET Ljubljana, september 2003 MATEJA DOLNIČAR IZJAVA Študentka Mateja Dolničar

More information

Naloge iz LA T EXa : 3. del

Naloge iz LA T EXa : 3. del Naloge iz LA T EXa : 3. del 1. V besedilo vklju ite naslednjo tabelo skupaj z napisom Kontrolna naloga Dijak 1 2 Povpre je Janko 67 72 70.5 Metka 72 67 70.5 Povpre je 70.5 70.5 Tabela 1: Rezultati kontrolnih

More information

Razvoj spletnega slovarja slovenskega znakovnega jezika

Razvoj spletnega slovarja slovenskega znakovnega jezika Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Luka Cempre Razvoj spletnega slovarja slovenskega znakovnega jezika DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJ RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE Mentor:

More information

Problem umetnostne galerije

Problem umetnostne galerije Problem umetnostne galerije Marko Kandič 17. september 2006 Za začetek si oglejmo naslednji primer. Recimo, da imamo v galeriji polno vrednih slik in nočemo, da bi jih kdo ukradel. Seveda si želimo, da

More information

Hipohamiltonovi grafi

Hipohamiltonovi grafi Hipohamiltonovi grafi Marko Čmrlec, Bor Grošelj Simić Mentor(ica): Vesna Iršič Matematično raziskovalno srečanje 1. avgust 016 1 Uvod V marsovskem klubu je želel predsednik prirediti večerjo za svoje člane.

More information

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS. Študijska smer Study field. Samost. delo Individ. work Klinične vaje work

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS. Študijska smer Study field. Samost. delo Individ. work Klinične vaje work Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Optimizacija Optimization Študijski program in stopnja Study programme and level Visokošolski strokovni študijski program Praktična matematika

More information

Projekt RIS Analiza obiskanosti in profil uporabnikov

Projekt RIS Analiza obiskanosti in profil uporabnikov UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Matic Urbanc Projekt RIS Analiza obiskanosti in profil uporabnikov Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Matic Urbanc

More information

Optimizacija delovanja in povečanje obiska na spletni strani

Optimizacija delovanja in povečanje obiska na spletni strani UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Jure Adlešič Optimizacija delovanja in povečanje obiska na spletni strani DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU Mentor: doc.

More information

SEO kot model integriranega digitalnega trženja z uporabo sodobnih spletnih tehnologij

SEO kot model integriranega digitalnega trženja z uporabo sodobnih spletnih tehnologij UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Danijela Erenda SEO kot model integriranega digitalnega trženja z uporabo sodobnih spletnih tehnologij DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM

More information

Študijska smer Study field. Samost. delo Individ. work Klinične vaje work. Vaje / Tutorial: Slovensko/Slovene

Študijska smer Study field. Samost. delo Individ. work Klinične vaje work. Vaje / Tutorial: Slovensko/Slovene UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Kvantna mehanika Course title: Quantum mechanics Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski program 1.stopnje Fizika First

More information

ENERGY AND MASS SPECTROSCOPY OF IONS AND NEUTRALS IN COLD PLASMA

ENERGY AND MASS SPECTROSCOPY OF IONS AND NEUTRALS IN COLD PLASMA UDK621.3:(53+54+621 +66), ISSN0352-9045 Informaclje MIDEM 3~(~UU8)4, Ljubljana ENERGY AND MASS SPECTROSCOPY OF IONS AND NEUTRALS IN COLD PLASMA Marijan Macek 1,2* Miha Cekada 2 1 University of Ljubljana,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA POLONA ŠENKINC REŠEVANJE LINEARNIH DIFERENCIALNIH ENAČB DRUGEGA REDA S POMOČJO POTENČNIH VRST DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA POLONA ŠENKINC REŠEVANJE LINEARNIH DIFERENCIALNIH ENAČB DRUGEGA REDA S POMOČJO POTENČNIH VRST DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA POLONA ŠENKINC REŠEVANJE LINEARNIH DIFERENCIALNIH ENAČB DRUGEGA REDA S POMOČJO POTENČNIH VRST DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

More information

Makroekonomija 1: 4. vaje. Igor Feketija

Makroekonomija 1: 4. vaje. Igor Feketija Makroekonomija 1: 4. vaje Igor Feketija Teorija agregatnega povpraševanja AD = C + I + G + nx padajoča krivulja AD (v modelu AS-AD) učinek ponudbe denarja premiki vzdolž krivulje in premiki krivulje mikro

More information

AKSIOMATSKA KONSTRUKCIJA NARAVNIH

AKSIOMATSKA KONSTRUKCIJA NARAVNIH UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje: Predmetno poučevanje ŠPELA ZOBAVNIK AKSIOMATSKA KONSTRUKCIJA NARAVNIH ŠTEVIL MAGISTRSKO DELO LJUBLJANA, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

More information

Študijska smer Study field. Samost. delo Individ. work Klinične vaje work. Vaje / Tutorial: Slovensko/Slovene

Študijska smer Study field. Samost. delo Individ. work Klinične vaje work. Vaje / Tutorial: Slovensko/Slovene UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Matematika 2 Course title: Mathematics 2 Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski program 1.stopnje Fizika First cycle

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO AJDA ŠIMONKA

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO AJDA ŠIMONKA UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO AJDA ŠIMONKA UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA RAZREDNI POUK SPODBUJANJE RAZUMEVANJA IN UPORABE MERSKIH ENOT PRI ČETRTOŠOLCIH DIPLOMSKO

More information

ANALIZA SPLETNIH STRANI SREDNJIH ŠOL PO SLOVENIJI

ANALIZA SPLETNIH STRANI SREDNJIH ŠOL PO SLOVENIJI ŠOLSKI CENTER VELENJE ELEKTRO IN RAČUNALNIŠKA ŠOLA Trg mladosti 3, 3320 Velenje MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ ŠALEŠKE DOLINE RAZISKOVALNA NALOGA ANALIZA SPLETNIH STRANI SREDNJIH ŠOL PO SLOVENIJI Tematsko

More information

S p letn o u čen je. Navodila za uporabo e-izo b raževaln eg a p o rtala.

S p letn o u čen je. Navodila za uporabo e-izo b raževaln eg a p o rtala. S p letn o u čen je Navodila za uporabo e-izo b raževaln eg a p o rtala www.spletno-ucenje.com Datum zadnjih sprememb: 14.09.2006 2 KAZALO KAZALO... 2 E-IZ O B R A Ţ E V A N JE... 3 ZAKAJ E-IZ O B R A

More information

SEZNAM POTREBŠČIN ZA 1. RAZRED, KI JIH KUPIJO STARŠI

SEZNAM POTREBŠČIN ZA 1. RAZRED, KI JIH KUPIJO STARŠI SEZNAM POTREŠČIN ZA 1. RAZRED, KI JIH KUPIJO STARŠI 1 velik črtast zvezek TAKO LAHKO (koda: 3838884307550) in kartonska podloga 1 velik brezčrtni zvezek TAKO LAHKO (koda: 3838884307598) in kartonska podloga

More information

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2016/17) Diferencialne enačbe. Študijska smer Study field ECTS

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2016/17) Diferencialne enačbe. Študijska smer Study field ECTS Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2016/17) Diferencialne enačbe Differential equations Študijski program in stopnja Study programme and level Visokošolski strokovni

More information

matematika + biologija = sistemska biologija? Prof. Dr. Kristina Gruden Prof. Dr. Aleš Belič Doc. DDr. Jure Ačimovič

matematika + biologija = sistemska biologija? Prof. Dr. Kristina Gruden Prof. Dr. Aleš Belič Doc. DDr. Jure Ačimovič matematika + biologija = sistemska biologija? Prof. Dr. Kristina Gruden Prof. Dr. Aleš Belič Doc. DDr. Jure Ačimovič Kaj je sistemska biologija? > Razumevanje delovanja organizmov sistemska biologija =

More information

VODENJE IN PROBLEMATIKA

VODENJE IN PROBLEMATIKA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov VODENJE IN PROBLEMATIKA Mentor: red. prof. dr. Jože Florjančič Kandidat: Martina

More information

Izmenični signali moč (17)

Izmenični signali moč (17) Izenicni_signali_MOC(17c).doc 1/7 8.5.007 Izenični signali oč (17) Zania nas potek trenutne oči v linearne dvopolne (dve zunanji sponki) vezju, kjer je napetost na zunanjih sponkah enaka u = U sin( ωt),

More information

UČNI NAČRTI. Oblika število ur število KT izvaja Seminarske vaje 30 1 učitelj / sodelavec Laboratorijske vaje 60 2 sodelavec SKUPAJ 90 3

UČNI NAČRTI. Oblika število ur število KT izvaja Seminarske vaje 30 1 učitelj / sodelavec Laboratorijske vaje 60 2 sodelavec SKUPAJ 90 3 UČNI NAČRTI POJASNILO: V nadaljevanju so predstavljeni učni načrti predmetov, ki jih UP FAMNIT ponuja v okviru izbirnosti med članicami UP v študijskem letu 2011/12. Ker izvedbeni predmetnik za študijsko

More information

UGOTAVLJANJE UČINKOVITOSTI UČNEGA PRISTOPA ZA POUČEVANJE IZBRANIH ČASOVNIH POJMOV UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA RAZREDNI POUK

UGOTAVLJANJE UČINKOVITOSTI UČNEGA PRISTOPA ZA POUČEVANJE IZBRANIH ČASOVNIH POJMOV UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA RAZREDNI POUK UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA RAZREDNI POUK UGOTAVLJANJE UČINKOVITOSTI UČNEGA PRISTOPA ZA POUČEVANJE IZBRANIH ČASOVNIH POJMOV DIPLOMSKO DELO Mentorica: izr. prof. dr. Tatjana Hodnik

More information

Univerza na Primorskem. Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. Zaznavanje gibov. Zaključna naloga

Univerza na Primorskem. Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. Zaznavanje gibov. Zaključna naloga Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Boštjan Markežič Zaznavanje gibov Zaključna naloga Koper, september 2011 Mentor: doc. dr. Peter Rogelj Kazalo Slovarček

More information

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Študijska smer Study field ECTS

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Študijska smer Study field ECTS Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Kompleksna analiza Complex analysis Študijski program in stopnja Study programme and level Magistrski študijski program

More information

USING THE DIRECTION OF THE SHOULDER S ROTATION ANGLE AS AN ABSCISSA AXIS IN COMPARATIVE SHOT PUT ANALYSIS. Matej Supej* Milan Čoh

USING THE DIRECTION OF THE SHOULDER S ROTATION ANGLE AS AN ABSCISSA AXIS IN COMPARATIVE SHOT PUT ANALYSIS. Matej Supej* Milan Čoh Kinesiologia Slovenica, 14, 3, 5 14 (28) Faculty of Sport, University of Ljubljana, ISSN 1318-2269 5 Matej Supej* Milan Čoh USING THE DIRECTION OF THE SHOULDER S ROTATION ANGLE AS AN ABSCISSA AXIS IN COMPARATIVE

More information

Študijska smer Study field. Samost. delo Individ. work Klinične vaje work. Vaje / Tutorial: Slovensko/Slovene

Študijska smer Study field. Samost. delo Individ. work Klinične vaje work. Vaje / Tutorial: Slovensko/Slovene UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Numerične metode Course title: Numerical methods Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski program 1.stopnje Fizika First

More information

Platforma Trafika v HTML5

Platforma Trafika v HTML5 Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Aleksander Gregorka Platforma Trafika v HTML5 DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

More information

ZNANJE MATEMATIKE V TIMSS ADVANCED 2015 IN NA MATURI:

ZNANJE MATEMATIKE V TIMSS ADVANCED 2015 IN NA MATURI: ZNANJE MATEMATIKE V TIMSS ADVANCED 2015 IN NA MATURI: KJE SO USPEŠNEJŠI FANTJE IN KJE DEKLETA BARBARA JAPELJ PAVEŠIĆ, PEDAGOŠKI INŠTITUT GAŠPER CANKAR, DRŽAVNI IZPITNI CENTER februar 2017 1 Metodološko

More information

APLIKACIJA ZA DELO Z GRAFI

APLIKACIJA ZA DELO Z GRAFI UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: MATEMATIKA IN RAČUNALNIŠTVO APLIKACIJA ZA DELO Z GRAFI DIPLOMSKO DELO Mentor: doc. dr. Primož Šparl Kandidat: Luka Jurković Somentor: asist.

More information

SVM = Support Vector Machine = Metoda podpornih vektorjev

SVM = Support Vector Machine = Metoda podpornih vektorjev Uvod 2/60 SVM = Support Vector Machine = Metoda podpornih vektorjev Vapnik in Lerner 1963 (generalized portrait) jedra: Aronszajn 1950; Aizerman 1964; Wahba 1990, Poggio in Girosi 1990 Boser, Guyon in

More information

Baroklina nestabilnost

Baroklina nestabilnost Baroklina nestabilnost Navodila za projektno nalogo iz dinamične meteorologije 2012/2013 Januar 2013 Nedjeljka Zagar in Rahela Zabkar Naloga je zasnovana na dvoslojnem modelu baroklinega razvoja, napisana

More information

Usmerjenost v samopreseganje in dosežke vodenje samega sebe

Usmerjenost v samopreseganje in dosežke vodenje samega sebe Usmerjenost v samopreseganje in dosežke vodenje samega sebe Petra Povše* Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu, Novi trg 5, 8000 Novo mesto, Slovenija petra.koprivec@gmail.com Povzetek: Raziskovalno

More information

SPOZNAVANJE GEOMETRIJSKIH TELES, LIKOV IN ČRT V PREDŠOLSKEM OBDOBJU

SPOZNAVANJE GEOMETRIJSKIH TELES, LIKOV IN ČRT V PREDŠOLSKEM OBDOBJU UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA VERONIKA HRIBAR SPOZNAVANJE GEOMETRIJSKIH TELES, LIKOV IN ČRT V PREDŠOLSKEM OBDOBJU DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski

More information

Iskanje najcenejše poti v grafih preko polkolobarjev

Iskanje najcenejše poti v grafih preko polkolobarjev Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Veronika Horvat Iskanje najcenejše poti v grafih preko polkolobarjev DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE

More information

OPTIMIZACIJA SPLETNEGA MESTA

OPTIMIZACIJA SPLETNEGA MESTA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OPTIMIZACIJA SPLETNEGA MESTA Ljubljana, maj 2016 ROK BRITOVŠEK IZJAVA O AVTORSTVU Podpisani Rok Britovšek, študent Ekonomske fakultete Univerze v

More information

MICROWAVE PLASMAS AT ATMOSPHERIC PRESSURE: NEW THEORETICAL DEVELOPMENTS AND APPLICATIONS IN SURFACE SCIENCE

MICROWAVE PLASMAS AT ATMOSPHERIC PRESSURE: NEW THEORETICAL DEVELOPMENTS AND APPLICATIONS IN SURFACE SCIENCE UDK621.3:(53+54+621 +66), ISSN0352-9045 Informacije MIDEM 38(2008)4, Ljubljana MICROWAVE PLASMAS AT ATMOSPHERIC PRESSURE: NEW THEORETICAL DEVELOPMENTS AND APPLICATIONS IN SURFACE SCIENCE T. 8elmonte*,

More information

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Študijska smer Study field ECTS

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Študijska smer Study field ECTS Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Teorija števil Number theory Študijski program in stopnja Study programme and level Magistrski študijski program Matematika

More information

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Predmet: Algebra 1 Course title: Algebra 1. Študijska smer Study field ECTS

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Predmet: Algebra 1 Course title: Algebra 1. Študijska smer Study field ECTS UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Predmet: Algebra 1 Course title: Algebra 1 Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski program Matematika

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR MAGISTRSKO DELO POSLOVNI POTENCIALI SPLETNIH ISKALNIKOV NA PODROČJU MARKETINGA BUSINESS POTENTIAL OF INTERNET SEARCH ENGINES IN MARKETING Študent:

More information

21.1 Scilab Brownov model 468 PRILOGA. By: Dejan Dragan [80] // brown.m =========================== function brown(d,alfa) fakt = 5;

21.1 Scilab Brownov model 468 PRILOGA. By: Dejan Dragan [80] // brown.m =========================== function brown(d,alfa) fakt = 5; Poglavje 21 PRILOGA 468 PRILOGA 21.1 Scilab By: Dejan Dragan [80] 21.1.1 Brownov model // brown.m =========================== function brown(d,alfa) fakt = 5; N = length(d); t = [1:1:N]; // izhodi prediktor-filtra

More information

Analiza in primerjava javanskih tehnologij za spletni sloj

Analiza in primerjava javanskih tehnologij za spletni sloj Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Tomaž Borštnik Analiza in primerjava javanskih tehnologij za spletni sloj DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO

More information

ANALIZA OBISKA V SPLETNI TRGOVINI S POMOČJO PODATKOVNEGA SKLADIŠČA

ANALIZA OBISKA V SPLETNI TRGOVINI S POMOČJO PODATKOVNEGA SKLADIŠČA Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Andrej Remškar ANALIZA OBISKA V SPLETNI TRGOVINI S POMOČJO PODATKOVNEGA SKLADIŠČA Diplomsko delo Mentor: prof. dr. Viljan Mahnič Ljubljana,

More information

NIKJER-NIČELNI PRETOKI

NIKJER-NIČELNI PRETOKI UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ALJA ŠUBIC NIKJER-NIČELNI PRETOKI DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Dvopredmetni učitelj: matematika - računalništvo ALJA

More information

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS. Študijska smer Study field. Samost. delo Individ. work Klinične vaje work

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS. Študijska smer Study field. Samost. delo Individ. work Klinične vaje work Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Linearna algebra Linear algebra Študijski program in stopnja Study programme and level Visokošolski strokovni študijski program Praktična matematika

More information

OA07 ANNEX 4: SCOPE OF ACCREDITATION IN CALIBRATION

OA07 ANNEX 4: SCOPE OF ACCREDITATION IN CALIBRATION OA07 ANNEX 4: SCOPE OF ACCREDITATION IN CALIBRATION Table of contents 1 TECHNICAL FIELDS... 2 2 PRESENTING THE SCOPE OF A CALIBRATION LABOORATORY... 2 3 CONSIDERING CHANGES TO SCOPES... 6 4 CHANGES WITH

More information

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Zaključna naloga (Final project paper) Grafi struktur proteinov: Uporaba teorije grafov za analizo makromolekulskih

More information

Spletni sistem za vaje iz jezika SQL

Spletni sistem za vaje iz jezika SQL UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Matematika praktična matematika (VSŠ) Ines Frelih Spletni sistem za vaje iz jezika SQL Diplomska naloga Ljubljana, 2011 Zahvala Zahvalila bi se rada

More information

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Zaključna naloga Inženirski pristop k načrtovanju in implementaciji reševalca Sudoku za mobilne naprave (Engineering

More information

Izvedbe hitrega urejanja za CPE in GPE

Izvedbe hitrega urejanja za CPE in GPE Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Jernej Erker Izvedbe hitrega urejanja za CPE in GPE DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJ RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE Mentor: doc. dr. Tomaž

More information

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS. Študijska smer Study field

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS. Študijska smer Study field UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Course title: Analiza in prognoza vremena Weather analysis and forecasting Študijski program in stopnja Study programme and level Študijska smer Study field

More information

Distance reduction with the use of UDF and Mathematica. Redukcija dolžin z uporabo MS Excel ovih lastnih funkcij in programa Mathematica

Distance reduction with the use of UDF and Mathematica. Redukcija dolžin z uporabo MS Excel ovih lastnih funkcij in programa Mathematica RMZ Materials and Geoenvironment, Vol. 54, No. 2, pp. 265-286, 2007 265 Distance reduction with the use of UDF and Mathematica Redukcija dolžin z uporabo MS Excel ovih lastnih funkcij in programa Mathematica

More information

JEDRSKA URA JAN JURKOVIČ. Fakulteta za matematiko in fiziko Univerza v Ljubljani

JEDRSKA URA JAN JURKOVIČ. Fakulteta za matematiko in fiziko Univerza v Ljubljani JEDRSKA URA JAN JURKOVIČ Fakulteta za matematiko in fiziko Univerza v Ljubljani Natančnost časa postaja vse bolj uporabna in pomembna, zato se rojevajo novi načini merjenja časa. Do danes najbolj natančnih

More information

MODEL ZA OCENJEVANJE KAKOVOSTI SPLETNIH STRANI

MODEL ZA OCENJEVANJE KAKOVOSTI SPLETNIH STRANI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO MODEL ZA OCENJEVANJE KAKOVOSTI SPLETNIH STRANI Ljubljana, avgust 2003 JAKA LINDIČ IZJAVA Študent Jaka Lindič izjavljam, da sem avtor tega magistrskega

More information

2A skupina zemeljskoalkalijske kovine

2A skupina zemeljskoalkalijske kovine 1. NALOGA: V ČEM SE RAZLIKUJETA BeO IN MgO? 1. NALOGA: ODGOVOR Elementi 2. periode (od Li do F) se po fizikalnih in kemijskih lastnostih (diagonalne lastnosti) znatno razlikujejo od elementov, ki so v

More information

Cveto Trampuž PRIMERJAVA ANALIZE VEČRAZSEŽNIH TABEL Z RAZLIČNIMI MODELI REGRESIJSKE ANALIZE DIHOTOMNIH SPREMENLJIVK

Cveto Trampuž PRIMERJAVA ANALIZE VEČRAZSEŽNIH TABEL Z RAZLIČNIMI MODELI REGRESIJSKE ANALIZE DIHOTOMNIH SPREMENLJIVK Cveto Trampuž PRIMERJAVA ANALIZE VEČRAZSEŽNIH TABEL Z RAZLIČNIMI MODELI REGRESIJSKE ANALIZE DIHOTOMNIH SPREMENLJIVK POVZETEK. Namen tega dela je prikazati osnove razlik, ki lahko nastanejo pri interpretaciji

More information

ZAGOTAVLJANJE IN ANALIZA VARNOSTI SISTEMA ZA UPRAVLJANJE VSEBIN - WORDPRESS

ZAGOTAVLJANJE IN ANALIZA VARNOSTI SISTEMA ZA UPRAVLJANJE VSEBIN - WORDPRESS UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Aleš Casar ZAGOTAVLJANJE IN ANALIZA VARNOSTI SISTEMA ZA UPRAVLJANJE VSEBIN - WORDPRESS Diplomsko delo Maribor, september 2017

More information